Na podlagi drugega odstavka 8. člena in za izvrševanje tretjega odstavka 3. člena, tretjega odstavka 4. člena ter 6. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za okolje, pro­stor in energijo v soglasju z ministrom za gospodarstvo, ministrom za promet, ministrom za informacijsko družbo, ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ministrom za šolstvo, znanost in šport, ministrom za zdravje in ministrom za obrambo

V Pravilniku o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03) se v 2. členu v 1. točki drugega odstavka točka d) spremeni tako, da se glasi:
»d) objekti, v katerih se proizvajajo, predelujejo, prodajajo, skladiščijo ali uporabljajo snovi, ki so po predpisih, ki urejajo kemikalije, nevarne kemikalije, med katere sodijo skladišča:
– fosilnih tekočih goriv s kapaciteto 10.000 m3 ali več;
– zemeljskega plina, utekočinjenega zemeljskega plina in utekočinjenega naftnega plina s kapaciteto 50 ton ali več;
– drugih nevarnih kemikalij, ki niso naštete v prvi in drugi alinei te točke, s kapaciteto 200 m3 ali več;«.
V drugem odstavku se 14. točka spremeni tako, da se glasi:
»14. vodni zbiralnik s kapaciteto 100.000 m3 ali več;«.

V 5. členu se v 1. točki za besedo »kopanju« doda besedilo », lahko pa tudi za gašenje morebitnega požara«.
V 5. točki se številka »20« nadomesti s številko »30«.
7. točka se spremeni tako, da se glasi:
»7. rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, s priključkom na objekt, če je njegova prostornina do 5 m3 in se ga gradi v skladu s predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline ter v skladu s pogoji njegovega dobavitelja;«.
V 8. točki se pika na koncu stavka nadomesti s podpičjem in dodajo nove 9., 10. in 11. točka, ki se glasijo:
»9. zajetje, vrtina ali vodnjak za lastno oskrbo s pitno vodo, če je njegova globina do 30 m;
10. zbiralnik za kapnico, to je montažni ali obzidan ter nadkrit prostor za vodo, prestreženo ob padavinah, običajno s strehe, če je njegova prostornina do 30 m3;
11. nepretočna greznica, to je neprepusten zbiralnik odpadne vode iz kuhinje in sanitarnih prostorov enostanovanjske stavbe, z neprepustnimi stenami in dnom, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda in izločeno blato v čiščenje oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo, če je njena prostornina do 50 m3 ali pretočna greznica, to je naprava za čiščenje odpadne vode iz kuhinje in sanitarnih prostorov enostanovanjske stavbe brez ozračevanja, v kateri se odpadna voda anaerobno obdela skladno s standardoma SIST DIN 4261 – del 1 in SIST EN 752-1: 1995 in se drenira v gnojnično jamo in brez odvoda v površinske ali podzemne vode, če je njena prostornina do 20 m3.«.
Za besedilom člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Med objekte za lastne potrebe se ne morejo šteti objekti iz prejšnjega odstavka, če so namenjeni za opravljanje poslovne dejavnosti.«.

Besedilo 6. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Ograje so:
1. medsosedska ograja, to je ograja, namenjena omejevanju dostopa tretjih oseb na gradbeno parcelo oziroma dvorišče in vrt zaradi zagotavljanja zasebnosti, če je njena višina do 1,8 m;
2. varovalna ograja, to je ograja, namenjena fizičnemu varovanju industrijskih in poslovnih objektov, avtocest oziroma drugih javnih cest, železnice, letališč, vzletišč in objektov navigacijskih služb zračnega prometa, pristanišč, žičnic, smučišč, nestanovanjskih stavb, vojaških objektov in drugih površin, na katerih se opravlja dejavnost, če je v primeru, ko je zidana, njena višina do 2,2 m, oziroma je v primeru, ko je žična oziroma s kovinskimi stebrički in plastično mrežo ter elastičnim vpetjem, njena višina do 4,5 m;
3. igriščna ograja, to je ograja, namenjena razmejitvi športnega ali otroškega igrišča od javne ali druge površine, če je v primeru, ko je zidana, njena višina do 2,2 m, oziroma je v primeru, ko je žična, njena višina do 4,5 m;
4. oporni zid oziroma škarpa, to je konstrukcija med dvema višinama zemljišča, namenjena za preprečevanje usipanja oziroma drsenja zemlje, če je najvišja točka konstrukcije med spodnjim in zgornjim zemljiščem naravnega terena do 1,2 m;
5. ograja za pašo živine, to je montažna, običajno lesena ograja ali ograja, narejena kot električni pastir, če je njena višina do 1,2 m.
(2) Sajena živa meja oziroma vrsta strnjeno nasajenega grmičevja ali nizkega drevja na meji s sosednjim zemljiščem, ne glede na to, da je namenjena omejevanju dostopa tretjih oseb na gradbeno parcelo oziroma dvorišče ali vrt zaradi zagotavljanja zasebnosti, ni objekt oziroma se ne šteje za ograjo.
(3) Za ograjo se tudi ne šteje ograditev posameznih delov gozda, njive ali druge vrste kmetijskega zemljišča, ki je potrebna zaradi zaščite mladja, pridelka ali živine pred divjadjo za čas uskladitve populacije divjadi z okoljem, zaradi zaščite varstva naravnih vrednot oziroma pomembnih habitatov ogroženih vrst, zaradi zaščite objektov ali območij kulturne dediščine ali zaradi znanstveno-raziskovalnih proučevanj določenih območij, če je višina take ograditve do 2,2 m.«.

V 7. členu se v 1. točki osma alinea spremeni tako, da se glasi:
»– cestninska postaja, to je poseben prostor na uvozih in izvozih javnih cest, če je tlorisna površina cestninske hišice do 35 m2, v primeru da je potreben tudi nadstrešek, pa če je njegova širina do 10 m, višina konstrukcije pa do 7,5 m nad terenom;«.
V 6. točki:
– se v deveti alinei besedilo »ni pogojev« nadomesti z besedilom »v skladu s predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline«;
– se tretja in deseta alinea črtata;
– dosedanje četrta do deveta alinea postanejo tretja do osma alinea.
V 7. točki se:
– druga alinea spremeni tako, da se glasi:
»– bazne postaje, namenjene javnim telekomunikacijskim storitvam, ki so sestavljene iz antenskega droga, antenskega nosilca z antenami in telekomunikacijske opreme oziroma naprav v primernem prostoru ali zabojniku, če se montirajo na obstoječi steber oziroma stolp, zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja, ali če se postavijo oziroma montirajo na, ob oziroma v tisti del nestanovanjske stavbe, ki ni namenjen javni rabi oziroma se v njem ne zadržujejo ljudje in če so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) antenski drog, ki je na novo postavljen na stavbo, je lahko visok največ 10 m nad površino strehe, antenski drog, ki je postavljen na obstoječi steber oziroma stolp, pa je lahko visok največ 5 m nad zgornjim robom stebra oziroma stolpa;
b) pri antenskih nosilcih, ki so na antenskem drogu, postavljenem na stavbo, mora biti spodnji rob najnižje antene najmanj 1,5 m od strešine; pri antenskih nosilcih, ki so pritrjeni na obstoječi steber oziroma stolp, mora biti spodnji rob najnižje antene najmanj 4 m od terena, če stoji steber oziroma stolp na zemljišču, oziroma najmanj 1,5 m od strešine, če je steber oziroma stolp postavljen na stavbo; pri antenskih nosilcih, ki so pritrjeni na vertikalno površino stavbe ali stebra oziroma stolpa, sme biti največja dolžina antene 2 m, pri čemer pa mora biti spodnji rob antene najmanj 4 m od terena;
c) prostor s telekomunikacijsko opremo je lahko samo v tistem delu nestanovanjske stavbe, ki ni namenjen javni rabi oziroma se v njem ne zadržujejo ljudje; če je to zabojnik, je lahko njegova tlorisna površina do 30 m2, postavljen pa je lahko tudi na strehi ali v podstrehi nestanovanjske stavbe, vendar samo, če se ga postavlja na streho oziroma v podstreho, ki je nad tistim delom takšne stavbe, ki ni namenjen javni rabi oziroma se v njem ne zadržujejo ljudje; lahko pa je zabojnik postavljen tudi ob industrijski stavbi, skladišču ali samostojno stoječem stebru oziroma stolpu, na katerem so že druge telekomunikacijske naprave oziroma naprave, namenjene elektronskim komunikacijam ali ob stebru, ki služi izvajanju določene gospodarske javne službe, če je tak steber od najbližjih stanovanjskih stavb oddaljen najmanj 30 m;«.
– za drugo alineo doda nova tretja alinea, ki se glasi:
»– radijski in televizijski pretvorniki ter naprave za izvajanje radioamaterske dejavnosti, ki so sestavljene iz antenskega droga, antenskega nosilca z antenami in radijske oziroma TV opreme in naprav, ki so v primernem prostoru ali zabojniku, če so izpolnjeni pogoji iz prejšnje alinee;«.
V 8. točki se:
– v četrti alinei za besedilom »to je« doda besedilo »v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje odpadnih vod iz čistilnih naprav«;
– v peti alinei beseda »objekt« nadomesti z besedilom »komunalna čistilna naprava v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje odpadnih vod iz čistilnih naprav, namenjena«;
– v šesti alinei besedilo »ekološki otok« nadomesti z besedilom »zbiralnica ločenih frakcij (ekološki otok)«;
– v sedmi alinei za besedilom »širina do 3 m« doda besedilo », njegova dolžina pa do 30 m«;
– za sedmo alineo dodajo nova osma, deveta in deseta alinea, ki se glasijo:
»– vrtina ali vodnjak, potreben zaradi raziskave podzemnih voda – ni pogojev;
– vodno zajetje, to je betonsko korito z zajezeno vodo, namenjeno za oskrbo s pitno vodo, če je njegova tlorisna površina do 50 m2, globina pa do 5 m, merjeno od roba do dna;
– priključek na vročevod oziroma toplovod, vključno z vročevodno in toplovodno toplotno postajo z nazivno močjo do 300 kW – ni pogojev;«.
Za 9. točko se doda nova 10. točka, ki se glasi:
»10. pomožni objekti v vojašnicah, med katere sodijo:
– prijavnica, to je stavba, namenjena za opravljanje nadzora na območju vojašnice, če je njena tlorisna površina do 30 m2;
– nadstrešnica za motorna vozila, če je njena površina do 120 m2, višina konstrukcije pa do 7,5 m nad terenom;
– objekt varnostne signalizacije – ni pogojev;
– objekt za usmerjanje električne razsvetljave – ni pogojev.«.

V 8. členu se v prvem odstavku:
– 1. do 7. točka spremenijo tako, da se glasijo:
»1. čebelnjak, to je manjša montažna ali lesena pritlična stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom s čebeljimi panji, če je njegova tlorisna površina do 20 m2, višina, merjeno od terena do kapi, in razpon nosilnih delov pa do 3 m;
2. gnojišče, to je objekt za skladiščenje hlevskega gnoja, zgrajen kot vodotesna ploščad, drenirana v gnojnično jamo in brez odvoda v površinske ali podzemne vode, če je njegova tlorisna površina do 60 m2;
3. zbiralnik gnojnice ali gnojevke, to je vodotesna laguna ali drug podoben vodotesen objekt, če je njegova prostornina do 150 m3;
4. gozdna cesta, to je ozek pas pretežno z naravnim materialom utrjenega zemljišča, pripravljen za hojo ali vožnjo kmetijske in gozdne mehanizacije za prevoz lesa do javne ceste, če je njegova dolžina do 2 km, širina vozišča v premi pa do 3,5 m;
5. gozdna učna pot, to je ozek pas z naravnim materialom utrjenega zemljišča, pripravljen za hojo po gozdu – ni pogojev;
6. grajena gozdna vlaka, to je ozek pas z naravnim materialom utrjenega zemljišča, pripravljen za spravilo lesa do gozdne ali javne ceste, če je njegova dolžina do 1 km;
7. stalna gozdna žičnica, namenjena gospodarjenju z gozdom oziroma za spravilo lesa do gozdne ali javne ceste, če je njena dolžina do 1 km;«.
– 12. točka spremeni tako, da se glasi:
»12. rastlinjak, to je nadkrit in zaprt objekt za gojenje kmetijskih rastlin, ki ima lahko montažno in prosojno plastično ali stekleno kritino na montažni konstrukciji, postavljeni na montažne točkovne temelje in prosojne stranske stene, ki se lahko po prenehanju gojenja kmetijskih rastlin odstrani tako, da na zemljišču ni sledov takega objekta, če je njegova tlorisna površina do 200 m2, višina do 3,5 m, merjeno od terena do kapi, razpon nosilnih delov pa do 3 m; če razpon nosilnih delov presega 3 m, morajo biti sestavljeni iz montažnih elementov, ki so bili dani v promet v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode;«.
– za 15. točko dodajo nove 16. do 21. točka, ki se glasijo:
»16. vrtina ali vodnjak za namakanje kmetijskih zemljišč, če je njegova globina do 30 m;
17. vodno zajetje, to je umetno narejena kotanja ali grajeno betonsko korito z zajezeno vodo, namenjeno za namakanje in druga podobna kmečka opravila, če je njegova tlorisna površina v primeru kotanje do 150 m2, v primeru betonskega korita do 30 m2, globina pa do 2 m, merjeno od terena oziroma roba do dna;
18. senik, to je prekrita, praviloma lesena stavba za shranjevanje sena, katere streha je hkrati strop nad prostorom, v katerem se shranjuje seno, če je njena tlorisna površina do 30 m2, višina, merjeno od terena do kapi, ter razpon nosilnih delov pa do 3 m;
19. krmišče, to je na vse strani odprt prostor brez posebej utrjenih tal z lahko montažno streho na opornikih, namenjen za krmljenje živine v času, ko primanjkuje paše in pri prezimovanju živali na pašniku, če je njegova tlorisna površina do 30 m2, višina do 4 m, merjeno od terena do kapi, in razpon nosilnih delov do 3 m; če razpon nosilnih delov presega 3 m, morajo biti sestavljeni iz montažnih elementov, ki so bili dani v promet v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode, ali pa mora biti konstrukcija v celoti iz lesa;
20. molzišče, to je prekrit in najmanj na eno stran odprt prostor, namenjen za molžo na planinskih pašnikih, če je njegova tlorisna površina do 30 m2, višina do 4 m, merjeno od terena do kapi, konstrukcija pa je v celoti iz lesa;
21. hlevski izpust, to je ograjena in vodotesna ploščad ob hlevu ali v njegovi neposredni bližini, namenjena gibanju živali na prostem, drenirana v gnojnično jamo in brez odvoda v površinske ali podzemne vode, če njegova tlorisna površina ne presega 180 m2.«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Hlev, pastirska koča, zidanica, asfaltirana ali s pomočjo betonskih konstrukcij utrjena gozdna cesta, gozdna učna pot in poljska pot z useki in nasipi, katerih globina oziroma višina presega 1 m, maneža oziroma odprto jahališče za konje, obora za gojenje divjadi ter izvedba namakalnih in osuševalnih jarkov se ne štejejo za pomožne kmetijsko-gozdarske objekte.«.

V 9. členu se:
– v 1. točki črta besedilo », ki so bili dani v promet v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode«;
– v 2. točki za besedilom »DSIST EN 13782« doda besedilo »oziroma, dokler ta standard še ni izdan kot evropski standard, privzeti standard PSIST prEN 13782:2001 – Naprave in konstrukcije za začasne objekte in zabaviščne parke«.

V 10. členu se:
– v 1. točki črta besedilo », ki so bili dani v promet v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode«;
– v 5. točki za besedo »prodajni« doda besedilo »ali reklamni«.

V 13. členu se v 5. točki pika na koncu stavka nadomesti s podpičjem in doda nova 6. točka, ki se glasi:
»6. vojaško strelišče, če je njegova tlorisna površina do 3 ha;«.

V 15. členu se v 9. točki pika na koncu stavka nadomesti s podpičjem ter doda nova 10. točka, ki se glasi:
»10. otroško igrišče, če je njegova tlorisna površina do 500 m2 in je urejeno kot javna površina.«.

V 16. členu se v drugem odstavku v 2. točki pika na koncu stavka nadomesti s podpičjem in doda nova 3. točka, ki se glasi:
»3. ki naj bi bil zgrajen znotraj območja, na katerem že stojijo stavbe in gospodarska poslopja kmetije, če je neposredno namenjen kmetovanju, razen če takšno območje ni posebej varovano na podlagi predpisov iz 6. in 7. točke prvega odstavka 18. člena tega pravilnika.«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Za območje iz 3. točke prejšnjega odstavka se šteje zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih stojijo stavbe in gospodarska poslopja kmetije, ki so medsebojno povezana z dovozi, potmi in drugimi utrjenimi površinami, posamezna medsebojna oddaljenost takih stavb oziroma gospodarskih poslopij, ki so si najbliže, pa ne presega 30 m (v nadaljnjem besedilu: grajeno območje kmetije). Grajeno območje kmetije se opredeli tako, da se s premico povežejo v vseh smereh najbolj izpostavljeni deli stavb in gospodarskih poslopij kmetije oziroma njihovih gradbenih parcel, če so določene, in sicer ne glede na to, ali preko takega območja poteka javna cesta ali ne.«.

V 17. členu se v prvem odstavku 4. točka spremeni tako, da se glasi:
»4. prenosnega elektroenergetskega daljnovoda nazivne napetosti 400 kV in 220 kV 25 m in nazivne napetosti 110 kV 15 m, prostozračnega distribucijskega elektroenergetskega voda nazivne napetosti 10/20 kV 10 m ter kabliranega distribucijskega elektroenergetskega voda nazivne napetosti 10/20 kV 5 m, merjeno od osi skrajnih vodov;«.

V 18. členu se v prvem odstavku:
– 1., 2. in 3. točka spremenijo tako, da se glasijo:
»1. po predpisih, ki urejajo upravljanje z morjem, celinskimi in podzemnimi vodami in z njimi določenih varstvenih območij (vodovarstvena območja in območja kopalnih voda) in ogroženih območij (poplavna, plazljiva, plazovita in erozijska območja), ter po predpisih, ki urejajo rabo voda in upravljanje z vodnimi in priobalnimi zemljišči, ki segajo:
– v primeru morja 25 m od meje vodnega zemljišča morja,
– v primeru celinskih voda 1. reda 15 m od meje vodnega zemljišča tekoče oziroma stoječe vode in
– v primeru celinskih voda 2. reda 5 m od meje vodnega zemljišča tekoče oziroma stoječe vode;
2. po predpisih, ki urejajo kmetijstvo, zemljišča, ki so primerna za kmetijsko obdelavo in so z mejo določena v izvedbenih prostorskih aktih, razen zemljišč, na katerih so grajena območja kmetij;
3. po predpisih, ki urejajo gozdarstvo, zemljišča, na katerih je gozd ali so kot gozdna zemljišča z mejo določena v izvedbenih prostorskih aktih, lahko pa tudi kot varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom, katerih meje so razvidne iz akta o njihovi razglasitvi;«.
– v 9. točki črta besedilo »in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami« in pika na koncu stavka nadomesti s podpičjem;
– za 9. točko doda nova 10. točka, ki se glasi:
»10. po predpisih, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Soglasja, ki jih morajo investitorji pridobiti pred začetkom gradnje, če leži zemljišče, na katerem naj bi bil zgrajen enostavni objekt, v območju, ki je z aktom oziroma predpisom o zavarovanju opredeljeno kot varovano območje, razen pri varovanem območju iz 2. točke prejšnjega odstavka, so:
1. pri varovanem območju iz 1. točke prejšnjega odstavka vodno soglasje, ki ga v skladu s predpisi, ki urejajo vode, izda ministrstvo, pristojno za upravljanje z vodami;
2. pri varovanem območju iz 3. točke prejšnjega odstavka soglasje, ki ga v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove in gozdarstvo, izda Zavod za gozdove Slovenije;
3. pri varovanem območju iz 4. točke prejšnjega odstavka soglasje, ki ga v skladu s predpisi, ki urejajo rudarstvo, izda ministrstvo, pristojno za rudarstvo;
4. pri varovanem območju iz 5. točke prejšnjega odstavka soglasje, ki ga v skladu s predpisi, ki urejajo naravna zdravilna sredstva, izda upravljavec naravnega zdravilnega sredstva;
5. pri varovanem območju iz 6. točke prejšnjega odstavka naravovarstveno soglasje, ki ga v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, izda ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave;
6. pri varovanem območju iz 7. točke prejšnjega odstavka ustrezen kulturnovarstveni akt, ki ga v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, izda krajevno pristojna organizacijska enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine;
7. pri varovanem območju iz 8. točke prejšnjega odstavka predhodno soglasje, ki ga v skladu s predpisi, ki urejajo letalstvo, izda Uprava Republike Slovenije za civilno letalstvo;
8. pri varovanem območju iz 9. točke prejšnjega odstavka predhodno soglasje, ki ga v skladu s predpisi, ki urejajo obrambo, izda ministrstvo, pristojno za obrambo oziroma njegov sektor za civilno obrambo;
9. pri varovanem območju iz 10. točke prejšnjega odstavka soglasje, ki ga v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami izda Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje.«
Za drugim odstavkom se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3) Na zemljiščih, ki ležijo na varovanem območju iz 2. točke prvega odstavka tega člena, gradnja objekta brez gradbenega dovoljenja ni možna.
(4) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je na varovanem območju iz prejšnjega odstavka možno graditi brez gradbenega dovoljenja, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. da gre za gradnjo gozdne ceste, gozdne učne poti, grajene gozdne vlake, stalne gozdne žičnice in poljske poti v skladu s 4., 5., 6., 7. oziroma 11. točko prvega odstavka 8. člena tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: enostavne kmetijsko-gozdarske prometnice);
2. da gre za gradnjo gnojišča, zbiralnika gnojnice ali gnojevke, kašče, kmečke lope, rastlinjaka, ribnika, silosa, skednja, vrtine ali vodnjaka, vodnega zajetja, senika, krmišča, molzišča in hlevskega izpusta v skladu z določbami prvega odstavka 8. člena tega pravilnika, in da ležijo znotraj 20 metrskega pasu, ki obkroža grajeno območje kmetije, če na grajenem območju kmetije zaradi premajhne razpoložljive površine takšnega objekta ni mogoče postaviti, in se predhodno pridobi mnenje pristojne kmetijske svetovalne službe, iz katerega izhaja, da je takšen objekt nujno potreben za obratovanje kmetije (v nadaljnjem besedilu: pogojno zazidljivo območje kmetije);
3. da gre za gradnjo začasnega objekta, namenjenega prireditvi, če so izpolnjeni pogoji iz 10. člena tega pravilnika in če takšna prireditev ne traja več kot petnajst dni, po končani prireditvi pa se takšen objekt odstrani in vzpostavi prejšnje stanje.«.

V 19. členu se v 3. točki za besedo »glede« doda besedilo »dopustnosti,«.

V 20. členu se 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1. pri objektih za lastne potrebe:
– zgrajeni so lahko le na zemljišču gradbene parcele, ki pripada stavbi, zgrajeni na podlagi gradbenega dovoljenja, pri čemer pa se lahko zajetje, vrtina oziroma vodnjak za lastno oskrbo s pitno vodo gradi samo, če na območju, koder se naj bi gradil, vodooskrba s pomočjo javnega vodovodnega omrežja ni zagotovljena, nepretočna greznica pa, če na območju, koder naj bi se gradila, tudi ni zagotovljeno odvajanje in čiščenje odpadnih voda s pomočjo javnega kanalizacijskega omrežja;
– na gradbeni parceli večstanovanjske stavbe se lahko za vsako stanovanje v stavbi zgradi največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste;
– zgrajeni so lahko kot posamična gradnja ali tako, da se stikajo oziroma imajo skupne konstrukcijske elemente; če so zgrajeni kot posamična gradnja, morajo biti eden od drugega odmaknjeni najmanj 1,5 m, če pa se stikajo oziroma imajo skupne konstrukcijske elemente, njihova skupna površina, v katero pa se ne prišteva površina stavb, zgrajenih na podlagi gradbenega dovoljenja, če se jih objekti za lastne potrebe dotikajo, pa ne sme presegati 30% prostih zunanjih površin gradbene parcele, razponi njihovih nosilnih delov pa so lahko do 3 m; če razponi nosilnih delov presegajo 3 m, morajo biti sestavljeni iz montažnih elementov, ki so bili dani v promet v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode;
– od meje sosednjih zemljišč morajo biti oddaljeni toliko, kot je to predpisano z izvedbenim prostorskim aktom; če z izvedbenim prostorskim aktom ni predpisan odmik od meje sosednjih zemljišč, morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,5 m, razen rezervoarja za utekočinjeni naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih zemljišč oddaljen najmanj toliko, kot to določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline; če je odmik manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika oziroma lastnikov sosednjih zemljišč, v primeru rezervoarja za utekočinjeni naftni plin ali nafto pa tudi montirati ustrezen požarni zid;
– ne smejo imeti novih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, znotraj gradbene parcele pa so lahko priključeni na obstoječe priključke, pri zajetju, vrtini oziroma vodnjaku pa mora biti v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, pridobljeno vodno soglasje za lastno oskrbo s pitno vodo;«.
V 2. točki se v drugi alinei za besedilom »zgornji rob« doda besedilo »oziroma pozicija«.
V 3. točki se v prvi alinei za besedilom »mejnem prehodu« doda besedilo »oziroma v vojašnicah«.
4. točka se spremeni tako, da se glasi:
»4. pri pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektih:
– zgrajeni so lahko samo znotraj grajenega območja kmetije, lahko pa tudi znotraj pogojno zazidljivega območja kmetije, če so izpolnjeni pogoji iz 2. točke četrtega odstavka 18. člena tega pravilnika; izven grajenega območja kmetije se lahko gradi enostavne kmetijsko-gozdarske prometnice in ograje za pašo živine, če so izpolnjeni pogoji iz 5. točke prvega odstavka 6. člena tega pravilnika;
– v grajenem oziroma pogojno zazidljivem območju kmetije se lahko zgradi največ po en pomožni kmetijsko-gozdarski objekt iste vrste, kar pa ne velja za gnojišče, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, kozolec, rastlinjak in silos, ki se jih lahko zgradi toliko, kot je to potrebno za obratovanje kmetije;
– od meje sosednjih zemljišč morajo biti oddaljeni toliko, kot je to predpisano z izvedbenim prostorskim aktom; če z izvedbenim prostorskim aktom ni predpisan odmik od meje sosednjih zemljišč, morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,5 m; če je odmik manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika oziroma lastnikov sosednjih zemljišč;
– pri vodnem zajetju, vrtini oziroma vodnjaku mora biti v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, pridobljeno vodno soglasje za namakanje kmetijskih zemljišč;«.
V 6. točki se prva alinea spremeni tako, da se glasi:
»– gradi se jih lahko samo na obstoječem primerno utrjenem zemljišču, ki ima urejeno odvodnjavanje komunalnih odplak;«.
V 8. točki se v prvi alinei za besedo »vodne« doda besedilo », gozdne ali krajinske«.
V 9. točki se v prvi alinei za besedo »vodne« doda besedilo »gozdne ali krajinske«.

V 21. členu se v prvem odstavku napovedni stavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Investitor mora pred začetkom gradnje enostavnega objekta sam ali s pomočjo strokovnjaka oziroma usposobljenega izvajalca preveriti:«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Preveritve iz prejšnjega odstavka opravi investitor sam ali s pomočjo strokovnjaka oziroma usposobljenega izvajalca na način, kot je to določeno v 22. do 25. členu tega pravilnika.«.
Za tretjim odstavkom se dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»(4) Če leži zemljišče, na katerem naj bi bil zgrajen enostavni objekt, v območju varovalnega pasu iz prvega odstavka 17. člena oziroma v varovanem območju iz prvega odstavka 18. člena tega pravilnika, mora investitor vložiti zahtevo za izdajo soglasja pri pristojnem organu oziroma službi iz drugega odstavka 17. člena oziroma drugega odstavka 18. člena tega pravilnika in tej zahtevi priložiti lokacijsko informacijo, ki vsebuje tudi kopijo kartografskega dela izvedbenega prostorskega akta z vrisano lokacijo predvidenega objekta.
(5) Pred začetkom gradnje pomožnega kmetijsko-gozdarskega objekta iz 2. točke četrtega odstavka 18. člena tega pravilnika v pogojno zazidljivem območju kmetije, se mora predlogu za izdajo mnenja pristojne kmetijske svetovalne službe priložiti lokacijsko informacijo v skladu s prejšnjim odstavkom.«.

V 23. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Šteje se, da je gradnja enostavnih objektov v skladu z osnovno namensko rabo, določeno z izvedbenim prostorskim aktom, če se jih gradi na območjih, za katera je z izvedbenimi prostorskimi akti določena namenska raba za potrebe poselitve (v nadaljnjem besedilu: poselitvena območja). Če se določena vrsta enostavnega objekta gradi izven poselitvenih območij, se šteje, da je taka gradnja tudi v skladu z osnovno namensko rabo, določeno z izvedbenim prostorskim aktom, vendar samo, če se ga gradi v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave, upravljanja z vodami in varstva kulturne dediščine in če takšen enostavni objekt izpolnjuje naslednje pogoje:
1. v primeru določene vrste objekta za lastne potrebe iz 5. člena tega pravilnika, da se ga gradi na gradbeni parceli, ki pripada stavbi, zgrajeni na podlagi gradbenega dovoljenja;
2. v primeru ograje iz 6. člena tega pravilnika, če se naj bi gradila:
– kot medsosedska ograja, da je namenjena ograditvi gradbene parcele iz prejšnje točke,
– kot varovalna ograja, da je namenjena ograditvi zemljišča, ki pripada objektu oziroma objektom, zgrajenim na podlagi gradbenega dovoljenja,
– kot igriščna ograja, da je namenjena ograditvi določene vrste igrišča, urejenega oziroma zgrajenega na podlagi gradbenega dovoljenja,
– kot oporni zid oziroma škarpa, da se jo gradi na gradbeni parceli iz prejšnje točke in
– kot ograja za pašo živine, da se z njo ne spremeni dosedanjega načina rabe zemljišča, ki se ga ograjuje oziroma okrog katerega se postavlja;
3. v primeru pomožnega infrastrukturnega objekta iz 7. člena tega pravilnika, da se ga gradi na oziroma v obstoječem objektu, zgrajenim na podlagi gradbenega dovoljenja, ali zemljišču, ki pripada oziroma služi takšnemu objektu;
4. v primeru določene vrste pomožnega kmetijsko-gozdarskega objekta iz prvega odstavka 8. člena tega pravilnika:
– da se ga gradi znotraj grajenega območja kmetije,
– da se ga gradi znotraj pogojno zazidljivega območja kmetije v skladu z zahtevami iz 2. točke četrtega odstavka 18. člena tega pravilnika in
– da se določena vrsta enostavne kmetijsko-gozdarske prometnice gradi v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijstvo in gozdarstvo, in da se zaradi njene gradnje ne spremeni dosedanjega načina rabe zemljišča;
5. v primeru drugih vrst enostavnih objektov, da se zaradi njihove gradnje ne spremeni dosedanjega načina rabe zemljišča, na katerem se jih gradi.«.

Za 25. členom se doda novo 4.3 poglavje in novi 25.a, 25.b in 25.c člen, ki se glasijo:
»4.3 Pogoji za vzdrževanje, dozidave, nadzidave in spremembe namembnosti ter odstranitev enostavnih objektov

(1) Enostavni objekt, ki je bil v skladu z določbami tega pravilnika zgrajen brez gradbenega dovoljenja, mora biti redno vzdrževan.
(2) Redno vzdrževanje pomeni izvedbo manjših popravil in del na objektu iz prejšnjega odstavka ali v prostorih, ki se nahajajo v takšnem objektu, s katerimi se ne posega v konstrukcijo takšnega objekta in tudi ne spreminja njegove zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza.
(3) Investitor enostavnega objekta, ki je bil v skladu z določbami tega pravilnika zgrajen brez gradbenega dovoljenja, mora lokacijsko informacijo, ki se nanaša na zemljišče, na katerem takšen objekt stoji, hraniti dokler ta objekt stoji.
(4) Obveznost iz prejšnjega odstavka ne velja za enostavni objekt, ki ga je izvajalec gospodarske javne službe postavil na objekt gospodarske javne infrastrukture, če je neposredno namenjen izvajanju gospodarske javne službe ali upravljanju gospodarske javne infrastrukture.

(1) Enostavni objekt se ne sme dozidati ali nadzidati, razen če gre za objekt za lastne potrebe, ki se lahko dozida, če so izpolnjeni pogoji iz tretje alinee 1. točke 20. člena tega pravilnika ali pomožni infrastrukturni objekt, ki ga je izvajalec gospodarske javne službe postavil na objekt gospodarske javne infrastrukture in je neposredno namenjen izvajanju gospodarske javne službe ali upravljanju gospodarske javne infrastrukture.
(2) Enostavnemu objektu, ki je v skladu z določbami tega pravilnika zgrajen brez gradbenega dovoljenja, se tudi ne sme spremeniti načina njegove rabe, zaradi katere se po določbah tega pravilnika lahko šteje, da se ga lahko gradi brez gradbenega dovoljenja.
(3) Če pogoji iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena niso izpolnjeni, se mora za dozidavo, nadzidavo oziroma spremembo namembnosti enostavnega objekta pridobiti gradbeno dovoljenje.

(1) Enostavni objekt, ki je v skladu z določbami tega pravilnika zgrajen brez gradbenega dovoljenja, se lahko kadarkoli odstrani, če ima tisti, ki ga odstranjuje, na zemljišču, na katerem stoji, lastninsko ali kakšno drugi stvarno oziroma obligacijsko pravico, ki mu omogoča izvedbo takšnih del in je hkrati tudi lastnik takšnega objekta.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se mora odstraniti:
– začasni objekt, namenjen sezonski turistični ponudbi: ko poteče čas turistične sezone, najpozneje pa v enem letu po izdaji lokacijske informacije;
– začasni objekt, namenjen prireditvi: ko se prireditev zaključi, najpozneje pa v tridesetih dneh po izdaji lokacijske informacije;
– začasni objekt, namenjen skladiščenju: ko preteče rok za začasno skladiščenje, najpozneje pa v dveh letih po izdaji lokacijske informacije.
(3) Če se začasni objekt, ki ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega odstavka, ne odstrani, se takšen objekt šteje za enostavni objekt, za katerega je potrebno gradbeno dovoljenje.«.

V 26. členu se v drugem odstavku besedilo »kulturnovarstvene pogoje« nadomesti z besedilom »ustrezen kulturnovarstveni akt«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Če se namerava izvesti dela iz prvega odstavka tega člena na večstanovanjskih objektih ali objektih v javni rabi, se lahko ta dela izvedejo samo v skladu s projektom za vzdrževanje in obratovanje objekta kot sestavino uporabnega dovoljenja.«.
Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.

V 27. členu se v 2. točki:
– v prvi alinei črta besedilo », vključno s spremembo rabe«;
– v drugi alinei za besedilom »in strehe« doda besedilo », vključno z namestitvijo nadstreška na balkonu oziroma terasi ter izvedbo strešnih oken, vgrajenih v streho v isti ravnini z njo, če njihova širina in svetla višina okenske odprtine ne presega 90 cm oziroma so vgrajene med dva špirovca in«;
– v šesti alinei besedilo »pesjaka oziroma pasje ute« nadomesti z besedilom »pesjaka, namenjenega največ za dva psa, če je njegova tlorisna površina do 50 m2 in ni nadkrit, vključno s postavitvijo pasje ute ali podobnega ograjenega prostora, namenjenega za hišne ljubljence«.

V 29. členu se v prvem odstavku:
– v prvi alinei besedilo »za mobilno telefonijo« nadomesti z besedilom »s področja elektronskih komunikacij«;
– v četrti alinei za besedilom »javnih cest« doda besedilo »in druga vzdrževalna dela takih cest«;
– v štirinajsti alinei številka »50« nadomesti s številko »30«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Dela v javno korist obsegajo tudi gradnjo pomožnih infrastrukturnih objektov iz 7. člena tega pravilnika, ki jih izvajalec gospodarske javne službe postavlja na objekt gospodarske javne infrastrukture in so neposredno namenjeni izvajanju gospodarske javne službe ali upravljanju gospodarske javne infrastrukture. Za gradnjo takih objektov se šteje, da izpolnjujejo pogoj načina gradnje in rabe iz 19. člena tega pravilnika, če so način njihove izvedbe in uporabljeni materiali primerljivi s po namenu uporabe enakim objektom, ki so že zgrajeni na objektu gospodarske javne infrastrukture in če so s posebnimi predpisi določeni kot sestavni del take infrastrukture.«.

V 30. členu se v 1. točki:
– tretja alinea spremeni tako, da se glasi:
»– koli, količki in žične opore za potrebe kmetijstva do višine 10 m;«;
– šesta alinea spremeni tako, da se glasi:
»– kurnik, zajčnik in drug podoben objekt za rejo domačih malih živali, če tlorisna površina ne presega 15 m2, višina, merjeno od terena do vrha konstrukcije, pa ne presega 2,5 m in se ga postavlja znotraj grajenega območja kmetije;«;
– za sedmo alineo doda nova osma alinea, ki se glasi:
»– premični nadkriti prostori za intenzivno pridelovanje kmetijskih rastlin na njivah, kot so tuneli in druga podobno polkrožno oblikovana nadkritja njiv z mehko kritino oziroma folijo, ki imajo enostavno ločno konstrukcijo, če njihova višina ne presega 1,5 m in se v njih ne vstopa, ampak se rastline oskrbuje tako, da se tunel odkrije;«.
V 6. točki se:
– v prvi alinei za besedilom »divjadi z okoljem« doda besedilo », vključno z nadkritjem sadovnjakov, vinogradov in drugih nasadov s folijo oziroma zaščitno mrežo proti toči«;
– v drugi alinei beseda »oborov« nadomesti z besedo »obor«;
– v četrti alinei črta beseda »podrtih«.

Za 30. členom se doda nov 30.a člen, ki se glasi:

(1) Če je ograditev njive ali druge vrste kmetijskega zemljišča iz prve alinee 6. točke prejšnjega člena potrebna zaradi zaščite ali drugih neposrednih oblik varstva naravnih vrednot, pomembnejših habitatov ogroženih vrst ali habitatnih tipov, objektov ali območij kulturne dediščine ali zaradi znanstveno-raziskovalnih proučevanj, se mora takšna ograditev izvesti v soglasju s službo, pristojno za ohranjanje narave oziroma v soglasju s službo, pristojno za varstvo kulturne dediščine.
(2) Pred ograditvijo posameznih delov gozda iz druge alinee 6. točke prejšnjega člena je potrebno pridobiti mnenje pristojne gozdarske službe, iz katerega izhaja, da je taka ograditev potrebna zaradi zaščite mladja ali varstva gozdov pred divjadjo za čas uskladitve populacije divjadi z okoljem, da je takšna ograditev potrebna zaradi zaščite ali drugih neposrednih oblik varstva naravnih vrednot, pomembnejših habitatov ogroženih vrst ali habitatnih tipov ali zaradi znanstveno-raziskovalnih proučevanj.
(3) Če je ograditev iz prejšnjega odstavka potrebna tudi zaradi zaščite in varovanja ali zaradi znanstveno-raziskovalnih proučevanj objektov in območij kulturne dediščine, se mora pred takšno ograditvijo pridobiti mnenje iz prejšnjega odstavka, ograditev pa izvesti v soglasju s službo, pristojno za varstvo kulturne dediščine.
(4) Po preteku časa, v katerem je bil dosežen namen, zaradi katerega je bila potrebna ograditev iz prve oziroma druge alinee 6. točke prejšnjega člena, mora tisti, ki je takšno ograditev izvedel, poskrbeti, da se vzpostavi prejšnje stanje.
(5) Če se ograditev iz prejšnjega odstavka, ki ne izpolnjuje pogojev, da bi še lahko obstajala, ne odstrani in vzpostavi prejšnje stanje, se takšna ograditev šteje za ograjo, za katero je potrebno gradbeno dovoljenje.«.

V 31. členu se črta drugi odstavek.

V 33. členu se za petim odstavkom doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Objekti, ki se po določbah tega pravilnika štejejo za enostavne objekte in izpolnjujejo pogoje za gradnjo brez gradbenega dovoljenja, pa so bili zgrajeni na podlagi gradbenega dovoljenja pred uveljavitvijo tega pravilnika, ne potrebujejo uporabnega dovoljenja.«.

Za 33. členom se doda nov 33.a člen, ki se glasi:

Če z dnem uveljavitve tega pravilnika stavba, zgrajena na podlagi gradbenega dovoljenja, gradbene parcele nima določene, se lahko do 31. decembra 2006 objekti za lastne potrebe gradijo tudi na zemljišču, ki ni določeno kot gradbena parcela, vendar samo pod naslednjimi pogoji:
1. da objekti za lastne potrebe izpolnjujejo pogoje glede največje velikosti, načina gradnje in rabe ter odmika od meje sosednjih zemljišč v skladu s tem pravilnikom,
2. da tako zemljišče leži neposredno ob stavbi, zgrajeni na podlagi gradbenega dovoljenja,
3. da je tako zemljišče urejeno kot dvorišče, vrt ali utrjena površina in je na njem urejen dovoz oziroma dostop do stavbe iz prejšnje točke,
4. da je površina takega zemljišča v naravi vidno razmejena od sosednjih zemljišč,
5. da ima investitor na takem zemljišču lastninsko ali kakšno drugo stvarno oziroma obligacijsko pravico in
6. da se objekti iz 1. točke tega člena gradijo znotraj 20-metrskega pasu, ki obkroža stavbo iz 2. točke tega člena, oziroma, če se ta pas stika z mejo sosednjega zemljišča ali jo presega, da je objekt za lastne potrebe od meje sosednjega zemljišča oddaljen najmanj 1,5 m. Če je odmik manjši od 1,5 m, mora investitor pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika sosednjega zemljišča.«.

Šteje se, da enostavni objekti, določeni s tem pravilnikom, ki so bili zgrajeni pred 1. 1. 2003 brez odločbe o dovolitvi priglašenih del oziroma so bili zgrajeni pred 14. 7. 1990 in začetek njihove gradnje ni bil priglašen, izpolnjujejo pogoje glede največje velikosti, načina gradnje in rabe ter pogoje glede njihovega odmika od sosednjih zemljišč po določbah tega pravilnika, če so v skladu z osnovno namensko rabo, kot jo določa ta pravilnik, vendar samo, če imajo enake ali manjše dimenzije, kot jih določa ta pravilnik in če ima njihov lastnik na zemljišču, na katerem stojijo takšni objekti, lastninsko ali kakšno drugo stvarno oziroma obligacijsko pravico, ki mu omogoča gradnjo na takšnem zemljišču.

Če na dan, ko začne veljati ta pravilnik, občinski prostorski red še ni sprejet, se šteje, da je gradnja gnojišč, zbiralnikov gnojnice ali gnojevke, rastlinjakov ter lesenih kozolcev, senikov, krmišč in molzišč, ki jih ni mogoče graditi znotraj grajenih območij kmetij oziroma znotraj pogojno zazidljivih območij kmetij, v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, če slednji takšnih objektov izrecno ne prepoveduje.

Vloga za izdajo soglasja iz 2. točke drugega odstavka 18. člena Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03) se z dnem uveljavitve tega pravilnika šteje kot vloga za pridobitev mnenja pristojne kmetijsko svetovalne službe o tem, ali je takšen objekt nujno potreben za obratovanje kmetije, v skladu s tem pravilnikom.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.