Na podlagi prvega odstavka 196. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A in 41/04 – ZVO-1) in 165. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41 /04) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o koncesiji za odvzem podzemne vode iz vodnih virov P1/91 in P2/92 v Radomljah za proizvodnjo pijač
I. PREDMET IN OBSEG KONCESIJ
1. člen
(1) Ta uredba je koncesijski akt, na podlagi katerega Vlada Republike Slovenije podeli koncesijo za odvzem podzemne vode iz vodnih virov P1/91 in P2/92 v Radomljah (v nadaljnjem besedilu: vodni vir) z naslednjimi parametri:
+---------+---------+-------+---------+---------+---------+---------+
|Vodni vir|Kraj |Občina |k.o. | Y |X |Q (l/s)* |
+---------+---------+-------+---------+---------+---------+---------+
|P1/91 |Radomlje |Domžale|Radomlje |5 471 349|5 115 135|5 |
|P2/92 |Radomlje |Domžale|Radomlje |5 471 459|5 115 210|10 |
+---------+---------+-------+---------+---------+---------+---------+
*Q = največji odvzem v litrih na sekundo.
(2) Vodno telo podzemne vode, iz katerega se na podlagi koncesije po tej uredbi lahko odvzema podzemna voda, je v globino omejeno s tektonsko zdrobljeno cono v globini večji od 81 m. Proti jugu gre meja po tektonski coni med Dobravo in Brezovico. Proti severu je omejeno z narivnim stikom med plastmi permokarbonske starosti in dolomitnim vodonosnikom. Proti vzhodu in zahodu ga omejujeta tektonski coni, ki potekata od Dobrave na zahodu in Brezovice na vzhodu ter se združita v skrajnem severnem koncu izdanka dolomitnih plasti nad Rovščico. Telo podzemne vode je na severozahod omejeno s stikom dolomita in karbonskih skrilavcev pri hribu Sv. Katarina. Prostornina vodnega telesa je okoli 640.000 m3 vode pri privzeti poroznosti 1%. Območje vodnega telesa je prikazano v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe (v nadaljnjem besedilu: območje koncesije).
II. POGOJI ZA PRIDOBITEV IN IZVAJANJE KONCESIJE
2. člen
(1) Koncesija iz prejšnjega člena se podeli imetniku pravice do rabe podzemne vode na območju koncesije, pridobljene s pravnomočnim vodnogospodarskim dovoljenjem, izdanim na podlagi Zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 15/91 in 52/00).
(2) Imetnik pravice do rabe podzemne vode na območju koncesije iz prejšnjega odstavka pridobi koncesijo za odvzem podzemne vode za proizvodnjo pijač in sicer za stekleničenje namizne vode, če:
– je tehnično usposobljen in opremljen za proizvodnjo pijač,
– zagotovi, da instalirani pretok vode skozi naprave za rabo podzemne vode ne presega največjega odvzema, določenega v tabeli iz prejšnjega člena, in
– zagotovi tak režim odvzema podzemne vode, da letna količina odvzete podzemne vode in največji odvzem v litrih na sekundo ne presegata vrednosti iz tabele iz prejšnjega člena.
(3) Namizna voda iz prejšnjega odstavka je voda v skladu s predpisom, ki ureja naravne mineralne vode, izvirske vode in namizne vode.
(4) Če imetnik pravice za raziskovanje podzemnih voda na območju koncesije podzemne vode ne namerava izkoriščati ali če ne podpiše koncesijske pogodbe v roku iz odločbe o izboru koncesionarja, se koncesija za odvzem podzemne vode iz vodnega vira podeli na podlagi javnega razpisa.
3. člen
(1) Koncesija za odvzem podzemne vode iz vodnega vira se podeli za stekleničenje namizne vode ali proizvodnjo brezalkoholnih pijač za 30 let.
(2) Začetek izvajanja koncesije se šteje na dan podpisa koncesijske pogodbe.
(3) Oseba, ki je pridobila koncesijo (v nadaljnjem besedilu: koncesionar), mora poleg predpisanih pogojev zagotoviti tudi:
– zavarovanje zemljišč, objektov, naprav in drugih dobrin pred škodljivimi posledicami rabe podzemne vode,
– zavarovanje opreme, naprav in objektov za odvzem podzemne vode,
– neprekinjeno merjenje količine odvzete podzemne vode,
– spremljanje kakovosti vode v vodnem telesu podzemne vode,
– ohranjanje količin in kakovosti ter naravne vloge vodnega vira,
– ohranjanje biološke raznovrstnosti in varstva habitatov ter biološkega ravnotežja, če je to ogroženo zaradi izpusta podzemne vode v okolje,
– vzpostavitev novega oziroma nadomestitev prejšnjega stanja po prenehanju koncesije.
(4) Ukrepi in pogoji iz prejšnjega odstavka se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.
4. člen
(1) Koncesionar mora izvajati monitoring odvzema podzemne vode.
(2) Monitoring odvzema podzemne vode obsega meritve obnavljanja vodnega vira ter kemijske sestave odvzete podzemne vode in mora izpolnjevati zahteve iz priloge 2, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Monitoring odvzema podzemne vode se izvaja po letnem programu monitoringa, ki ga za vsako triletno obdobje pripravi koncesionar, potrdi pa ministrstvo, pristojno za okolje.
(4) Koncesionar mora vsako leto podati koncedentu poročilo o rezultatih monitoringa.
(5) Koncesionar mora posredovati ministrstvu, pristojnemu za okolje, v potrditev program monitoringa odvzema podzemne vode najkasneje do 1. julija zadnjega leta pred začetkom novega triletnega obdobja.
(6) Rok za oddajo programa monitoringa odvzema podzemne vode za prvo triletno obdobje v potrditev koncedentu se določi v koncesijski pogodbi.
III. PLAČILO ZA KONCESIJO
5. člen
(1) Koncesionar mora plačati za koncesijo za vsako leto odvzema podzemne vode posebej ves čas trajanja koncesije.
(2) Višina plačila za koncesijo je sorazmerna količini odvzete podzemne vode, ki je dana kot namizna voda v promet.
(3) Koncesionar krije tudi vse stroške povzročitelja obremenitve okolja v skladu z zakonom in nadomestne stroške ureditve prostora, ki nastanejo zaradi odvzema ali rabe podzemne vode.
6. člen
(1) Prihodki od plačila za koncesijo so vir proračuna Republike Slovenije in proračuna občine, na območju katere je območje na površini zemlje iz priloge 1 te uredbe.
(2) Plačilo za koncesijo se med državo in Občino Domžale razdeli v razmerju 50: 50.
(3) Razdelitev plačila za koncesijo med državo in občino iz prejšnjega odstavka je določena na podlagi podatkov o razvitosti infrastrukture lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja v teh občinah v skladu s predpisom, ki ureja merila za določanje razvitosti infrastrukture in obremenjenosti okolja zaradi ugotavljanja deleža plačila občini za koncesijo na naravni dobrini.
7. člen
(1) Plačilo za koncesijo se določi za vsako koledarsko leto posebej na podlagi letne količine podzemne vode, ki jo je koncesionar dal v promet.
(2) Letna količina podzemne vode, ki jo je koncesionar dal v promet, se določi v okviru monitoringa odvzema podzemne vode in se izraža v litrih za vodo, ki je dana v promet kot namizna voda.
(3) Višina plačila za koncesijo za 1.000 litrov podzemne vode, ki je dana v promet kot namizna voda, je enaka 2xV(koncesija), pri čemer se V(koncesija) izračuna na naslednji način:
0,08xP(vodno–povračilo)
V (koncesija) = --------------------------
Q(1) + 2xQ(2) + 2,66xQ(3)
kjer je:
– V(koncesija) višina plačila za koncesijo za 1.000 litrov stekleničene podzemne vode, izražena v tolarjih,
– P(vodno-povračilo) vsota vseh plačil vodnega povračila, odmerjenega izvajalcem lokalnih gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo plačevanje vodnih povračil, izražena v tolarjih,
– Q(1) letna količina vse odvzete podzemne vode, ki je bila dana v promet v brezalkoholnih pijačah, izražena v 1.000 litrih,
– Q(2) letna količina vse odvzete podzemne vode, ki je bila dana v promet kot izvirska voda, namizna voda ali v pivu, izražena v 1.000 litrih,
– Q(3) letna količina vse odvzete podzemne vode, ki je bila dana v promet kot naravna mineralna voda, izražena v 1.000 litrih,
pri čemer so vrednosti za P(vodno-povračilo), Q(1), Q(2) in Q(3) izračunane iz podatkov o odmeri vodnih povračil in proizvodnji pijač v letu, ki je dve leti pred obračunskim letom plačila za koncesijo.
8. člen
Višino plačila za koncesijo za 1.000 litrov stekleničene podzemne vode V(koncesija) iz prejšnjega člena določi minister, pristojen za okolje, do 31. decembra za naslednje leto s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
9. člen
Koncesionar mora Agenciji Republike Slovenije za okolje (v nadaljnjem besedilu: agencija) do 31. januarja tekočega leta posredovati vse podatke, potrebne za izračun višine plačila za koncesijo za preteklo leto.
10. člen
Koncesionar, ki je med letom prenehal izvajati dejavnost, zaradi katere je dolžan plačevati koncesijo po tej uredbi, mora posredovati podatke, potrebne za izračun v tridesetih dneh po prenehanju odvzema podzemne vode.
11. člen
Koncesionar mora dokumentacijo, s katero dokazuje resničnost in pravilnost podatkov, posredovanih za izračun plačila za koncesijo, hraniti še najmanj pet let od dneva, ko mu je agencija izstavila račun za plačilo za koncesijo.
12. člen
(1) Koncesionar plačuje za koncesijo med letom v obliki dveh akontacij in poračuna plačil za koncesijo na račun, določen v skladu s predpisom, ki ureja podračune in način plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov.
(2) Plačilo prve akontacije v letu zapade v plačilo zadnji delovni dan v juniju, druge akontacije v letu pa zadnji delovni dan v decembru.
(3) Morebitna razlika med z akontacijo vplačanim zneskom plačila za koncesijo in višino plačila za koncesijo se mora plačati na račun iz prvega odstavka tega člena ali vrniti koncesionarju v 60 dneh potem, ko je agencija koncesionarju izstavila poračun plačil za koncesijo.
(4) Za nepravočasno plačane zneske plačila za koncesijo mora koncesionar plačati zakonite zamudne obresti.
13. člen
Znesek akontacije znaša polovico zadnjega plačila za koncesijo, povečanega ali zmanjšanega sorazmerno odstotku spremembe višine plačila za koncesijo V(koncesija) iz 7. člena te uredbe.
14. člen
Če agencija ugotovi, da koncesionar ni posredoval podatkov, potrebnih za izračun višine plačila za koncesijo v predpisanem roku, agencija uporabi za določitev višine plačila za koncesijo podatke o rabi podzemne vode iz svojih evidenc o rabi vode.
IV. NADZOR
15. člen
Izvajanje te uredbe nadzirajo inšpektorji, pristojni za vode.
V. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
16. člen
Ne glede na določbe 7. člena te uredbe je višina plačila za koncesijo V(koncesija) za leto 2005 enaka 20%, za leto 2006 enaka 40%, za leto 2007 enaka 60% in za leto 2008 enaka 80% višine plačila za koncesijo V(koncesija), izračunane na način iz 7. člena te uredbe.
17. člen
(1) Ne glede na rok podpisa koncesijske pogodbe mora oseba, ki je pridobila pravico za raziskovanje podzemnih voda, začeti s plačevanjem za koncesijo od 1. januarja 2005 dalje pod pogoji in na način iz te uredbe.
(2) Višino akontacije plačila za koncesijo v letu 2005 določi agencija na podlagi podatkov količini podzemne vode, ki jo je dala v letu 2003 oseba iz prejšnjega odstavka v promet.
(3) Podatke o količini podzemne vode, dane v promet v letu 2003, mora oseba iz prvega odstavka tega člena posredovati agenciji najkasneje do 31. marca 2005.
(4) Če agenciji podatki iz prejšnjega odstavka niso posredovani, se za višino akontacije plačila za koncesijo v letu 2005 uporabijo podatki ministrstva, pristojnega za okolje, o količini podzemne vode, ki jo je dala oseba iz prvega odstavka tega člena v promet v letu 2003.
18. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-17/2004-5
Ljubljana, dne 11. novembra 2004.
EVA 2004–2511-0319
Vlada Republike Slovenije
mag. Anton Rop l. r.
Predsednik
PRILOGA 2
PROGRAM MONITORINGA ZA IZKORIŠČANJE VODNIH
VIROV P1/91 in P2/92 V RADOMLJAH
Pri izkoriščanju vrtin P1/91 in P2/92 je treba izvajati monitoring z
nadzorom:
– obnavljanja vodnega vira,
– stanja depresijskega lijaka ter,
– kemijske sestave podzemne vode.
1. Nadzor obnavljanja vodnega vira in stanja depresijskega lijaka
Nadzor obnavljanja vodnega vira je potrebno izvajati s stalno
spremljavo gibanja piezometrične gladine, razvoja depresijskega lijaka in
pretoka izkoriščane vode ter njihovega trenda trenda.
Pri tem je potrebno ugotavljati:
a) obseg nihanja piezometrične gladine in trend tega nihanja
sezonsko in dolgoročno,
b) doseg hidravličnih mej vodonosnika (meje napajanja ali
neprepustnih mej),
c) obseg in spremembe depresijskega lijaka proti vsem mejam vodnega
telesa.
Nadzor je treba izvajati z meritvami:
– črpane količine iz črpalne vrtine P1 in P2,
– piezometrične gladine črpalnih vrtinah P1, P2,
– piezometrične gladine v piezometrični vrtini P3.
Meritve piezometrične gladine in črpane količine iz črpalnih vrtin
P1, P2 in piezometrične gladine v vrtini P-3 morajo biti stalne in zvezne
z občasno ročno kontrolo.
Posamezna občasna ročna meritev mora biti izvedena v času ustaljenih
pogojev depresije med črpanjem ali v času mirovanja. Po daljšem mirovanju
(več kot 3 dni brez črpanja) morajo biti meritve izvedene tik pred
črpanjem.
2. Nadzor kemijske sestave podzemne vode
Nadzor kemijske sestave je treba izvajati v skladu s predpisom, ki
ureja naravne mineralne vode, izvirske vode in namizne vode. V naboru
parametrov rednih preiskav je potrebno dodati še analitiko nitratov
(NO(3)).
