Na podlagi 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje, prostor in energijo

Lokacijski načrt za vzporedni plinovod M1/1 na odseku Kidričevo – Rogatec (v nadaljnjem besedilu: lokacijski načrt) je bil sprejet z uredbo leta 2001 (Uradni list RS, št. 34/01).
Investitor je pri pripravi dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja ugotovil, da je v zadnji fazi izdelave lokacijskega načrta pri 19,4 km dolgem odseku plinovoda na več mestih prišlo do napake pri vnosu – vrisu plinovoda iz idejnega projekta v grafični del lokacijskega načrta, to je na načrt »Prikaz parcel v ureditvenem območju lokacijskega načrta z vrisanim delovnim pasom in s točkami za zakoličbo«. Eden od razlogov za nastanek napake je, da je bil že obstoječi magistralni plinovod M1 na nekaterih mestih napačno vrisan v uradne geodetske načrte. Ker lokacijski načrt predvideva potek vzporednega plinovoda z minimalnim odmikom od obstoječega M1, se napaka pri vrisu v geodetski načrt pojavlja tudi pri poteku oziroma vrisu vzporednega plinovoda.
Tekstualni del uredbe o lokacijskem načrtu za vzporedni plinovod M1/1 na odseku Kidričevo – Rogatec (v nadaljnjem besedilu: uredba), ki se nanaša na ureditveno območje, je pripravljen na podlagi napačnih katastrskih podatkov, zato so v uredbi navedene nekatere parcele, po katerih plinovod M1/1 ni bil načrtovan, obenem pa so nekatere parcele izpuščene.
Ker lokacijski načrt predstavlja edino veljavno urbanistično podlago za izdajo gradbenega dovoljenja, je pridobitev le-tega z minimalnim odmikom od obstoječega magistralnega plinovoda M1 možna le na osnovi spremenjenega in dopolnjenega lokacijskega načrta, v katerem bodo navedene parcele, po katerih je dejansko načrtovan plinovod.
Investitor je pri pripravi dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja tudi ugotovil, da je, v skladu s sedanjim konceptom nadgradnje slovenskega prenosnega plinovodnega sistema in povečanja pretočnih kapacitet, po katerem so vse podvojitve sedanjih magistralnih plinovodov načrtovane z delovnim tlakom 70 barov, vzporedni plinovod M1/1 na odseku Kidričevo – Rogatec treba načrtovati in graditi s povečanim obsegom delovnega tlaka v plinovodu, to je iz prvotno načrtovanih 50 barov na 70 barov.
Sprememba tlaka navzgor ob hkratnem upoštevanju Pravilnika o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar (Uradni list RS, št. 60/01 in 54/02; v nadaljnjem besedilu: pravilnik-2), v ničemer ne spreminja osnovne zasnove in funkcije prostorske ureditve, vključno z vplivi na okolje.
Zaradi navedenih ugotovitev je minister, pristojen za okolje, prostor in energijo podal pobudo za pripravo sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta za vzporedni plinovod M1/1 na odseku Kidričevo – Rogatec (v nadaljnjem besedilu: spremembe in dopolnitve lokacijskega načrta), z dopisom št. 311-34/01, z dne 22. 4. 2004. Predlagal je, naj spremembe in dopolnitve, določene v tem programu priprave, potekajo po skrajšanem postopku, tako kot to določa 34. člen Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakona o urejanju prostora).
Pobuda ministra za okolje, prostor in energijo za spremembe in dopolnitve lokacijskega načrta je dokumentirana z naslednjimi gradivi:
– situacijske karte s prikazi odstopanj za območje 1, 2 in 3 (Geoplin d.o.o. Ljubljana);
– Pobuda za spremembo lokacijskega načrta za vzporedni plinovod M1/1 na odseku Kidričevo – Rogatec (Geoplin d.o.o. Ljubljana, št. RS/AB/633, z dne 2. 2. 2004);
– Dopolnitev pobude za spremembo lokacijskega načrta za vzporedni plinovod M1/1 na odseku Kidričevo – Rogatec (Geoplin d.o.o. Ljubljana, št. RS/AB/704, z dne 16. 4. 2004);
– Magistralni plinovod M1/1 Ceršak – Rogatec, odsek od kompresorske postaje Kidričevo do MRP Rogatec – Poročilo o vplivih na okolje, IBE, maj 1999 (IBE d.d. Ljubljana, št. 1-78-04 z dne 28. 1. 2004);
– Magistralni plinovod M1/1 Ceršak – Rogatec, odsek od kompresorske postaje Kidričevo do MRP Rogatec, dvig tlaka na 70 bar (IBE d.d. Ljubljana, št. 1-374-04 z dne 14. 4. 2004).
Pobuda ministra za okolje, prostor in energijo za spremembe in dopolnitve lokacijskega načrta je obrazložena in utemeljena z naslednjimi planskimi dokumenti in predpisi:
– zemeljski prenosni plinovod definiran v Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04);
– prenosni plinovod z delovnim tlakom višjim od 16 barov, s pripadajočimi funkcionalnimi objekti, določen kot prostorska ureditev državnega pomena v Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03);
– prenos zemeljskega plina in upravljanje prenosnega omrežja obvezna republiška gospodarska javna služba, določena v Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 79/99, 8/00-popr., 52/02-ZJA, 110/02-ZGO-1, 50/03-odl. US in 51/04);
– oskrba z zemeljskim plinom definirana v Resoluciji o strategiji rabe in oskrbe Republike Slovenije z energijo (Uradni list RS, št. 9/96) in v Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu (Uradni list RS, št. 57/04).

Predmet priprave sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta je:
– sprememba seznama tangiranih parcel in delov parcel v uredbi, tekstualnem in grafičnem delu lokacijskega načrta; v skladu s tem se spremeni besedilo v delu, ki zadeva koordinate lomnih točk ter se zamenja posestne liste;
– sprememba navedbe delovnega tlaka v tekstualnem delu lokacijskega načrta v delih, kjer je to potrebno.
Spremembe in dopolnitve lokacijskega načrta se nanašajo na območje občin Kidričevo, Majšperk, Rogaška Slatina in Rogatec.

Nosilci urejanja prostora, ki morajo pred pričetkom izdelave sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta podati smernice za njegovo pripravo, k dopolnjenemu predlogu sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta pa mnenje, so:
1. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Urad glavnega inšpektorja;
2. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo;
3. Ministrstvo za kulturo, skupaj z javnim zavodom za varstvo kulturne dediščine;
4. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;
5. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo (področje upravljanja z vodami ter oskrbe in čiščenja voda, področje varstva okolja, področje ohranjanja narave, področje energetike);
6. Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste;
7. Ministrstvo za promet, Urad za železnice;
8. Ministrstvo za notranje zadeve, Generalna policijska uprava;
9. Javna agencija za železniški promet RS;
10. Zavod za gozdove Slovenije;
11. Zavod za ribištvo Slovenije;
12. Zavod RS za varstvo narave;
13. ELES Elektro-Slovenija d.o.o.;
14. Elektro Maribor;
15. Geoplin d.o.o. Ljubljana;
16. Telekom Slovenije,
17. Občina Kidričevo,
18. Občina Majšperk,
19. Občina Rogaška Slatina,
20. Občina Rogatec,
21. druge občinske gospodarske javne službe ter drugi organi in organizacije v kolikor bi se v postopku priprave sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta izkazalo, da so tangirani.
Pobudnik priprave sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – Direktorat za energijo (v nadaljnjem besedilu: MOPE, DE).
Postopek priprave sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta vodi Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Direktorat za prostor – Urad za prostorski razvoj, Dunajska 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOPE, UPR).
Investitor načrtovanih prostorskih ureditev je Geoplin d.o.o. Ljubljana, Cesta ljubljanske brigade 11, p.p. 3706, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Geoplin).
Naročnik vseh strokovnih podlag ter sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta je Geoplin.
Izdelovalec sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta mora izpolnjevati pogoje, določene v 156. do 160. členu Zakona o urejanju prostora.

Sprememba in dopolnitev lokacijskega načrta, določena v tem programu priprave, se izvede po skrajšanem postopku, v skladu z določbami 34. člena Zakona o urejanju prostora.
Po določbah (2) točke 34. člena Zakona o urejanju prostora se skrajšani postopek lahko uporabi tudi v primeru sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta, če se te nanašajo na prostorsko načrtovanje posamičnih objektov, za katere ni predpisana obveznost presoje vplivov na okolje in predlagane spremembe bistveno ne vplivajo na kulturno dediščino in na rabo sosednjih zemljišč ali objektov.
Po določbah (3) točke istega člena, se v primeru skrajšanega postopka ne uporabljajo določbe 6. in 8. točke prvega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora, določbe prvega odstavka 29. člena Zakona o urejanju prostora, ki se nanašajo na roke in prostorsko konferenco iz 28. člena Zakona o urejanju prostora, določbe 30. člena in določbe prvih odstavkov 31. in 33. člena Zakona o urejanju prostora.
Pobudi za pripravo sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta je bilo priloženo gradivo, iz katerega je razvidno, da sta za pripravo lokacijskega načrta služila kot strokovna podlaga Idejni projekt (IBE Ljubljana, projekt št. B114/32, objekt št. P4M1.1, mapa št. MX01) in Poročilo o vplivih na okolje (IBE Ljubljana, projekt št. B114/32, objekt št. P4M1.1, mapa št. MX02; v nadaljnjem besedilu: poročilo). Obstoječi magistralni plinovod M1 in temu vzporedni načrtovani plinovod M1/1 sta bila v grafičnem delu vrisana na topografsko katastrskih načrtih. Oddaljenost med plinovodoma je določena v 5. členu uredbe in znaša 8 m, na določenih odsekih le do 3 m. Naknadno je bilo ugotovljeno, da je bil že pred postopkom izdelave lokacijskega načrta za plinovod M1/1 obstoječi plinovod M1 na nekaterih mestih napačno vrisan v uradne geodetske načrte. Kot izhodišče so bili uporabljeni uradni katastrski načrti z napačno vrisanim obstoječim plinovodom M1, načrtovani plinovod M1/1 pa je bil vrisan vzporedno ob ta plinovod. Zaradi tega je prišlo do napake pri vnosu – vrisu plinovoda iz idejnega projekta v grafični del lokacijskega načrta. Del uredbe, ki se nanaša na ureditveno območje, je bil pripravljen na podlagi starih (napačnih) katastrskih podatkov, zato so v tekstualni del uredbe vključene nekatere parcele, po katerih v naravi ne poteka plinovod M1, niti ni bil načrtovan vzporedni plinovod M1/1. V času po sprejemu uredbe so v veljavo stopili digitalni katastrski načrti, ki jih pripravlja Geodetska uprava RS. Na osnovi snemanja stacionažnih točk obstoječega plinovoda M1 je bil izvršen ponovni vklop v digitalni katastrski načrt, ki je potrdil večja odstopanja na treh območjih. Na ostalih delih trase so napake precej manjše ali pa jih sploh ni.
Pri pregledu parcel je bilo dodatno ugotovljeno, da je bila po sprejemu Uredbe o lokacijskem načrtu na delu območja občine Kidričevo izvedena komasacija, zaradi česar bodo v postopku sprememb in dopolnitev istočasno spremenjene številke parcel na tem območju.
V Poročilu o vplivih na okolje (IBE d.d. Ljubljana, maj 1999) je bil obravnavan zaščitni pas 2x200 m načrtovanega poteka plinovodne trase za plinovod M1/1, zato natančen spisek parcel v sprejeti uredbi ne vplivajo na posamične ocene vplivov in sklepno oceno sprejemljivosti načrtovanega posega v okolje. S spremembami se že sprejeti lokacijski načrt v ničemer ne spremeni v tehnično – tehnološkem smislu.
Iz gradiva za pripravo sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta je razvidno, da se zaradi predvidenega povečanja porabe zemeljskega plina v Sloveniji (za široko potrošnjo, industrijo, proizvodnjo električne energije in tranzit zemeljskega plina), prvotno načrtovani delovni tlak plinovoda poveča iz 50 bar na 70 bar. S tem se poveča zmogljivost, izkoriščenost in zanesljivost delovanja celotnega slovenskega prenosnega plinovodnega omrežja. Sprememba tlaka ob upoštevanju pravilnika-2 ne spreminja osnovne zasnove in funkcije prostorske ureditve, niti vplivov na okolje.
Iz izjave izdelovalca poročila je razvidno, da je bil idejni projekt izdelan v skladu s tedaj veljavnim Pravilnikom o tehničnih pogojih in normativih za varen transport tekočih in plinastih ogljikovodikov po magistralnih naftovodih in plinovodih ter naftovodih in plinovodih za mednarodni transport (Uradni list SFRJ, št. 26/85; v nadaljnjem besedilu: pravilnik-1). V juliju 2001 je bil sprejet pravilnik-2, v katerem so podane nove širine varovalnih pasov in osnovne izvedbe plinovodov in izvedbe s povečano varnostjo ter posebni varnostni ukrepi, kar ob zagotavljanju ustrezne varnosti plinovoda omogoča bolj racionalno rabo prostora. Predvideno povišanje delovnega tlaka s 50 bar na 70 bar na vrsto in obseg vplivov plinovoda med gradnjo ne bo vplivalo. Tudi med obratovanjem bo zaradi prisotnosti plinovoda v prostoru večina vplivov, tako po vrsti kot po obsegu popolnoma enaka, kot bi bila v primeru nižjega obratovalnega tlaka (50 bar). Z upoštevanjem določil pravilnika-2 pri načrtovanju in izvedbi plinovoda pa bo zagotovljena tudi enaka stopnja varnosti. Zaradi zmanjšanja potrebnih varnostnih odmikov bo prišlo do zmanjšanja obsega omejitev rabe prostora v okolici plinovoda, kar hkrati pomeni zmanjšanje vpliva. Ob strogem upoštevanju pravilnika–2, vplivi na okolje ne bodo večji, kot so opisani v poročilu, sklepna ocena sprejemljivosti posega v poročilu pa ostaja enaka: poseg je sprejemljiv s stališča vpliva na okolje.
Predlagane spremembe so opredeljene kot minimalne in so utemeljene kot posledica uporabe napačnih katastrskih kart in spremembe predpisov. Predlagane rešitve pomenijo neskladje z lokacijskim načrtom, so pa po svoji vsebini ta odstopanja minimalna in sprejemljiva, saj ne vplivajo na poslabšanje prostorskih in okoljskih pogojev. Predlagane rešitve tudi ne pomenijo odstopanj, ki bi bila v nasprotju z javnimi interesi.
Pred izdelavo sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta mora investitor zagotoviti izdelavo naslednjih strokovnih podlag:
– geodetski načrt izdelan v skladu s Pravilnikom o geodetskem načrtu (Uradni list RS, št. 40/04), oziroma topografski in katastrski ter drug geodetski podatek iz uradnih evidenc,
– podatke o lastnikih in imetnikih drugih stvarnih pravic,
– morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora, po potrebi tudi strokovne podlage v zvezi z ukrepi v času gradnje.
V postopku priprave sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta Ministrstvo za kulturo zagotovi izdelavo strokovnih zasnov s področja kulturne dediščine v skladu z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine in jih posreduje MOPE, UPR, ta pa izdelovalcu sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta.
V postopku priprave sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta Zavod RS za varstvo narave izdela naravovarstvene smernice v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave in jih posreduje MOPE, UPR, ta pa izdelovalcu sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta.

Pridobitev smernic za načrtovanje
Po sprejemu tega programa priprave zagotovi Geoplin gradivo za pridobitev smernic.
MOPE, UPR pridobi smernice nosilcev urejanja prostora, določenih v III. točki tega programa priprave.
Nosilci urejanja prostora podajo smernice v 15 dneh po prejemu vloge.
Izdelovalec sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: izdelovalec) izdela analizo smernic, s predlogi za njihovo upoštevanje ter skupaj s pripravljavcem (MOPE, UPR), pobudnikom (MOPE, DE) in investitorjem (Geoplin) izdela usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve.
Izdelava strokovnih podlag in predloga sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta
Geoplin zagotovi izdelavo vseh strokovnih podlag iz devetega odstavka IV. točke tega programa priprave po potrditvi usmeritev.
Izdelovalec izdela predlog sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta po prevzemu vseh strokovnih podlag.
Geoplin preda predlog sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta MOPE, UPR.
MOPE, UPR pridobi recenzijsko mnenje k predlogu sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta in ga preda Geoplinu.
Izdelovalec dopolni predlog sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta po predaji recenzijskega mnenja s strani Geoplina.
MOPE, UPR v sodelovanju s pobudnikom in investitorjem z izdelanim predlogom sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta seznani Občine Kidričevo, Majšperk, Rogaška Slatina in Rogatec.
Javna razgrnitev in javne obravnave
Minister za okolje, prostor in energijo s sklepom odredi javno razgrnitev predloga sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo ter v občinah Kidričevo, Majšperk, Rogaška Slatina in Rogatec.
Javna razgrnitev traja 15 dni.
MOPE, UPR v sodelovanju s pobudnikom in investitorjem v času javne razgrnitve organizira javno obravnavo. Javna obravnava mora biti v kraju načrtovane prostorske ureditve.
MOPE, UPR obvesti javnost o kraju in času javne razgrnitve in javnih obravnav z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije ter na krajevno običajen način v sredstvih javnega obveščanja najmanj en teden pred začetkom javne razgrnitve.
MOPE, UPR v sodelovanju z občinami Kidričevo, Majšperk, Rogaška Slatina in Rogatec v času javne razgrnitve in javnih obravnav evidentira vse pisne in ustne pripombe in predloge organov, organizacij in posameznikov.
MOPE, UPR v sodelovanju s pobudnikom, investitorjem in izdelovalcem prouči pripombe in predloge.
Izdelovalec pripravi predlog stališč glede njihovega upoštevanja.
Minister za okolje, prostor in energijo odloči o upoštevanju pripomb in predlogov in z odločitvijo seznani občine Kidričevo, Majšperk, Rogaška Slatina in Rogatec.
Izdelava dopolnjenega predloga sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta
Geoplin po sprejemu odločitve ministra o upoštevanju pripomb in predlogov z javne razgrnitve zagotovi izdelavo morebitnih dopolnitev strokovnih podlag.
Izdelovalec izdela dopolnjen predlog sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta po prevzemu vseh morebiti dopolnjenih strokovnih podlag.
Geoplin preda dopolnjen predlog sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta MOPE, UPR, ki pozove nosilce urejanja prostora, določene v III. točki tega programa priprave, da podajo mnenje k dopolnjenemu predlogu sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta.
Nosilci urejanja prostora podajo mnenje najkasneje v 15 dneh po prejemu vloge.
MOPE, UPR pridobi recenzijsko mnenje ter stališče MOPE, DE k dopolnjenemu predlogu sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta v času pridobivanja mnenj.
MOPE, UPR posreduje Geoplinu mnenja nosilcev urejanja prostora, recenzijsko mnenje ter mnenje MOPE, DE z namenom, da izdelovalec izdela usklajen dopolnjen predlog sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta.
Sprejem sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta
Minister za okolje, prostor in energijo posreduje usklajen dopolnjen predlog sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta Vladi Republike Slovenije v sprejem. Sestavni del gradiva so tudi stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve.
Vlada Republike Slovenije sprejme spremembe in dopolnitve lokacijskega načrta z uredbo in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Investitor zagotovi vsa sredstva za izdelavo sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta.
MOPE, UPR zagotovi sredstva za recenzije sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta.

Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.