Na podlagi 149. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) izdaja minister za okolje, prostor in energijo

(1) Ta pravilnik določa oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (v nadaljnjem besedilu: javne službe), dokumente z izhodiščnimi podatki za oblikovanje cen storitev javne službe, in podatke iz sklepa o določitvi cen storitev javne službe, ki jih je treba objaviti.
(2) Cena storitev javne službe je cena, na podlagi katere izvajalec javne službe obračuna opravljene storitve uporabniku storitev javnih služb.
(3) Cena storitev javne službe se oblikuje za tiste javne službe, katerih storitve uporabniki plačujejo, in se obračunavajo ločeno za:
– oskrbo prebivalstva s pitno vodo,
– odvajanje komunalne odpadne vode,
– čiščenje komunalne odpadne vode,
– odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode,
– zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov in
– odstranjevanje komunalnih odpadkov.
(4) Cena storitev javne službe se izraža v nacionalni valuti na enoto količine storitev javne službe.

Pojmi po tem pravilniku imajo naslednji pomen:
1. enota količine storitev javne službe je:
– prostorninska enota 1 m3 iz vodovodnega omrežja odvzete pitne vode za storitve oskrbe prebivalstva s pitno vodo,
– prostorninska enota 1 m3 odvedene ali izčrpane komunalne odpadne vode za storitve odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode,
– prostorninska enota 1 m3 odvedene padavinske odpadne vode iz utrjenih površin za storitve odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode,
– masna enota 1 kg prevzetih komunalnih odpadkov za storitve zbiranja ter prevoza in odstranjevanja komunalnih odpadkov.
Za količino odvedene komunalne odpadne vode se šteje količina odvzete pitne vode iz vodovodnega omrežja, če iz nje nastaja odpadna voda v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje odpadnih voda.
Za količino padavinske odpadne vode se šteje povprečna letna količina padavin, ki pade na utrjeno površino, pri čemer se za povprečno letno količino šteje povprečna letna količina padavin v obdobju zadnjih pet let, ki je za območje utrjene površine izmerjena v okviru meritev državne mreže meteoroloških postaj. Povprečno letno količino padavin se za potrebe tega pravilnika objavi na spletnih straneh Agencije Republike Slovenije za okolje.
Če se pri izvajanju storitev zbiranja ter prevoza komunalnih odpadkov prevzeti odpadki ne tehtajo, se za enoto količine storitev javne službe uporablja 1 m3 prostornine posode, vreče ali zabojnika, v katerih povzročitelji odpadkov prepuščajo komunalne odpadke izvajalcu javne službe, pri čemer se pri primerjavah podatkov o stroških storitev javne službe upošteva povprečna gostota komunalnih odpadkov, določena v operativnem programu varstva okolja na področju zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov.
2. cena zaradi upravičenih stroškov investicije v infrastrukturo javne službe (v nadaljnjem besedilu: cena za uporabo infrastrukture) je cena, na podlagi katere se obračuna vse stroške gradenj novih objektov in rekonstrukcij ter nadomestnih gradenj objektov infrastrukture javne službe, ki se ne štejejo za investicijsko vzdrževanje infrastrukture javne službe, uporabnikom storitev javne službe kot uporabo te infrastrukture;
3. infrastruktura javne službe je:
– za izvajanje javne službe oskrbe prebivalstva s pitno vodo omrežje cevovodov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških naprav, ki se povezujejo v sekundarno, primarno ali magistralno javno vodovodno omrežje in s pomočjo katerega se zagotavlja oskrba s pitno vodo naselij ali delov naselij,
– za javno službo odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode omrežje kanalskih vodov, kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, ki se povezujejo v sekundarno, primarno ali magistralno javno kanalizacijsko omrežje in se zaključijo s komunalno ali skupno čistilno napravo, in s pomočjo katerih se zagotavlja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode,
– za javno službo odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode omrežje kanalskih vodov, kanalov, jarkov, peskolovov, izločevalnikov lahkih tekočin ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, ki so namenjeni odvajanju padavinske odpadne vode v samostojne ponikovalnice ali čistine naprave za odpadno padavinsko vodo ali v javno kanalizacijo in s pomočjo katerih se zagotavlja odvajanje in čiščenje padavinske vode s streh in iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin,
– za javno službo zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov sistem zbiralnic, zbirnih centrov in malih komunalnih kompostarn namenjenih zbiranju in obdelavi ločenih frakcij komunalnih odpadkov pred oddajo v nadaljnjo predelavo ali odstranjevanje,
– za javno službo odstranjevanja komunalnih odpadkov objekti za obdelavo teh odpadkov pred odstranjevanjem in objekti odlagališč nenevarnih odpadkov;
4. investicija v infrastrukturo je gradnja novih objektov infrastrukture javne službe, rekonstrukcija objektov ter nadomestna gradnja objekta infrastrukture javne službe;
5. redno vzdrževanje infrastrukture javne službe je izvedba manjših popravil in del na objektu infrastrukture javne službe ali v prostorih, ki se nahajajo v objektu, kot so prepleskanje, popravilo vrat, oken, zamenjavo podov, zamenjava stavbnega pohištva s pohištvom enakih dimenzij, kot so čiščenje, mazanje, nadzor in pregledi naprav in podobno ter s katerimi se ne spreminja zmogljivosti inštalacij, opreme in tehnoloških naprav, ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminja zmogljivosti, velikosti, nemembnosti in zunanjega videza objekta;
6. investicijsko vzdrževanje infrastrukture javne službe je izvedba popravil, gradbenih, inštalacijskih in obrtniških del ter izboljšav, ki sledijo napredku tehnike, z njimi pa se ne posega v konstrukcijo objekta infrastrukture javne službe in tudi ne spreminja njene zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza, instalacije, napeljave, tehnološke naprave in oprema pa se posodobijo oziroma izvedejo druge njihove izboljšave;
7. lastna cena storitev javne službe (v nadaljnjem besedilu: lastna cena) je cena, ki pokriva stroške opravljanja storitev javne službe;
8. mejni stroški investicije v infrastrukturo so dodatni upravičeni stroški investicije v infrastrukturo, preračunani na enoto storitev javne službe in na posamezno leto v celotni življenjski dobi infrastrukture javne službe, ki so posledica investicije v infrastrukturo zaradi priključitve naselja ali dela naselja z več kot 50 prebivalci na infrastrukturo javne službe;
9. reprezentativno območje izvajanja javne službe je območje, na katerem se izvajajo storitve javne službe za najmanj 20.000 prebivalcev;
10. upravičeni stroški investicije v infrastrukturo so stroški investicije v infrastrukturo v obsegu in v rokih iz operativnega programa varstva okolja na področju izvajanja javne službe in stroški opremljanja infrastrukture javne službe v skladu s predpisi, ki urejajo tehnične standarde javne službe;
11. upravičeni stroški tekočega financiranja investicij v infrastrukturo so stroški investicijskega vzdrževanja infrastrukture javne službe, če niso vključeni v razvojni program. Za upravičene stroške tekočega financiranja investicij v infrastrukturo se šteje tudi amortizacija objektov infrastrukture javne službe, ki jih je z lastnimi sredstvi zgradil izvajalec javne službe.

(1) Ceno storitev javne službe sestavlja lastna cena storitev javne službe in cena za uporabo infrastrukture.
(2) Opravljene storitve javne službe se obračunajo na podlagi cene storitev javne službe, izračunane na naslednji način:

(3) Če je izvajalec javne službe zavezanec za plačeva­nje okoljskih dajatev zaradi onesnaževanja okolja ali rabe naravnih dobrin, se plačila teh dajatev obračunajo posebej.

(1) Izhodišča za oblikovanje lastne cene storitev javne službe so oskrbovalni in tehnični standardi izvajanja javne službe ter podatki iz zadnjega letnega poslovnega poročila izvajalca javne službe, ki pa ne sme biti starejše od dveh let.
(2) Izhodišča za oblikovanje cene za uporabo infrastrukture so usmeritve iz:
– operativnega programa varstva okolja na področju izvajanja javne službe,
– programa oskrbe izvajalca javne službe, izdelanega v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbovalne in organizacijske standarde javne službe,
– programa opremljanja stavbnih zemljišč v skladu s predpisi na področju urejanja prostora,
– akta o višini in načinu odmere komunalnega prispevka,
– odloka o proračunu in načrta razvojnih programov s pripadajočo investicijsko dokumentacijo v skladu s predpisi na področju javnih financ in
– medobčinskega sporazuma v primeru upravljanja skupne infrastrukture javne službe več občin.

(1) Lastna cena vseh storitev javne službe, ki uporablja isto infrastrukturo javne službe, (v nadaljnjem besedilu: lastna cena) se oblikuje na enoto količine storitve na podlagi naslednjega izračuna:

(2) V Izračunu lastne cene iz prejšnjega odstavka so zajeti vsi stalni in spremenljivi stroški, ki nastajajo zaradi dejavnosti izvajalca javne službe in njegovih podizvajalcev pri izvajanju storitev javne službe in se vrednotijo ter izkazujejo v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi po posameznih skupinah kontov, pri čemer se stroški po posameznih skupinah kontov določajo na podlagi letne porabe posameznega produkcijskega dejavnika za izvajanje storitev javne službe in cene produkcijskega dejavnika.
(3) Med stroške se v okviru lastne cene poleg stroškov letne porabe produkcijskih dejavnikov za izvajanje storitev iz prejšnjega odstavka štejejo tudi:
– amortizacija osnovnih sredstev in naprav, ki ni infrastruktura javne službe, vendar se uporabljajo za izvajanje javne službe in so v lasti izvajalca javne službe,
– stroški rednega vzdrževanja osnovnih sredstev in naprav, ki ni infrastruktura javne službe, vendar se uporabljajo za izvajanje javne službe in so v lasti izvajalca javne službe,
– stroški rednega vzdrževanja infrastrukture javne službe in
– stroški investicijskega vzdrževanja infrastrukture javne službe.
(4) Podatki za izračun lastne cene so podatki iz zadnjega potrjenega letnega poslovnega poročila izvajalca javne službe, ki pa ne sme biti starejše od dveh let.

(1) Izvajalec javne službe lahko izvaja storitve javne službe osebam, ki niso uporabniki storitev javne službe, ali izvaja storitve z uporabo infrastrukture javne službe, ki niso storitve javne službe, če zaradi razlike med prihodki in stroški teh storitev ustvarja dobiček.
(2) Storitve izvajalca javne službe iz prejšnjega odstavka so predvsem:
– prodaja javnih dobrin, kot je odlagalni prostor za odpadke na odlagališču odpadkov, ali omogočanje uporabe infrastrukture javne službe, kot je čiščenje tehnoloških odpadnih vod na skupni čistilni napravi, osebam, ki niso uporabniki storitev javne službe,
– prodaje uporabnih surovin, energentov in energije, ki nastajajo pri izvajanju javne službe, in
– oddaje v najem objektov infrastrukture javne službe.
(3) Za storitve iz prvega odstavka tega člena izvajalec javne službe izdela ločene poslovne izkaze v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.

(1) S prihodki iz obračuna storitev javne službe na podlagi lastne cene lahko izvajalec javne službe pokriva samo stroške, ki nastajajo zaradi opravljanja storitev javne službe.
(2) Opravljene storitve javne službe se obračunava na podlagi lastne cene, če je način izvajanja javne službe enak predpisanemu, oziroma na podlagi dela lastne cene, če način izvajanja javne službe ne dosega standarda izvajanja v skladu s predpisi, ki urejajo standarde izvajanja javnih služb varstva okolja.

(1) Storitve javne službe se morajo izvajati v obsegu in na način, da lastna cena, izračunana na način iz prvega odstavka 5. člena tega pravilnika, ne presega lastne cene najboljše prakse izvajanja storitev javne službe, pri čemer pa kakovost storitev javne službe ne sme biti manjša od kakovosti najboljše prakse izvajanja storitev javne službe.
(2) Ceno najboljše prakse izvajanja storitev javne službe določi ministrstvo na podlagi rezultatov anket o kakovosti izvajanja storitev javne službe na reprezentativnih območjih izvajanja javne službe.
(3) Če kakovost storitev javne službe ne dosega kakovosti najboljše prakse izvajanja storitev javne službe, mora biti lastna cena sorazmerno nižji kakovosti izvajanja storitev javne službe manjša od lastne cene najboljše prakse izvaja­nja storitev javne službe.
(4) Najboljšo prakso izvajanja storitev javne službe in merila za sorazmerno znižanje cene iz prejšnjega odstavka se določi za najmanjši obseg storitev javne službe, določen v predpisih, ki urejajo oskrbovalne standarde javne službe, na podlagi primerjalnih analiz storitev javnih služb na reprezentativnih območjih v operativnem programu varstva okolja na področju izvajanja posamezne vrste javnih služb.
(5) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena lahko ministrstvo na podlagi vloge občine ali več občin, če izvaja javno službo isti izvajalec na območju več občin, odobri za posamezno območje izvajanja javne službe take stroške, da je na podlagi njih izračunana lastna cena višja od lastne cene najboljše prakse izvajanja storitev javne službe.
(6) Ministrstvo odobri višje stroške opravljanja javne službe, če iz k vlogi predložene ekonomske in tehnične analize sledi, da so zaradi naravnih razmer območja, manjše gostote poselitve na območju ali zaradi manjše učinkovitosti objektov infrastrukture javne službe višji stroški električne energije, stroški pogonskega goriva in rednega vzdrževanja infrastrukture javne službe.
(7) Ministrstvo odobri tudi višje stroške opravljanja javne službe, če iz k vlogi predložene dokumentacije sledi, da sta pri opravljanju storitev javne službe presežena obseg ali kakovost, ki sta kot najmanjša določena v predpisih, ki urejajo oskrbovalne standarde javne službe.

(1) Cena za uporabo infrastrukture je izračunana na podlagi upravičenih stroškov investicije v infrastrukturo, ki je določena v načrtu razvojnega programa občine za komunalno opremljenost na področju javne službe v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance (v nadaljnjem besedilu: razvojni program).
(2) Stroški investicije v infrastrukturo so stroški:
– študij o izvedljivosti projekta,
– izdelave načrtov in druge projektne dokumentacije,
– investicijskega nadzora in inženiringa,
– meritev in cenitev zemljišč,
– nakupa ali najema zemljišča,
– priprave zemljišča,
– vseh gradbenih del zaradi gradnje novega objekta ali nadomestne gradnje objekta infrastrukture javne službe,
– obresti, bančnih garancij in drugih bančnih storitev zaradi financiranja opravil iz prejšnjih alinej,
(3) V ceni za uporabo infrastrukture se ne sme prikazovati tistih stroškov investicije v infrastrukturo, za katere je zagotovljeno pokrivanje iz:
– sredstev za investicijo v infrastrukturo, ki so bila zagotovljena v proračunu na občinski ali državni ravni za ta namen,
– sredstev za investicijo v infrastrukturo, ki so namenski prihodek občinskega proračuna za izgradnjo infrastrukture javne službe,
– sredstev za investicijo v infrastrukturo, ki izhajajajo iz vračila oziroma odstopa okoljske dajatve v skladu s predpisi na področju varstva okolja,
– sofinanciranja investicije v infrastrukturo na podlagi predpisov, ki urejajo dodeljevanje regionalnih državnih pomoči ter regionalnih spodbud občini,
– sredstev Evropske unije, zagotovljenih za investicijo v infrastrukturo in
– stroškov, ki so zajeti v obračunu lastne cene storitev javne službe.

(1) Cena za uporabo infrastrukture se oblikuje kot letna povprečna cena, izračunana na enoto količine storitve in za posamezno koledarsko leto na podlagi naslednjega izračuna:

(2) Če se na območju iste občine izvaja več programov opremljanja naselij ali njihovih delov z infrastrukturo javne službe, se cena za uporabo infrastrukture določi kot vsota cen za uporabo infrastrukture vseh investicij v infrastrukturo na območju občine, za katere je v razvojnih programih določeno pokrivanje iz cen storitev javne službe.
(3) Če je uporaba z investicijo v infrastrukturo pridobljenih objektov infrastrukture javne službe namenjena tudi izvajanju storitev osebam, ki niso uporabniki storitev javne službe, je treba ceno za uporabo infrastrukture oblikovati posebej za storitve javne službe in posebej za storitve osebam, ki niso uporabniki storitev javne službe.
(4) Pri oblikovanju cen za uporabo infrastrukture iz prejšnjega odstavka je treba upoštevati, da sredstva iz tretjega odstavka prejšnjega člena niso namenjena pokrivanju stroškov investicije v infrastrukturo v tistem delu, ki se ga uporablja za storitve osebam, ki niso uporabniki storitev javne službe. Cene za uporabo infrastrukture se za primer iz prejšnjega odstavka določijo na naslednji način:
1. če sredstva iz tretjega odstavka prejšnjega člena ne pokrivajo vseh stroškov investicije v infrastrukturo v tistem njenem delu, ki se ga uporablja za storitve javne službe, velja:

2. če sredstva iz tretjega odstavka prejšnjega člena pokrivajo vse stroške investicije v infrastrukturo v tistem njenem delu, ki se ga uporablja za storitve javne službe, velja:

(1) Podlaga za določitev cene za uporabo infrastrukture so podatki o:
– upravičenih stroškov tekočega financiranja investicij v infrastrukturo,
– deležu upravičenih stroškov investicije v infrastrukturo, ki ga pokriva cena za uporabo infrastrukture,
– celotnih upravičenih stroškov investicije v infrastrukturo iz sprejetega razvojnega programa, ki se nanaša na infrastrukturo javne službe, in
– količina storitev javne službe v dobi odplačila posojila.
(2) Cena za uporabo infrastrukture se določi za vsako leto posebej v dobi odplačila posojila, najetega za investicijo v infrastrukturo.
(3) Cena za uporabo infrastrukture se spremeni ob vsaki spremembi razvojnega programa oziroma sprejemu novega razvojnega programa, ki spreminja upravičene stroške investicije v infrastrukturo.

(1) Podlaga za razvojni program je operativni program varstva okolja na področju izvajanja javnih služb, v katerem so določena območja, ki morajo biti opremljena z infrastrukturo javne službe.
(2) Razvojni program mora zajeti celotno območje, ki je v operativnem programu varstva okolja na področju izvajanja javnih služb določeno kot območje, ki mora biti opremljeno z infrastrukturo javne službe.
(3) Razvojni program lahko zajema več območij, ki so v operativnem programu varstva okolja na področju izvajanja javnih služb določena kot območja, ki morajo biti opremljena z infrastrukturo javne službe.

(1) Cena za uporabo infrastrukture ne sme presegati mejnih stroškov investicije v infrastrukturo.
(2) Mejni stroški investicije v infrastrukturo se določijo v operativnem programu varstva okolja na področju izvajanja javne službe na podlagi naslednjega izračuna:

(1) Ceno storitev javnih služb se pri obračunu uporabnikom storitev javne službe prikaže ločeno kot obračun storitev na podlagi lastne cene in obračun na podlagi cene za uporabo infrastrukture.
(2) Če posamezni uporabniki storitev javne službe ali skupine uporabnikov dokazljivo povzročajo izvajalcu javne službe različne stroške, se lahko lastna cena diferencira po posameznih uporabnikih ali skupinah uporabnikov (v nadaljnjem besedilu: diferencirana lastna cena).
(3) Z diferencirano lastno ceno se ne sme pokrivati stroškov, ki nastajajo zaradi različnih stroškov dostopa do storitev javne službe, če je oskrba zavezancev za storitve javne službe v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbovalne standarde javnih služb.
(4) Diferencirana lastna cena se oblikuje na podlagi analize stroškov v skladu s 5. členom tega pravilnika.
(5) Če se izvajajo storitve z uporabo infrastrukture javne službe osebam, ki niso uporabniki storitev javne službe, ali če se izvajajo z uporabo infrastrukture javne službe storitve, ki niso storitve javne službe, je treba pri obračunu teh storitev prikazati ločeno obračun na podlagi cene za uporabo infrastrukture.

(1) Obračun storitev javnih služb na podlagi cene za uporabo infrastrukture se obračunava enotno na celotnem območju izvajanja javne službe posamezne občine.
(2) Obračun storitev javnih služb na podlagi cene za uporabo infrastrukture se obračunava enotno na celotnem območju več občin, če:
– se izvajajo investicije v infrastrukturo v okviru skupnega razvojnega programa, ali
– so investicije v infrastrukuro zaradi gradnje oziroma rekonstrukcije ali obnove objektov infrastrukture javne službe, namenjene izvajanju javne službe na območjih več občin.
(3) Prihodki iz obračuna na podlagi cene za uporabo infrastrukture, ki izhaja iz upravičenih stroškov investicije v infrastrukturo, so prihodki proračuna občine, ki jih občina uporablja samo za izvajanje investicij v infrastrukturo, vključenih v razvojni program.
(4) Prihodki iz obračuna na podlagi cene za uporabo infrastrukture, ki izhaja iz upravičenih stroškov investicije v infrastrukturo, se izkazujejo na posebnem plačilnem podračunu, ki je odprt na Upravi za javna plačila, in se v proračunu občine lahko porabljajo v skladu s 56. do 60. členom Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU, 110/02 – ZDT-B) v proračunskem skladu ali kot namenski prejemki in izdatki v skladu s 43. členom Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU, 110/02 – ZDT-B) in odlokom o proračunu občine.
(5) Občina lahko prihodke iz prejšnjega odstavka na podlagi pogodbe o pooblaščenem investitorstvu nakaže izvajalcu javne službe kot dotacijo občine za financiranje sredstev v upravljanju v skladu s predpisi, ki urejajo računovodske standarde.

(1) Ne glede na določbe četrtega odstavka prejšnjega člena izkazuje javno podjetje prihodke na podlagi obračuna cene za uporabo infrastrukture v okviru svojih sredstev, če je infrastruktura javne službe v njegovi lasti.
(2) Če je infrastruktura javne službe ali njen del v lasti osebe zasebnega prava, ki opravlja storitve javne službe v obliki koncesije, se prihodki na podlagi cene za uporabo infrastrukture lahko uporabljajo tudi za pokrivanje stroškov koncesije zaradi gradnje infrastrukture javne službe, če je občina izpolnila vse svoje obveznosti v zvezi z infrastrukturo javne službe, ki so določene v operativnih programih varstva okolja na področju izvajanja javne službe in predpisih, ki urejajo oskrbovalne, organizacijske in tehnične standarde izvajanja javne službe.

(1) Uporabniku storitev javne službe se opravljene storitve javne službe obračuna v višini:

(2) Ne glede na izračun višine plačoila za opravljeno storitev javne službe iz prejšnjega odstavka pa je treba uporabniku storitev javne službe obračunati sorazmeren delež stalnih stroškov, obračunan na podlagi lastne cene storitev javne službe, in sorazmeren delež stroškov, obračunan v okviru cene za uporabo infrastrukture.
(3) Šteje se, da je uporabniku storitev javne službe obračunan sorazmeren delež stalnih stroškov, obračunan na podlagi lastne cene storitev javne službe, in sorazmeren delež stroškov, obračunan v okviru cene za uporabo infrastrukture, če je v posameznem obračunskem obdobju uporabniku storitev javne službe obračunano več kot 20% povprečne količine storitev javne službe na prebivalca, preračunane na obračunsko obdobje.
(4) Če je v obračunskem obdobju količina storitev javne službe, opravljenih posameznemu uporabniku storitev javne službe, enaka ali manjša od 20% povprečne količine storitev javne službe na prebivalca v tem obračunskem obdobju, se uporabniku storitev javne službe obračunajo opravljene storitve javne službe obračuna v višini:

(5) Povprečna količina storitev javne službe na prebivalca je enaka povprečni letni količini storitev javne službe na prebivalca v Republiki Sloveniji, ki jo za vsako naslednje koledarsko leto določi minister, pristojen za okolje, najkasneje do 31. decembra v tekočem letu na podlagi podatkov o opravljenih storitvah javnih služb in števila prebivalcev v Republiki Sloveniji iz preteklega leta.

(1) Po odobritvi cene storitev javne službe v skladu s predpisi, ki urejajo cene storitev v javnem sektorju, mora občina zagotoviti objavo sklepa o določitvi cene storitev javne službe.
(2) Sklep občine o določitvi cene storitev javne službe mora vsebovati:
– seznam aktov in dokumentov občine iz 3. člena tega pravilnika, na podlagi katerih je določena cena storitev javne službe,
– višino lastne cene, cene za uporabo infrastrukture in višino celotne cene storitev javne službe,
– višino cene za uporabo infratrukture, ki se plačujejo za storitve, ki niso storitve javne službe,
– predvideno letno količino storitev javne službe,
– višino okoljskih dajatev zaradi onesnaževanja okolja ali rabe naravnih dobrin, ki se jih obračunava ob obračunu stroškov za opravljene storitve javne službe.
(3) Sklep občine iz prejšnjega odstavka mora biti objavljen v skladu s predpisi, ki urejajo vsebino kataloga informacij javnega značaja.

Do izdelave evidence o utrjenih površinah lahko občina pri oblikovanju cene za storitve odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode uporabi namesto obračunske osnove po utrjenih površinah osnovo, ki je sorazmerna količini odvedene komunalne odpadne vode.

(1) Do izdaje operativnega programa varstva okolja na področju posamezne javne službe se določbe tega pravilnika v zvezi z lastno ceno iz 8. člena tega pravilnika ne uporabljajo.
(2) Do določitve najboljše prakse izvajanja storitev javne službe se določi lastna cena najboljše prakse izvajanja storitev javne službe kot letni povprečni strošek izvajanja storitev za enoto količine storitve, pri čemer se letni povprečni strošek izračuna po skupinah območij izvajanja javne službe, na katerih se opravljajo med seboj primerljive letne količine storitev javne službe.
(3) Za vsako skupino območij izvajanja javne službe iz prejšnjega odstavka se poleg letnega povprečnega stroška na enoto količine storitve določi tudi največje dopustno odstopanje stroškov izvajanja storitev od izračunanega letnega povprečnega stroška.
(4) Povprečni strošek izvajanja storitev javne službe za enoto količine storitve in največje dopustno odstopanje stroškov izvajanja storitev se določita v operativnem programu varstva okolja na področju izvajanja javne službe na podlagi finančnih podatkov o izvajanju storitev javne službe.

(1) Določbe tega pravilnika v zvezi s ceno za uporabo infrastrukture se začno uporabljati 1. januarja 2006.
(2) Do spremembe slovenskih računovodskih standardov v zvezi s sredstvi amortizacije infrastrukture, ki jo ima izvajalec javne službe v upravljanju, se v ceni storitev javne službe lahko kot cena za uporabo infrastrukture obračunajo stroški amortizacije infrastrukture, če ima izvajalec javne službe z lastnikom infrastrukture obračun amortizacije za infrastrukturo urejen s pogodbo o upravljanju infrastrukture, in če se sredstva zbrane amortizacije uporabijo za rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo objektov infrastrukture.

Oblikovanje cen storitev se mora uskladiti s tem pravilnikom do prve predhodne prijave cen komunalnih storitev na podlagi predpisov, ki urejajo nadzor cen storitev javnih služb.

Z začetkom veljavnosti tega pravilnika preneha veljati Navodilo za oblikovanje cen storitev obveznih lokalnih javnih služb (Uradni list RS, št. 56/01 in 41/04).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.