Na podlagi 140. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A in 41/04 – ZVO-1) in 165. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41 /04) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o koncesiji za odvzem termalne vode iz vodnega vira Ce-2/95 za potrebe kopališč in ogrevanje prostorov, namenjenih turistični dejavnosti
I. PREDMET IN OBSEG KONCESIJ
1. člen
(1) Ta uredba je koncesijski akt, na podlagi katerega Vlada Republike Slovenije podeli koncesijo za odvzem termalne vode iz vodnega vira Ce-2/95 (v nadaljnjem besedilu: vodni vir) z naslednjimi parametri:
-----------------------------------------------------------------------------
Vodni vir Kraj Občina k.o. Y / X / Z Letna Q (l/s) *
količina
(m3/leto)
-----------------------------------------------------------------------------
Ce-2/95 Cerkno Cerkno Cerkno 5 422 170 570.000 30,0
Gorenja vas-Poljane 5 109 758
Železniki 417 m.n.m.
-----------------------------------------------------------------------------
*Q = največji odvzem v litrih na sekundo.
(2) Vodno telo podzemne vode, iz katerega se na podlagi koncesije po tej uredbi lahko odvzema termalna voda, je vodno telo podzemne vode z začetno globino 542 m in končno globino preko 2004 m ter z območjem na površini zemlje iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe (v nadaljnjem besedilu: območje koncesije).
II. POGOJI ZA PRIDOBITEV IN IZVAJANJE KONCESIJE
2. člen
(1) Koncesija iz prejšnjega člena se podeli imetniku pravice za raziskovanje podzemnih voda na območju koncesije.
(2) Imetnik pravice za raziskovanje podzemnih voda iz prejšnjega odstavka pridobi koncesijo za odvzem termalne vode za potrebe kopališča in ogrevanje prostorov, namenjenih turistični dejavnosti, če:
– je tehnično usposobljen in opremljen za rabo termalne vode za ogrevanje kopališč in prostorov, namenjenih turistični dejavnosti,
– zagotovi, da instalirani pretok vode skozi naprave za rabo termalne vode ne presega največjega odvzema, določene v tabeli iz prejšnjega člena, in
– zagotovi tak režim odvzema termalne vode, da povprečna letna vrednost pretoka odvzete termalne vode ne presega 18 l/s, letna količina odvzete termalne vode pa ni večja od letne količine, določene v tabeli iz prejšnjega člena.
(3) Če imetnik pravice za raziskovanje podzemnih voda na območju koncesije podzemne vode ne namerava izkoriščati ali če ne podpiše koncesijske pogodbe v roku iz odločbe o izboru koncesionarja, se koncesija za odvzem termalne vode iz vodnega vira podeli na podlagi javnega razpisa.
3. člen
(1) Koncesija za odvzem podzemne vode iz vodnega vira se podeli za potrebe kopališča in ogrevanje prostorov, namenjenih turistični dejavnosti, za 30 let.
(2) Začetek izvajanja koncesije se šteje na dan podpisa koncesijske pogodbe.
(3) Oseba, ki je pridobila koncesijo (v nadaljnjem besedilu: koncesionar), mora poleg predpisanih pogojev zagotoviti tudi:
– zavarovanje zemljišč, objektov, naprav in drugih dobrin pred škodljivimi posledicami rabe podzemne vode,
– zavarovanje opreme, naprav in objektov za odvzem termalne vode,
– neprekinjeno merjenje količine in temperature odvzete termalne vode,
– spremljanje kakovosti vode v vodnem telesu podzemne vode,
– ohranjanje količin in kakovosti ter naravne vloge vodnega vira,
– ohranjanje biološke raznovrstnosti in varstva habitatov ter biološkega ravnotežja, če je to ogroženo zaradi izpusta termalne vode v okolje,
– vzpostavitev novega oziroma nadomestitev prejšnjega stanja po prenehanju koncesije.
(4) Ukrepi in pogoji iz prejšnjega odstavka se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.
4. člen
(1) Koncesionar mora izvajati monitoring odvzema termalne vode.
(2) Monitoring odvzema termalne vode obsega meritve obnavljanja vodnega vira, hidravličnih značilnosti vodnjaka ter temperature in kemijske sestave odvzete termalne vode in mora izpolnjevati zahteve iz priloge 2, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Monitoring odvzema termalne vode se izvaja po letnem programu monitoringa, ki ga za vsako triletno obdobje pripravi koncesionar, potrdi pa ministrstvo, pristojno za okolje.
(4) Koncesionar mora vsako leto podati koncedentu poročilo o rezultatih monitoringa.
(5) Koncesionar mora posredovati ministrstvu, pristojnemu za okolje, v potrditev program monitoringa odvzema termalne vode najkasneje do 1. julija zadnjega leta pred začetkom novega triletnega obdobja.
(6) Rok za oddajo programa monitoringa odvzema termalne vode za prvo triletno obdobje v potrditev koncedentu se določi v koncesijski pogodbi.
III. PLAČILO ZA KONCESIJO
5. člen
(1) Koncesionar mora plačati za koncesijo za vsako leto odvzema termalne vode posebej ves čas trajanja koncesije.
(2) Višina plačila za koncesijo je sorazmerna količini odvzete termalne vode in količini toplote, ki bi jo odvzeta termalna voda oddala, če bi se vsa toplota odvajala v okolje s stalno temperaturo 285 K.
(3) Koncesionar krije tudi vse stroške povzročitelja obremenitve okolja v skladu z zakonom in nadomestne stroške ureditve prostora, ki nastanejo zaradi odvzema ali rabe termalne vode.
6. člen
(1) Prihodki od plačila za koncesijo so vir proračuna Republike Slovenije in proračuna občin, na območju katerih je območje na površini zemlje iz priloge 1 te uredbe.
(2) Plačilo za koncesijo se med državo in občinami Cerkno, Gorenja vas – Poljane in Železniki razdeli v razmerju 50: 50.
(3) Razdelitev plačila za koncesijo med državo in občino iz prejšnjega odstavka je določena na podlagi podatkov o razvitosti infrastrukture lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja v teh občinah v skladu s predpisom, ki ureja merila za določanje razvitosti infrastrukture in obremenjenosti okolja zaradi ugotavljanja deleža plačila občini za koncesijo na naravni dobrini.
(4) Del plačila za koncesijo iz drugega odstavka tega člena, ki je namenjen občinam, se razdeli med občinami skladno s pripadajočim deležem območja na površini zemlje iz priloge 1 te uredbe.
7. člen
(1) Plačilo za koncesijo se določi za vsako koledarsko leto posebej na podlagi letne količine toplote, ki jo da odvzeta termalna voda.
(2) Letna toplota odvzete termalne vode je letna toplota odvzete termalne vode, določena na način iz drugega odstavka 5. člena te uredbe in izračunana na podlagi meritev količin in temperature odvzete termalne vode v okviru monitoringa odvzema termalne vode ter izražena v kJ.
(3) Višina plačila za koncesijo je za enoto toplote odvzete termalne vode enaka 3% povprečne prodajne vrednosti toplote, ki nastane z zgorevanjem ekstra lahkega kurilnega olja in se jo izračuna iz letne povprečne prodajne cene ekstra lahkega kurilnega olja, namenjenega za ogrevanje, v letu, ki je dve leti pred obračunskim letom plačila za koncesijo.
8. člen
Povprečno prodajno vrednost toplote, ki nastane z zgorevanjem ekstra lahkega kurilnega olja, določi minister, pristojen za okolje, do 31. decembra za naslednje leto s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
9. člen
Koncesionar mora Agenciji Republike Slovenije za okolje (v nadaljnjem besedilu: agencija) do 31. januarja tekočega leta posredovati vse podatke, potrebne za izračun višine plačila za koncesijo za preteklo leto.
10. člen
Koncesionar, ki je med letom prenehal izvajati dejavnost, zaradi katere je dolžan plačevati koncesijo po tej uredbi, mora posredovati podatke, potrebne za izračun, v tridesetih dneh po prenehanju odvzema termalne vode.
11. člen
Koncesionar mora dokumentacijo, s katero dokazuje resničnost in pravilnost podatkov, posredovanih za izračun plačila za koncesijo, hraniti še najmanj pet let od dneva, ko mu je agencija izstavila račun za plačilo za koncesijo.
12. člen
(1) Koncesionar plačuje za koncesijo med letom v obliki dveh akontacij in poračuna plačil za koncesijo na račun, določen v skladu s predpisom, ki ureja podračune in način plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov.
(2) Plačilo prve akontacije v letu zapade v plačilo zadnji delovni dan v juniju, druge akontacije v letu pa zadnji delovni dan v decembru.
(3) Morebitna razlika med z akontacijo vplačanim zneskom plačila za koncesijo in višino plačila za koncesijo se mora plačati na račun iz prvega odstavka tega člena ali vrniti koncesionarju v 60 dneh potem, ko je agencija koncesionarju izstavila poračun plačil za koncesijo.
(4) Za nepravočasno plačane zneske plačila za koncesijo mora koncesionar plačati zakonite zamudne obresti.
13. člen
Znesek akontacije znaša polovico zadnjega plačila za koncesijo, povečanega ali zmanjšanega sorazmerno odstotku spremembe povprečne prodajne vrednosti toplote iz ekstra lahkega kurilnega olja, namenjenega za ogrevanje.
14. člen
Če agencija ugotovi, da koncesionar ni posredoval podatkov, potrebnih za izračun višine plačila za koncesijo v predpisanem roku, agencija uporabi za določitev višine plačila za koncesijo podatke o rabi podzemne vode iz svojih evidenc o rabi vode.
IV. NADZOR
15. člen
Izvajanje te uredbe nadzirajo inšpektorji, pristojni za vode.
V. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
16. člen
Ne glede na rok podpisa koncesijske pogodbe mora oseba, ki je pridobila pravico za raziskovanje podzemnih voda, začeti s plačevanjem za koncesijo od 1. januarja 2005 dalje pod pogoji in na način iz te uredbe.
17. člen
(1) Višino akontacije plačila za koncesijo v letu 2005 določi agencija na podlagi podatkov o količini in toploti odvzete termalne vode in prodajne vrednosti toplote, ki nastane z zgorevanjem fosilnih tekočih goriv za ogrevanje, za leto 2003.
(2) Podatke o količini in toploti odvzete termalne vode v letu 2003 mora oseba iz prejšnjega člena posredovati agenciji najkasneje do 31. marca 2005.
(3) Če agenciji podatki iz prejšnjega odstavka niso posredovani, se za višino akontacije plačila za koncesijo v letu 2005 uporabijo podatki ministrstva, pristojnega za okolje, o količini in toploti odvzete termalne vode.
18. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-17/2004-1
Ljubljana, dne 11. novembra 2004.
EVA 2004–2511-0310
Vlada Republike Slovenije
mag. Anton Rop l. r.
Predsednik
PRILOGA 2
PROGRAM MONITORINGA
1. Nadzor obnavljanja vodnega vira
Nadzor obnavljanja vodnega vira je potrebno izvajati s stalno
spremljavo gibanja tlaka v vrtinah CE-2/95 in CE-3/97 in pretoka
izkoriščane vode ter trenda.
Pri tem je potrebno ugotavljati:
– doseg hidravličnih mej vodonosnika (meje napajanja ali
neprepustnih mej),
– spremembe v trendu vrednosti s/Q, to je razmerju tlaka in pretoka,
– vplive infiltracije glede na sezonsko in dolgoročno nihanje v
hidrološkem smislu,
– spremembe koeficienta elastičnega vskladiščenja vodonosnika, na
katerem bi se lahko odražali neželjeni ali škodljivi vplivi za samo
izkoriščanje termalne vode.
Nadzor je treba izvajati z meritvami tlakov na ustjih obeh vrtin,
CE-2/95 in CE-3/95 ter pretoka na iztoku, oziroma na porabniku. Meritve
morajo biti stalne z elektronsko registracijo podatkov.
Senzorji morajo imeti podatke o točnosti in natančnosti, o časovnem
lezenju in temperaturni napaki.
Priporočljivo je izvesti oceno parametrov BE in ME (barometrična
občutljivost in občutljivost na plimovanje) v primeru, da bi se pokazalo,
da sta določljiva. Na ta način je možen tudi nadzor koeficienta
elastičnega vskladiščenja vodonosnika, ki izraža morebitne neželjene ali
škodljive vplive za samo izkoriščanje termalne vode.
2. Nadzor hidravličnih značilnosti vodnjaka
Stanje hidravličnih lastnosti vodnjaka je treba ugotavljati glede na
dobljena znižanja pri različnih količinah iztekanja. S tem je treba
preverjati izdatnost samega vodnjaka, ki bi se lahko dolgoročno
zmanjševala zaradi inkrustracij filtrov ali zaradi zaruševanja in mašenja
medprostorov med cevitvijo in steno vrtine.
3. Nadzor temperature in kemijske sestave podzemne vode
Meritve temperature je treba izvajati z ugotavljanjem odvisnosti
temperatura – pretok.
Temperaturo vode je treba meriti s stalno registracijo skupaj s
tlaki in pretoki. Senzor mora biti vgrajen v ustje vrtine tik nad glavni
ventil oziroma odcep z ustja vrtine proti porabniku. Pri tem je treba
paziti na morebitne vplive zunanje temperature na same meritve.
Izkoriščano surovo vodo je treba najmanj enkrat letno vzorčiti in
analizirati na osnovne sestavine: Ca, Mg, Na, K, HCO3, Cl, SO4, NO3, Fe,
Mn in NH4, ter osnovne fizikalno kemijske parametre: pH, Eh, prevodnost
vode, vsebnost in delež kisika. Ugotavljati je treba tudi stabilnost vode
oziroma indekse nasičenosti.
Meritve, pogostost meritev in vrsto analiziranih parametrov je
potrebno prilagoditi morebitnim spremembam režima izkoriščanja.
Spremljavo kemijske sestave je potrebno uskladiti z ostalimi potrebami po
analizi vode (npr. z analitiko vode za uporabo v bazenih), da se doseže
racionalizacijo stroškov.
