Na podlagi 22. člena statuta Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (Uradni list RS, št. 87/01 in 1/02) je Upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zavod) na 43. seji dne 24. 11. 2004 sprejel
P R A V I L N I K
o obračunu bruto nadomestil plač med začasno zadržanostjo od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja in o načinu vlaganja zahtevkov delodajalcev za povračilo izplačanih nadomestil
1. člen
Ta pravilnik ureja samo način povračila nadomestil plač med začasno zadržanostjo od dela (v nadaljevanju: nadomestila plač) delodajalcem, ki so do povračila upravičeni v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02), Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 20/04 – ZZVZZ-UPB1) in Pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 30/03 – prečiščeno besedilo, 35/03, 78/03 in 84/04).
Delodajalci morajo pri obračunu nadomestil plač med začasno zadržanostjo od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja upoštevati določbe predpisov navedenih v prvem odstavku tega člena in določbe tega pravilnika.
2. člen
Izrazi v tem pravilniku pomenijo:
– Zavod – Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije;
– zakon – Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju;
– pravila – Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja;
– nadomestila plač – nadomestila plač med začasno zadržanostjo od dela;
– zahtevek za refundacijo – zahtevek delodajalca za povračilo izplačanih bruto nadomestil plač med začasno zadržanostjo od dela;
– delodajalec – pravna in fizična oseba ter drug subjekt, kot je državni organ, lokalna skupnost, podružnica tujega podjetja ter diplomatsko in konzularno predstavništvo, ki zaposluje delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi;
– delavec – fizična oseba v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi, ki je obvezno zdravstveno zavarovana na podlagi 1., 2., 3. ali 4. točke prvega odstavka 15. člena zakona;
– POTRDILO – Potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela;
– obračunski dokumenti – skupni izraz za: Potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela, potrdilo o darovanju krvi, potrdilo delodajalca za primer darovanja krvi, na katerem se nahajajo podatki o osnovi in urni osnovi za delo v mesecu zadržanosti (limitu), in pravnomočno sodno odločbo;
– dejanski obračun nadomestil plač – obračun nadomestil plač med začasno zadržanostjo od dela izključno na podlagi dejanske delovne obveznosti;
– fiksni obračun nadomestil plač – obračun nadomestil plač med začasno zadržanostjo od dela na podlagi povprečne mesečne delovne obveznosti;
– splošni delovni koledar – delovni koledar v primeru, ko je 40-urna tedenska delovna obveznost razporejena od ponedeljka do petka, vsak dan po 8 ur;
– posebni delovni koledar – delovni koledar v primeru, da je tedenska delovna obveznost delavca krajša od 40 ur oziroma če je delovna obveznost razporejena drugače kot v primeru splošnega delovnega koledarja;
– II. bruto nadomestila plače – bruto nadomestilo (I. bruto) povečano za obračunane in plačane prispevke delodajalca;
– količnik valorizacije – količnik, izračunan na 4 decimalna mesta, iz katerega je razviden porast ali znižanje zadnje povprečne plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji v primerjavi s povprečno plačo vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji v koledarskem letu, iz katerega je osnova;
3. člen
Nadomestila plač izplačujejo delavcem v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja njihovi delodajalci:
1. od prvega delovnega dne zadržanosti od dela zaradi presaditve živega tkiva in organov v korist druge osebe, zaradi darovanja krvi na dan, ko prostovoljno darujejo kri, posledic dajanja krvi, nege ožjega družinskega člana, izolacije in spremstva, ki ju odredi osebni zdravnik ter zaradi poškodbe pri delu in poklicne bolezni, nastale pri izvajanju aktivnosti iz 18. člena zakona:
2. od 31. delovnega dne začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom ter poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, razen v primerih iz 3. in 4. točke tega odstavka;
3. od prvega delovnega dne začasne nezmožnosti za delo delavca zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom potem, ko je bilo za posamezno odsotnost z dela do 30 delovnih dni zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, izplačano nadomestilo v breme istega delodajalca v koledarskem letu za 120 delovnih dni:
4. če gre za dve ali več zaporednih odsotnosti z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom do 30 delovnih dni, pa traja v posameznem primeru prekinitev med eno in drugo odsotnostjo manj kot deset delovnih dni, gre nadomestilo plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja od prekinitve dalje.
V primerih, ko se nadomestilo plač izplačuje v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, mora o zadržanosti od dela odločati imenovani zdravnik oziroma zdravstvena komisija, razen če gre za nego, spremstvo ali izolacijo zavarovane osebe, o kateri odloča njen osebni zdravnik ali če gre za nego otroka, o kateri odloča otrokov osebni zdravnik ali v primeru iz petega odstavka tega člena.
Zavod povrne delodajalcem izplačana nadomestila plač po predložitvi zahtevka za refundacijo, kateremu morajo priložiti pravilno in popolno izpolnjena POTRDILA in druge obračunske dokumente. Hrbtno stran POTRDILA in potrdila delodajalca v primeru darovanja krvi lahko nadomesti računalniško izpisana specifikacija zahtevka, ki vključuje vse podatke, zahtevane na hrbtni strani POTRDILA in v potrdilu delodajalca v primeru darovanja krvi, in je potrjena z žigom in podpisom odgovorne osebe pri delodajalcu.
V primeru uveljavljanja refundacije za primere iz 3. točke prvega odstavka tega člena mora delodajalec na hrbtni strani POTRDILA izpolniti podatke v zadnji rubriki.
V primeru, ko delodajalec zahteva refundacijo nadomestila plače za dan, ko delavec prostovoljno daruje kri, je delodajalec dolžan zahtevku za refundacijo priložiti potrdilo o darovanju krvi in potrdilo delodajalca za primere darovanja krvi na posebnem obrazcu (priloga 2). Potrdilo o darovanju krvi izstavi ustanova, v kateri je delavec daroval kri.
4. člen
Zavod povrne delodajalcu II. bruto nadomestila plače, razen v primerih, ko je kot ukrep ekonomske politike s posebnim zakonom delodajalec oproščen plačila ali upravičen do povračila prispevkov za socialno varnost.
Delodajalec lahko uveljavi refundacijo nadomestila plače pri Zavodu za čas, ko je delavec po ugotovitvi osebnega zdravnika oziroma imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije upravičeno zadržan od dela oziroma ko ima delavec pravico do odsotnosti z dela zaradi prostovoljnega darovanja krvi v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih. V katerih primerih oziroma od kdaj je odločanje v pristojnosti imenovanega zdravnika oziroma zdravstvene komisije, je razvidno iz preglednice v prilogi 1.
5. člen
Zavod delodajalcu ne poravna obračunanih nadomestil plač:
– če jih ni izplačal delavcem, ki so bili do njih upravičeni;
– če ni izkazano, da je delodajalec plačal delavcu iz lastnih sredstev nadomestilo plače za 120 delovnih dni v koledarskem letu v primeru začasne nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ali če ne izkaže, da gre za dve ali več zaporednih odsotnosti z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, do 30 dni, in je v posameznem primeru prekinitev med in eno in drugo odsotnostjo manj kot 10 delovnih dni (recidiv);
– če v primerih začasne nezmožnosti za delo, ko gre nadomestilo plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, ni odločal imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija, da je zadržanost od dela utemeljena, razen če gre za nego, spremstvo ali izolacijo zavarovane osebe, o kateri odloča njen osebni zdravnik ali če gre za nego otroka, o kateri odloča otrokov osebni zdravnik ali če gre za odsotnost z dela zaradi prostovoljnega darovanja krvi.
Delovna obveznost
6. člen
Zavarovancu pripada nadomestilo plače za delovne dneve oziroma delovne ure, ko je upravičeno zadržan od dela zaradi razlogov zadržanosti, ki jih opredeljujeta zakon in pravila in za praznične in druge dela proste dni, določene z zakonom.
V primeru, da bi imel zavarovanec v času zadržanosti od dela v breme delodajalca po delovnem koledarju delovne sobote, je potrebno datume delovnih sobot vpisati v predvideno rubriko na hrbtni strani POTRDILA, vendar le ob prehodu nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Za mesec zadržanosti od dela, za katerega delodajalec vlaga zahtevek za refundacijo, mora biti iz hrbtne strani POTRDILA ali iz računalniške specifikacije, ki nadomešča izpis hrbtne strani POTRDILA, razvidna:
– dejanska mesečna delovna obveznost v urah in na koliko dni bi bila razporejena,
– dejanska tedenska delovna obveznost v urah in na koliko dni bi bila razporejena,
– morebitna delovna obveznost ob sobotah, in sicer z navedbo datuma in števila ur,
– število ur delovne obveznosti v ostalih dneh tedna z delovno soboto,
– v primeru fiksnega obračuna nadomestil plač pa tudi povprečna mesečna delovna obveznost v urah.
Kolikor za delavca specifične delovne obveznosti ni možno pregledno in razumljivo vpisati na hrbtni strani POTRDILA, mora biti zahtevku za refundacijo priložen posebni delovni koledar za posameznega delavca, skupino delavcev ali vse delavce pri delodajalcu, iz katerega bo nedvoumno razvidno, kako je razporejena delovna obveznost delavca v obdobju, za katerega delodajalec uveljavlja refundacijo nadomestila plače. Upošteva se delovna obveznost delavca, po kateri bi se mu tudi sicer obračunala plača, če bi v tem obdobju delal.
Izračun normiranih ur
7. člen
Če delodajalec pri obračunu nadomestil plač v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja uporablja fiksni obračun na podlagi povprečne mesečne delovne obveznosti, mora višino nadomestila plače izračunati s pomočjo normiranih ur.
število dejanskih ur
zadržanosti x povprečna
mesečna obveznost
število normiranih ur zadržanosti = --------------------------
dejanska mesečna obveznost
Število normiranih ur zadržanosti se izračuna na dve decimalni mesti.
Princip normiranih ur se uporabi pri obračunu nadomestil plač za vse razloge zadržanosti v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Višina osnove za nadomestilo
8. člen
Višina nadomestila plače je odvisna od osnove za nadomestilo, razloga začasne zadržanosti od dela ter načina valorizacije osnove. Iz preglednice v prilogi 1 tega pravilnika so razvidne zakonsko določene višine odstotkov od osnove za nadomestilo po posameznih razlogih zadržanosti.
9. člen
Osnova za nadomestilo je delavčeva povprečna mesečna plača in nadomestila, ki so bila izplačana v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela oziroma povprečna osnova za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela.
Delavcu, ki ni imel plače in nadomestila oziroma osnove za plačilo prispevkov v celotnem preteklem koledarskem letu, se osnova izračuna iz izplačanih mesečnih plač in nadomestil oziroma osnove za plačilo prispevkov v obdobju, v katerem je delal.
Delavcu, ki ni imel plače in nadomestila oziroma osnove za plačilo prispevkov v preteklem koledarskem letu, se osnova izračuna iz izplačanih mesečnih plač in nadomestil oziroma osnove za plačilo prispevkov v obdobju iz obveznega zavarovanja v tekočem koledarskem letu preden je bil zadržan od dela.
Za delavce, ki do nastopa začasne zadržanosti od dela še niso imeli plače in nadomestila oziroma osnove za plačilo prispevkov, ter delavcu, ki se poškoduje na poti na delo, preden je nastopil delo, se za izračun osnove upošteva plača, ki bi jo prejel, če bi delal.
Podatke o obdobju osnove za nadomestilo, skupni višini osnove in številu ur osnove vpiše delodajalec na hrbtni strani POTRDILA. Te podatke je potrebno v primeru neprekinjene zadržanosti od dela, za katero je v njenem celotnem trajanju izdanih več POTRDIL, vpisati le ob prvem prehodu začasne zadržanosti od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.
10. člen
V osnovo za izračun nadomestila plače se ne vštevajo:
1. dohodki iz drugega pogodbenega razmerja,
2. regres, jubilejna nagrada, odpravnina ob upokojitvi, solidarnostna pomoč,
3. povračila stroškov v zvezi z delom,
4. dohodek prejet v naravi,
5. poračuni plač v tekočem letu za obdobja, na katera se nanaša osnova za obračun nadomestila,
6. nadomestila izplačana v breme pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
7. bonitete.
V osnovo se štejejo vsa nadomestila, ki jih je delavec prejel iz naslova delovnega razmerja, nadomestila za brezposelnost, starševska nadomestila in nadomestila, izplačana v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Če je delavec v delovnem razmerju pri več delodajalcih in s tem dosega polni delovni čas ali če je v delovnem razmerju pri enem ali več delodajalcih za polni delovni čas, pri drugem pa največ za 8 ur na teden, se v osnovo za izračun nadomestila vštevajo plače in nadomestila, ki jih je prejel pri vseh delodajalcih.
Valorizacija osnove
11. člen
Osnova za nadomestilo se valorizira z indeksom porasta ali znižanja zadnje znane povprečne plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji v primerjavi s povprečno plačo vseh zaposlenih v Sloveniji v koledarskem letu, iz katerega je osnova.
Indeks valorizacije se v postopku obračuna nadomestil plač izrazi v obliki količnika valorizacije.
Pri zadržanostih od dela, ki trajajo več mesecev, se valorizacija nadomestila plače opravi z vsakomesečno valorizacijo osnove v skladu s prejšnjim odstavkom.
Osnova za nadomestilo plače delavca, ki ni imel plače in nadomestila oziroma osnove za plačilo prispevkov v celotnem preteklem koledarskem letu in delavca, ki sploh ni imel plače in nadomestila oziroma osnove za plačilo prispevkov v preteklem koledarskem letu, se valorizira z indeksom porasta ali znižanja zadnje znane povprečne plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji v primerjavi s povprečno plačo vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji za obdobje, v katerem je delavec prejel izplačilo plač in nadomestil oziroma imel osnovo za plačilo prispevkov v preteklem oziroma v tekočem koledarskem letu.
Kot zadnja znana povprečna plača vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji se šteje mesečna povprečna plača v Republiki Sloveniji za predpretekli mesec od meseca, za katerega obračunavamo nadomestilo.
Pri določanju količnika mesečne valorizacije osnove za nadomestilo se uporabljajo uradni podatki o rasti povprečnih plač vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji.
Izračun količnika valorizacije
12. člen
Količnik valorizacije se izračuna na štiri decimalna mesta.
1. Izračun količnika valorizacije, ko je imel delavec plačo in nadomestila oziroma osnovo za plačilo prispevkov v celotnem koledarskem letu pred nastopom zadržanosti
povprečna plača v Republiki Sloveniji
za predpretekli
mesec od meseca, za katerega
obračunavamo nadomestilo
Količnik valorizacije = -------------------------------------------
letna povprečna plača v Republiki Sloveniji
v letu pred nastopom zadržanosti
Vse dokler ni znana oziroma objavljena letna povprečna plača v Republiki Sloveniji v letu pred nastopom zadržanosti, se pri izračunu količnika valorizacije uporablja podatek o zadnji znani letni povprečni plači.
2. Izračun količnika valorizacije, ko delavec ni imel plače in nadomestila oziroma osnove za plačilo prispevkov v celotnem koledarskem letu pred nastopom zadržanosti
povprečna plača v Republiki Sloveniji
za predpretekli
mesec od meseca, za katerega
obračunavamo nadomestilo
Količnik valorizacije = -----------------------------------------------
povprečje povprečnih plač v Republiki Sloveniji
za mesece, v katerih je delavec
prejel izplačilo plač in nadomestil
oziroma imel osnovo za plačilo prispevkov
Podatek za imenovalec te formule se izračuna tako, da se seštejejo povprečne plače v Republiki Sloveniji za mesece, v katerih je delavec prejel izplačilo plač in nadomestil oziroma imel osnovo za plačilo prispevkov ter se tako dobljeni znesek deli s številom zajetih povprečnih mesečnih plač (s številom mesecev).
3. Izračun količnika valorizacije, ko je imel delavec plačo in nadomestilo oziroma osnovo za plačilo prispevkov le v tekočem koledarskem letu pred nastankom zadržanosti od dela:
povprečna plača v Republiki Sloveniji
za predpretekli
mesec od meseca, za katerega
obračunavamo nadomestilo
Količnik valorizacije = -----------------------------------------------
povprečje povprečnih plač v Republiki Sloveniji
za mesece, v katerih je delavec
prejel izplačilo plač in nadomestil
oziroma imel osnovo za plačilo prispevkov
Podatek za imenovalec te formule se izračuna tako, da se seštejejo povprečne plače v Republiki Sloveniji za mesece, v katerih je delavec prejel izplačilo plač in nadomestil oziroma imel osnovo za plačilo prispevkov ter se tako dobljeni znesek deli s številom zajetih povprečnih mesečnih plač (s številom mesecev).
4. Količnik valorizacije za delavca, ki do nastopa zadržanosti od dela še ni imel plače in nadomestila oziroma osnove za plačilo prispevkov in za delavca, ki se poškoduje na poti na delo, preden je nastopil delo:
povprečna plača v Republiki Sloveniji
za predpretekli
mesec od meseca, za katerega
obračunavamo nadomestilo
Količnik valorizacije = -------------------------------------------
povprečna plača v Republiki Sloveniji
za mesec, v katerem bi delavec prejel plačo
Pri opredelitvi meseca, v katerem bi delavec prejel plačo, če bi delal, se upoštevajo določbe Zakona o delovnih razmerjih.
13. člen
Vse dokler vsaj za en mesec obdobja v imenovalcu formul prejšnjega člena ni znana povprečna plača v Republiki Sloveniji, je količnik valorizacije 1.
Najvišje in najnižje nadomestilo plače
14. člen
Nadomestilo plače ne more biti manjše od zajamčene plače in ne višje od plače, ki bi jo delavec dobil, če bi delal.
Dokazilo o višini plače, ki bi jo delavec dobil, če bi delal, predstavlja podatek o urni osnovi za delo, ki ga delodajalec vpiše v posebno rubriko na hrbtni strani POTRDILA.
Višino urne osnove za delo v mesecu zadržanosti, za katerega je bil opravljen obračun nadomestila plače, delodajalec za vsak mesec posebej potrdi na hrbtni strani POTRDILA.
Izračun višine nadomestila plače
15. člen
Vse potrebne podatke, na podlagi katerih je bilo izračunano nadomestilo plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, mora delodajalec zagotoviti z izpolnitvijo rubrik na obračunskih dokumentih ali na računalniško izpisani specifikaciji zahtevka.
Višina II. bruto nadomestila plače se izračuna na podlagi:
– izhodiščne urne osnove,
– urne osnove za nadomestilo,
– upoštevanja določb glede najvišjega in najnižjega nadomestila plač,
– veljavnih višin prispevkov delodajalcev.
skupna bruto osnova za nadomestilo
izhodiščna urna osnova = ----------------------------------
skupno število ur osnove
1. V primeru, ko je urna osnova za nadomestilo nižja od urne osnove za delo, se bruto nadomestilo plače izračuna na podlagi urne osnove za nadomestilo:
pri dejanskem obračunu nadomestil plač:
bruto nadomestilo (I. bruto) = urna osnova za nadomestilo x število dejanskih ur zadržanosti
II. bruto = bruto nadomestilo (I. bruto) + prispevki delodajalca
pri fiksnem obračunu nadomestil plač:
bruto nadomestilo (I. bruto) = urna osnova za nadomestilo x število normiranih ur zadržanosti
II. bruto = bruto nadomestilo (I. bruto) + prispevki delodajalca
2. V primeru, ko je urna osnova za nadomestilo višja od urne osnove za delo, se bruto nadomestilo plače izračuna na podlagi urne osnove za delo:
pri dejanskem obračunu nadomestil plač:
bruto nadomestilo (I. bruto) = urna osnova za delo x število dejanskih ur zadržanosti
II. bruto = bruto nadomestilo (I. bruto) + prispevki delodajalca
pri fiksnem obračunu nadomestil plač:
bruto nadomestilo (I. bruto) = urna osnova za delo x število normiranih ur zadržanosti
II. bruto = bruto nadomestilo (I. bruto) + prispevki delodajalca
3. V primeru, ko je bruto nadomestilo plače (I. bruto), izračunano iz urne osnove za nadomestilo, nižje od preračunane zajamčene plače, se pri izračunu bruto nadomestila plače upošteva zajamčena plača:
pri dejanskem obračunu nadomestil plač:
veljavna zajamčena plača x število
dejanskih ur v breme Zavoda
preračunana zajamčena plača = ----------------------------------
dejanska celomesečna
obveznost pri delodajalcu
bruto nadomestilo (I. bruto) = preračunana zajamčena plača
II. bruto = bruto nadomestilo (I. bruto) + prispevki delodajalca
pri fiksnem obračunu nadomestil plač:
veljavna zajamčena plača x število
normiranih ur v breme Zavoda
preračunana zajamčena plača = ----------------------------------
povprečna celomesečna
obveznost pri delodajalcu
bruto nadomestilo (I. bruto) = preračunana zajamčena plača
II. bruto = bruto nadomestilo (I. bruto) + prispevki delodajalca
Obračun prispevkov od razlike med minimalno plačo
in bruto nadomestilom plače
16. člen
Zavod povrne delodajalcem na podlagi zahtevka tudi obračunane in plačane zakonsko določene prispevke od razlike med višino minimalne plače in višino nadomestila plače po predpisih obveznega zdravstvenega zavarovanja, če je nadomestilo plače nižje od minimalne plače. Zahtevek za refundacijo prispevkov od te razlike se praviloma vloži sočasno z zahtevkom za refundacijo bruto nadomestil plač.
Delodajalec mora pred ugotovitvijo razlike iz prejšnjega odstavka preračunati minimalno plačo na višino, ki ustreza številu ur zadržanosti v breme Zavoda.
V primeru dejanskega obračuna nadomestil plač:
veljavna minimalna plača x število
dejanskih ur zadržanosti v breme Zavoda
Preračunana minimalna plača = ---------------------------------------
dejanska celomesečna
obveznost pri delodajalcu
V primeru fiksnega obračuna nadomestil plač na podlagi povprečne mesečne obveznosti:
veljavna minimalna plača x število
normiranih ur zadržanosti
v breme Zavoda
Preračunana minimalna plača = ----------------------------------
povprečna celomesečna
obveznost pri delodajalcu
Izračunati je potrebno razliko med minimalno plačo in bruto nadomestilom plače:
Razlika = Preračunana minimalna plača – znesek bruto nadomestila plače
Delodajalec mora prikazati v zahtevku za refundacijo (v prilogi 3 oziroma 4) skupno višino prispevkov, ki jih je na podlagi veljavne zakonodaje obračunal od razlike med preračunano minimalno plačo in I. bruto nadomestilom plače.
Zaokroževanje
17. člen
Količnik valorizacije se zaokroži na štiri decimalna mesta.
Vmesni zneski v postopku izračuna višine nadomestila plače se zaokrožijo na dve decimalni mesti oziroma na stotine.
Podatek o višini I. bruto in II. bruto nadomestila plače se zaokroži na eno decimalno mesto oziroma na deset-stotine.
Vložitev zahtevka za refundacijo in zastaralni rok
18. člen
Delodajalci predložijo Zavodu zahtevek za refundacijo, ki mu morajo priložiti pravilno in popolno izpolnjene obračunske dokumente. S tem pravilnikom je predpisana le obvezna vsebina zahtevka za refundacijo, ne pa tudi njegova natančna oblika.
Nabor podatkov, ki mora biti zajet na zahtevku za refundacijo, je razviden iz priloge 3 in priloge 4 tega pravilnika.
V primeru, da delodajalec ne izpolni hrbtne strani POTRDILA, mora biti v računalniško izpisani specifikaciji zahtevka obvezna vsebina zahtevka iz priloge 3 in priloge 4 razširjena za podatke iz hrbtne strani POTRDILA.
Zahtevek za refundacijo mora delodajalec pripraviti za vsak koledarski mesec zadržanosti od dela posebej.
Obračuni morajo biti pripravljeni za vsako iz obračunskega dokumenta razvidno obdobje zadržanosti posebej in ločeno prikazani na zahtevku za refundacijo, četudi se nanašajo na en koledarski mesec. V primeru, ko je na enem POTRDILU navedeno obdobje zadržanosti za polni delovni čas in obdobje zadržanosti za krajši delovni čas, je potrebno za vsako obdobje izvesti ločen obračun.
19. člen
Delodajalcem se iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja prizna povračilo oziroma refundacija izplačanih nadomestil plač delavcem v višini, ki jo izračuna Zavod na podlagi veljavnih predpisov in razpoložljivih podatkov.
V primeru, da je s strani Zavoda izračunan znesek nadomestila plače za posameznega delavca višji od prikazanega v zahtevku za refundacijo, Zavod zavrne povračilo nadomestila plače za tega delavca in vrne delodajalcu originalni obračunski dokument. Delodajalec lahko po ugotovitvi vzroka za neskladje med svojim obračunom in obračunom Zavoda ter po izvedenem poračunu delavcu vloži nov zahtevek za refundacijo.
20. člen
Če delodajalec po izvedenem nakazilu povračila nadomestil plač izve za nova dejstva, ki vplivajo na spremembo višine obračunanega in priznanega nadomestila plače, je delodajalec dolžan delavcu poračunati razliko med prvotno priznanim in novo izračunanim nadomestilom plače in vložiti pri Zavodu nov zahtevek za refundacijo.
21. člen
Pravica delodajalca zahtevati refundacijo nadomestila plače zastara v treh letih od dne, ko je bilo nadomestilo plače delavcem izplačano.
V primeru, da nadomestilo plače delavcu ni bilo izplačano do 18. dne v mesecu za pretekli mesec, začne teči zastaranje pravice zahtevati refundacijo nadomestila plače 19. dan v mesecu, v katerem bi moralo biti le-to izplačano.
Odgovornost za pravilnost posredovanih podatkov
22. člen
Odgovorna oseba delodajalca z žigom in podpisom potrdi pravilnost vpisanih podatkov na obračunskih dokumentih in na zahtevku za refundacijo oziroma na računalniško izpisani specifikaciji zahtevka, ki vključuje zahtevane podatke na hrbtni strani POTRDILA in potrdila delodajalca v primeru darovanja krvi.
Zavod lahko pri delodajalcu preveri pravilnost vpisanih podatkov v obračunskih dokumentih in dejansko višino izplačanega nadomestila plače delavcem.
Veljavnost in uporaba pravilnika
23. člen
Ta pravilnik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati s 1. 1. 2005 ter se uporablja za vsa nadomestila plač, ki bodo obračunana in izplačana v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja od vključno 1. 1. 2005 dalje.
Vzorec zahtevka za refundacijo za dejanski obračun (priloga 3) ter vzorec zahtevka za refundacijo za fiksni obračun (priloga 4) se začneta uporabljati s 1. 3. 2005.
Št. 0202-43/5-2004
Ljubljana, dne 24. novembra 2004.
Predsednik upravnega odbora
Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije
mag. Roman Matek l. r.
Prijavite se s svojim e-poštnim naslovom in prejmite kodo za 10 % popust.