Na podlagi tretjega odstavka 61. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99, 8/00 – popr., 52/00 – ZJA, 110/02 – ZGO, 10/03 – odl. US. in 51/04 – popr.) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba določa vrste vzdrževalnih del v javno korist na objektih, napravah in omrežjih, ki so potrebna za prenos in distribucijo električne energije, zemeljskega plina, distribucijo toplote in oskrbo z drugimi energetskimi plini (v nadaljnjem besedilu: vzdrževalna dela).
Ta uredba določa tudi pogoje za izvajanje in načine izvajanja vzdrževalnih del na področju energetike, ureja inšpekcijsko nadzorstvo in določa sankcije za prekrške.

Vzdrževalna dela na objektih, napravah in omrežjih s področja prenosa in distribucije električne energije so:
– zamenjava nadzemnih kablovodov, golih in izoliranih linijskih vodnikov, stikalnih elementov omrežja, zaščitnih vrvi, izolatorjev in izolatorskih verig med obstoječimi stojnimi mesti omrežij vseh napetostnih nivojev, upoštevajoč predpisane varnostne višine in oddaljenosti;
– zamenjava podzemnih kablovodov (zemeljski kabel) vseh napetostnih nivojev, kabelske kanalizacije in jaškov za kablovode vseh napetostnih nivojev v obstoječi trasi;
– zamenjava, ojačitev in nadgradnja obstoječih stojnih mest omrežij vseh napetostnih nivojev na obstoječih stojnih mestih, vključno s popravili temeljev in namestitvijo dodatnih vodnikov, upoštevajoč predpisane varnostne višine in oddaljenosti ter predpisane mejne vrednosti elektromagnetnih sevanj;
– zamenjava in povečanje zmogljivosti energetskih transformatorjev, razdelilno transformatorske postaje, transformatorske postaje in razdelilne postaje ter njihova nadomestna gradnja, ne glede na moč in nazivno napetost v prenosnem in distribucijskem omrežju;
– zamenjava primarnih naprav (odklopnikov, ločilnikov, instrumentnih transformatorjev, prenapetostnih odvodnikov, pripadajočih konstrukcij in temeljev ter kabelskih povezav), ozemljilnega sistema, naprav lastne porabe, sekundarnih naprav (zaščita, meritve, krmiljenje, regulacija, signalizacija in telekomunikacije) in posameznih elementov v okviru razdelilno transformatorske postaje, transformatorske postaje in razdelilne postaje ne glede na nazivno napetost in moč;
– zamenjava ozemljilnih vodov, zbirnih ozemljilnih vodov, ozemljitev in strelovodov;
– zamenjava sekundarnih naprav (zaščita, meritve, krmiljenje, regulacija in signalizacija) in posameznih elementov v okviru proizvodnih objektov.

Vzdrževalna dela s področja prenosa in distribucije zemeljskega plina so:
– zamenjava in prestavitev obstoječih plinovodov in priključnih plinovodov, vključno s spremembo dimenzije, materiala in povečanjem maksimalnega obratovalnega tlaka do tlačne stopnje, ki ga dopušča cevovod, oprema in varnostni odmik v okviru projektiranih in preizkušenih vrednosti obstoječega plinovoda, znotraj varovalnega pasu plinovoda, pod pogojem, da to ne vpliva na sosednje nepremičnine;
– popravila na obstoječih plinovodih in priključnih plinovodih (netesnosti, katodna zaščita, izolacija...);
– odstranitev obstoječih plinovodov ali priključnih plinovodov zaradi trajnega prenehanja obratovanja plinovoda;
– zemeljska dela v delovnem pasu plinovoda, ki so potrebna za zagotavljanje predpisanega nadkritja plinovoda;
– zamenjava in vgradnja zapornih organov ter druge varnostne, regulacijske in merilne armature na plinovodih, priključnih plinovodih in v obstoječih merilnih regulacijskih postajah;
– zamenjava opreme in naprav ali druga dela na obstoječih objektih plinovodnega omrežja, kot so kompresorske postaje, merilno regulacijske postaje, mešalne postaje, sprejemne in oddajne čistilne postaje, naprave katodne zaščite, naprave za odoriranje, vključno s spremembo pretočnih zmogljivosti in drugih tehničnih karakteristik objekta v okviru projektiranih in preizkušenih vrednosti obstoječega plinovodnega omrežja;
– zamenjava in vgradnja čistilnih postaj znotraj varovalne ograje oziroma parcele, na kateri je izvedena merilno regulacijska postaja, čistilna postaja, ventilski sklop ali kompresorska postaja;
– zamenjava sekundarnih naprav plinovodnega omrežja (zaščita elektro naprav, katodna zaščita, meritve, krmiljenje, regulacija, signalizacija in telekomunikacija) in posameznih drugih elementov sekundarnih naprav v okviru objektov in naprav plinovodnega omrežja (vključno s spremembo zmogljivosti v okviru projektiranih in preizkušenih vrednosti);
– zamenjava obstoječih kabliranih vodnikov vseh napetostnih nivojev v okviru objektov in naprav plinovodnega omrežja;
– zamenjava obstoječih ali vgradnja dodatnih merilnih linij in naprav pri odjemalcih ali v objektih plinovodnega omrežja zaradi spremembe števila odjemalcev na priključnem plinovodu, spremembe odjema plina ali drugačnega načina meritev porabe plina.

Vzdrževalna dela s področja distribucije toplote so:
– zamenjava glavnih in priključnih vročevodov, parovodov, kondenzacijskih vodov, toplovodov in razvodov hladu, različnih tlačnih stopenj in materialov ter drugih delov vročevodov, parovodov, kondenzacijskih vodov, toplovodov in razvodov hladu, vključno s spremembo dimenzije in materiala;
– zamenjava elementov in naprav v objektih vročevodnega, parovodnega, toplovodnega, kondenzacijskega omrežja ali razvoda hladu, kot so črpališča, regulacijske, merilno regulacijske in mešalne postaje, toplotne postaje, parne postaje, kondenzacijske in hladilne postaje, vključno s spremembo pretočnih kapacitet in drugih tehničnih karakteristik objekta, naprave in omrežja v okviru projektiranih in preizkušenih vrednosti obstoječih objektov, naprav in omrežij toplote;
– zamenjava kabliranih vodnikov vseh napetostnih nivojev v okviru objektov, naprav, vročevodov, parovodov, kondenzacijskih vodov, toplovodov in razvodov, vključno s spremembo zmogljivosti v okviru projektiranih in preizkušenih vrednosti;
– odstranitev obstoječih vročevodov, parovodov, kondenzacijskih vodov, toplovodov in razvodov hladu, zaradi trajnega prenehanja obratovanja posameznega energetskega voda.

Za vzdrževalna dela s področja oskrbe z drugimi energetskimi plini se smiselno uporablja določba 3. člena te uredbe.

Za vzdrževalna dela v javno korist se štejejo le tista dela, ki jih je mogoče izvesti v okviru stvarnih pravic in služnosti izvajalca javne gospodarske službe in če se s temi deli ne povečajo vplivi na sosednje nepremičnine in vplivi na okolje preko zakonsko dovoljenih.
Izvajalec gospodarske javne službe je dolžan pri izvedbi vzdrževalnih del upoštevati naslednje pogoje:
– medsebojni odmiki objektov, naprav in omrežja gospodarske javne infrastrukture, ki se izvajajo kot vzdrževalna dela v javno korist morajo po izvedbi ostati v okviru zakonsko dovoljenih odmikov od ostalih objektov, naprav in omrežij, ki veljajo za posamezne vrste objektov, naprav in omrežij;
– varnostni odmiki od ostalih objektov, naprav in omrežij se po izvedbi vzdrževalnih del ne smejo povečati glede na zahtevane varnostne odmike do ostalih objektov, naprav in omrežij pred izvedbo vzdrževalnih del;
– v primeru, da je objekt, naprava ali omrežje gospodarske javne infrastrukture ograjen z varovalno ograjo, se zahtevani varnostni odmik novoizvedenih objektov, naprav in omrežij od ostalih objektov, naprav in omrežij izven ograje do ograje ne sme povečati glede na zahtevane varnostne odmike do ostalih objektov, naprav in omrežij pred izvedbo vzdrževalnih del.

Kot izvajalec vzdrževalnih del se šteje izvajalec ustrezne gospodarske javne službe s področja energetske dejavnosti, lahko pa tudi druga pravna ali fizična oseba, ki v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, izpolnjuje pogoje za izvajalca in mu taka dela s pogodbo poveri izvajalec gospodarske javne službe s področja energetskih dejavnosti.

Po zaključku izvedbe vzdrževalnih del in pred pričetkom rednega obratovanja, je dolžan izvajalec gospodarske javne službe opraviti interni strokovno tehnični pregled, s katerim se ugotovi, ali so vzdrževalna dela na objektih, napravah in omrežjih izvedena in vzdrževana v skladu s predpisi in tehničnimi pravili in standardi.
S pregledom iz prejšnjega odstavka se ugotavlja, ali so bila vzdrževalna dela izvedena v skladu s predpisi in tehničnimi pravili, ki se nanašajo na konstrukcijo, opremo, vzdrževanje in oskrbljenost določenega energetskega objekta, naprave oziroma omrežja.
O strokovno tehničnem pregledu, s katerim se ugotovi stanje določenega energetskega objekta, naprave oziroma omrežja, se izdela zapisnik, katerega priloga so listine, ki dokazujejo navedeno stanje. Zapisnik, iz katerega izhaja, da so vzdrževalna dela izvedena skladno s predpisi, tehničnimi pravili in standardi, predstavlja dokazilo o zanesljivosti objekta, naprave oziroma omrežja v smislu predpisov o graditvi objektov.
Strokovno tehnične preglede opravljajo izvajalec gospodarske javne službe, pravne osebe ali podjetniki posamezniki, ki jih za to pooblasti izvajalec gospodarske javne službe.
O ugotovitvah strokovno tehničnega pregleda mora pooblaščena pravna oseba ali podjetnik posameznik obvestiti naročnika pregleda, upravljavca energetskega objekta, naprave oziroma omrežja in organ, pristojen za inšpekcijsko nadzorstvo, katerega mora obvestiti izvajalec gospodarske javne službe tudi kadar sam opravlja strokovno tehnični pregled.

Izvajalec gospodarske javne službe je dolžan voditi evidenco izvedenih vzdrževalnih del.
Izvajalec gospodarske javne službe je zaradi vodenja katastra gospodarske javne infrastrukture in zbirnih podatkov za posamezne vrste omrežij, naprav in objektov gospodarske infrastrukture po zaključku gradnje vzdrževalnih del dolžan posredovati podatke o zgrajenih objektih, napravah in omrežjih gospodarske javne infrastrukture organu, pristojnemu za geodetske zadeve.

Nadzorstvo nad izvajanjem določb te uredbe opravlja energetski inšpektorat.

Z globo od 500.000 do 20,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izvajalec gospodarske javne službe, ki po zaključku izvedbe vzdrževalnih del ne opravi internega strokovno tehničnega pregleda iz prvega odstavka 8. člena te uredbe.
Z globo od 300.000 do 15,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izvajalec gospodarske javne službe, ki prične uporabljati objekte, naprave in omrežja zgrajene kot vzdrževalna dela po tej uredbi brez Zapisnika iz tretjega odstavka 8. člena te uredbe kot dokazila o zanesljivosti izvedenih vzdrževalnih del.
Z globo od 100.000 do 5,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izvajalec gospodarske javne službe, ki v skladu s prvim odstavkom 9. člena te uredbe ne vodi evidence vzdrževalnih del in ki v evidenco energetske infrastrukture ne vnese podatkov o izvedenih vzdrževalnih delih in posegih v infrastrukturo.
Z globo od 100.000 do 5,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izvajalec gospodarske javne službe, ki v skladu z drugim odstavkom 9. člena te uredbe ne posreduje podatkov o izvedenih vzdrževalnih del na objektih, napravah in omrežjih za geodetske zadeve pristojnemu organu.
Z globo od 200.000 do 1,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca gospodarske javne službe, ki stori katero izmed dejanj iz prvega, drugega, tretjega, četrtega in prejšnjega odstavka tega člena.

Izvajalec gospodarske javne službe mora v 6 mesecih od sprejema te uredbe sprejeti interni akt o načinu in postopkih izvajanja vzdrževalnih delih v javno korist, postopku izvedbe strokovno tehničnega pregleda in o vodenju evidence vzdrževalnih del.
Do začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03 in 86/04-ZP-1A) se globe, določene s to uredbo, v postopku o prekršku izrekajo kot denarne kazni.

Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.