Na podlagi drugega odstavka 32. člena in 87. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99, 8/00 – popr., 52/02 – ZJA, 110/02 – GZO-1, 50/03 – odl. US in 51/04) ter 6. člena Sklepa o ustanovitvi Javne agencije Republike Slovenije za energijo (Uradni list RS, št. 63/04 in 95/04), svet Javne agencije Republike Slovenije za energijo izdaja

S tem aktom se določajo metodologija za določitev omrežnine za prenosno omrežje zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: prenosno omrežje) na ozemlju Republike Slovenije, kriteriji za ugotavljanje upravičenih stroškov ter posamezni elementi, ki jih sistemski operater prenosnega omrežja zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: sistemski operater) upošteva pri izračunu omrežnine.

Ta akt določa način, pogoje in metodo izračuna omrežnine ter kriterije za ugotavljanje upravičenih stroškov z namenom, da se zagotovi:
– zanesljivo, varno in učinkovito izvajanje prenosa zemeljskega plina in drugih nalog sistemskega operaterja v skladu z Energetskim zakonom (v nadaljnjem besedilu: EZ),
– trajnostno gospodarno poslovanje sistemskega operaterja brez izgub z reguliranim omejenim donosom na sredstva,
– regulativa, zasnovana na vzpodbudah izboljšanja produktivnosti poslovanja sistemskega operaterja tako, da se zagotavlja učinkovita raven delovanja in investiranja,
– predvidljivost razmer na trgu zemeljskega plina,
– razvoj omrežja, ki trajno zvišuje ali ohranja kakovost dobave,
– gospodarna in učinkovita izraba prenosnih zmogljivosti.

V tem aktu so uporabljeni pojmi, kot so določeni v EZ in podzakonskih predpisih, izdanih na njegovi podlagi, poleg tega pa imajo v tem aktu uporabljeni pojmi naslednji pomen:
cena za prenos:
je del omrežnine, ki je namenjena plačevanju izvajanja javne službe, pokrivanju stroškov sistemskih storitev, ter ne vsebuje: cene za izvajanje meritev, cene za lastno rabo, cene priključnin, cene za izvajanje prenosa od enega do drugega prenosnega omrežja, cene za izravnavo količinskih odstopanj in posebnih sistemskih storitev,
cena za uporabo omrežja:
je cena, ki jo odjemalec zemeljskega plina plača za dostop do omrežij in je sestavljena iz omrežnine ter dodatkov k omrežnini, ki jih določa Vlada Republike Slovenije, za pokrivanje stroškov delovanja Javne Agencije Republike Slovenije za energijo (v nadaljnjem besedilu: Agencija), sprostitve dolgoročnih prenosnih zmogljivosti za prenos zemeljskega plina,
 
ekonomsko reguliranje:
je nadzor nad upravičenimi stroški delovanja gospodarskih družb, kjer ni mogoče zagotoviti popolne konkurence, ki bi zaščitila odjemalce ali druge zainteresirane stranke,
 
faktor X:
je koeficient zahtevanega izboljšanja produktivnosti delovanja sistemskega operaterja, ki izhaja neposredno iz doseženega rezultata učinkovitosti (naloga primerjalne analize) in zahtevane hitrosti prilagajanja učinkovitosti ter se nanaša na nadzorovane stroške sistemskega operaterja,
 
omrežnina:
je del cene za uporabo omrežij, ki je namenjena plačevanju izvajanja gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja prenosnega omrežja (v nadaljevanju besedila: javna služba) in pokrivanju stroškov sistemskih storitev,
omrežne storitve:
so upravljanje, vzdrževanje in izvajanje prenosa zemeljskega plina po prenosnem omrežju ter izvajanje sistemskih storitev,
 
regulativno obdobje:
je obdobje enega leta, če v tem ali drugem splošnem aktu Agencije ni določeno drugače,
 
reguliranje omrežnine:
je vzpostavljanje spodbujevalnih mehanizmov pri zagotavljanju regulirane stopnje donosnosti, na način, ki spodbuja učinkovitost uporabnikov in izvajalcev,
zamejena cena:
je cena storitve, v kateri je ustrezno upoštevan letni vpliv rasti cen in minimalno zahtevano povečanje učinkovitosti zaradi tehnološkega napredka na letni ravni.

Ekonomsko reguliranje se izvaja z uporabo metode zamejene cene. Reguliranje na podlagi zamejene cene temelji na omejitvi rasti povprečnih prihodkov oziroma košarice cen.

Z reguliranjem cen storitev sistemskega operaterja se zagotavlja prihodek, ki je zadosten za pokrivanje upravičenih stroškov sistemskega operaterja. Upravičeni stroški vključujejo tudi reguliran donos na sredstva.

Prihodek za pokrivanje upravičenih stroškov sistemskega operaterja se zagotavlja iz:
– prihodkov od izvajanja prenosa zemeljskega plina za oskrbo odjemalcev v Republiki Sloveniji,
– prihodkov od izvajanja meritev,
– prihodkov od zaračunavanja lastne rabe,
– prihodkov od izvajanja prenosa zemeljskega plina od enega do drugega prenosnega omrežja,
– prihodkov iz naslova zaračunavanja nesorazmerno visokih stroškov za priključitve,
– ostalih prihodkov.

Omrežnina je sestavljena iz naslednjih elementov:
– cene za prenos zemeljskega plina,
– cene za lastno rabo,
– cene za izvajanje meritev.
Posamezni elementi omrežnine so določeni na podlagi upravičenih stroškov, ki jih ima sistemski operater z izvajanjem prenosa zemeljskega plina, lastno rabo in izvajanjem meritev.

Prihodki iz omrežnine so namenjeni pokrivanju upravičenih stroškov javne službe po prenosnem omrežju oziroma skladiščenja zemeljskega plina, obratovanja, vzdrževanja in razvoja prenosnega omrežja, zagotavljanja dostopa do omrežja ter zagotavljanja sistemskih storitev.

Omrežnina ne vključuje cene za izvajanje prenosa od enega do drugega prenosnega omrežja, cene priključnin za priključke na omrežje, ki povzročajo nesorazmerno visoke stroške, cene za izravnavo količinskih odstopanj in posebnih sistemskih storitev. Prav tako omrežnina ne vključuje dajatev in drugih elementov, ki se zaračunavajo na podlagi drugih predpisov ter aktov pristojnih organov.

Omrežnino določi sistemski operater po javnem pooblastilu z aktom o določitvi omrežnine skladno s tem aktom. Pred objavo akta o določitvi omrežnine v Uradnem listu Republike Slovenije mora sistemski operater pridobiti soglasje Agencije. Soglasje pridobi na podlagi vloge za izdajo soglasja.
Sistemski operater določa osnovno ceno za prenos v skladu s tem aktom, v skladu z aktom o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine za prenosno omrežje pa določa ceno prenosa glede na zakupljeno zmogljivost (po odjemnih skupinah), ceno za izvajanje meritev, ceno za lastno rabo ter cene za izravnavo količinskih odstopanj in posebnih sistemskih storitev.
Sistemski operater mora za vsako spremembo akta o določitvi omrežnine pred objavo v Uradnem listu Republike Slovenije pridobiti soglasje Agencije.

Sistemski operater mora vlogi za izdajo soglasja k aktu o določitvi omrežnine priložiti naslednje dokumente oziroma podatke:
– podroben opis storitve, vključno s podatki o njeni kakovosti,
– podatke o oceni realizacije prihodka od storitve iz prejšnje točke tega člena v letu vložitve vloge in o predvidenem prihodku v letu po vložitvi vloge. Ocena realizacije prihodka v letu vložitve vloge mora temeljiti na podatkih o dejanski realizaciji prihodka v obdobju januar – september in oceni prihodka za obdobje oktober – december,
– podatke o zakupljenih zmogljivostih in prenesenih količinah iz prve alinee tega člena ter načrtovanih količinah za leto, za katero se izdaja soglasje,
– poročilo o obračunani in porabljeni amortizaciji za naložbe v obnovo prenosnega omrežja v letu vložitve vloge. Poročilo mora temeljiti na podatkih o dejanski realizaciji v obdobju januar – september in oceni za obdobje oktober – december,
– poročilo o načrtovanem in izvedenem obsegu izdatkov za naložbe v prenosno omrežje z opredelitvijo virov financiranja v preteklem in načrtovanem srednjeročnem obdobju,
– terminski in vrednostni plan aktiviranj novih naložb v letu vložitve vloge in v letu po vložitvi vloge z izračunom pripadajoče amortizacije,
– poročilo o načrtovanem in izvedenem obsegu stroškov vzdrževanja prenosnega omrežja v preteklem in načrtovanem srednjeročnem obdobju,
– srednjeročni načrt poslovanja,
– analizo stroškov v letu vložitve vloge in oceno stroškov v letu po vložitvi vloge ter pojasnila vsebine posamezne vrste operativnih stroškov. Analiza mora temeljiti na podatkih o dejanski realizaciji v obdobju januar – september in oceni za obdobje oktober – december,
– analiza stroškov mora vsebovati kriterije, na podlagi katerih so ti stroški razporejeni na stroškovne nosilce in mora obsegati:
1. metodo določanja stroškov,
2. raven stroškov dela, amortizacije, kapitala, materiala in storitev,
3. dejansko in ciljno izrabo zmogljivosti,
4. stroške posameznih elementov iz metodologije,
– podatke o finančnem vplivu, ki ga bo imela omrežnina na uporabnike, posebno glede na strukturo povpraševanja,
– kriterije za razmejevanje stroškov priključitev na sorazmerne in nesorazmerne,
– projekcijo denarnih tokov za srednjeročno obdobje.

Agencija presodi akt o določitvi omrežnine z vidika skladnosti s tem aktom in če temelji na upravičenih stroških zagotavljanja storitev ter sistemu zamejene cene.

Pred izdajo soglasja lahko Agencija pri presojanju upravičenosti stroškov delovanja in vzdrževanja izvede primerjalne analize teh stroškov s podjetji na primerljivih konkurenčnih tujih trgih. Na podlagi rezultatov tako izvedenih primerjalnih analiz in pregledov poslovanja lahko Agencija naloži sistemskemu operaterju, da nadzorovane stroške zmanjša za faktor X, ki odraža zahtevano izboljšanje produktivnosti.

Agencija izda soglasje k aktu o določitvi omrežnine ali izdajo soglasja zavrne v roku tridesetih dni od prejema popolne vloge za izdajo soglasja.
Če so potrebni dodatni podatki ali izračuni, Agencija v roku petnajstih delovnih dni od prejema vloge sistemskega operaterja pozove k dopolnitvi vloge.
Šteje se, da je vloga popolna takrat, ko je bila vložena zahtevana dopolnitev.

Agencija zavrne izdajo soglasja, kadar sistemski operater ne dopolni vloge ali kadar predlagani akt o določitvi omrežnine ni v skladu s tem aktom ali aktom o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine za prenosno omrežje.

Upravičeni prihodek sistemskega operaterja je prihodek, ki temelji na upravičenih stroških.
Sistemski operater pridobiva prihodek iz omrežnine, drugih prihodkov (PT, P) in ostalih prihodkov (OP).
Osnovna cena za prenos se v skladu s 7. členom tega akta izračuna na podlagi upravičenega prihodka iz izvajanja prenosa zemeljskega plina za oskrbo odjemalcev v Republiki Sloveniji ob upoštevanju seštevka pogodbenih prenosnih zmogljivosti uporabnikov za oskrbo vseh odjemalcev v Republiki Sloveniji.

Osnova cena za prenos je izražena v SIT/((Sm3/dan)/leto) in je določena v Tabeli 1 Priloge 1, ki je sestavni del tega akta ter se izračuna na naslednji način:

           STR(t) – SZM(t) – SZLR(t) – PT(t) – P(t) – OP(t-1)
C(PKt) =   --------------------------------------------------
                                 VPK(t)

kjer pomenijo:
C(PKt) osnovna cena za prenos, izražena v SIT/((Sm3/dan)/leto);
STR(t) upravičeni stroški obratovanja, izraženi v SIT,
SZM(t) skupni letni znesek za izvajanje meritev v višini kot je določeno v aktu o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine za prenosno omrežje, izražen v SIT,
SZLR(t) skupni letni znesek za lastno rabo (obratovanje kompresorjev in tehnološki plin za ogrevanje), izražen v SIT,
PT(t) prihodki za izvajanje prenosa od enega do drugega prenosnega omrežja, izraženi v SIT,
P(t) prihodki iz naslova zaračunavanja nesorazmerno visokih stroškov za priključitve, izraženi v SIT, ki jih plačajo novi naročniki dostopa,
OP(t-1) ostali prihodki, izraženi v SIT,
VPK(t) seštevek letnih pogodbenih prenosnih zmogljivosti uporabnikov (PK) za oskrbo odjemalcev v Republiki Sloveniji, izražen v (Sm3/dan),
t časovni indeks, ki označuje leto regulativnega obdobja, za katero se vlaga soglasje.

Upravičeni stroški obratovanja (STR) zajemajo operativne stroške, stroške izgub zemeljskega plina v omrežju, amortizacijo in donos na sredstva ter se izračunajo na naslednji način:

STR(t) = OPS(t) + IZG(t) + AM(t) + RA(t)

kjer pomenijo:
OPS(t) operativni stroški in odhodki, izraženi v SIT,
IZG(t) kalkulativno določeni stroški izgub v prenosnem omrežju, izraženi v SIT,
AM(t) amortizacija, izražena v SIT,
RA(t) donos na sredstva, izražen v SIT,
t časovni indeks, ki označuje leto regulativnega obdobja, za katero se vlaga soglasje.

Operativni stroški in odhodki (OPS) se nanašajo na tekoče poslovanje sistemskega operaterja za zagotavljanje vodenja, upravljanja, vzdrževanja, obratovanja in razvoja prenosnega omrežja ter na zagotavljanje izvajanja sistemskih storitev. V okviru operativnih stroškov in odhodkov se ločeno obravnavajo nadzorovani stroški, nenadzorovani stroški in drugi poslovni odhodki.
Nadzorovane stroške in odhodke sestavljajo:
– stroški porabljenega materiala,
– stroški storitev,
– stroški koncesij,
– stroški dela.
Nenadzorovani stroški delovanja vključujejo zemljiške in druge prispevke ter dajatve.
Amortizacija, ki je v računovodskih izkazih prikazana med stroški delovanja, se v tem aktu obravnava ločeno.

Operativni stroški in odhodki (OPS) se izračunajo na naslednji način:

OPS(t) = (SMS(t-1)·(1 – X) + DPO(t-1) - PS(t-1))·F(c) + SD(t-1)·(1-X)·F(d)

kjer pomenijo:
SMS(t-1) upravičeni stroški porabljenega materiala sistemskega operaterja in upravičeni stroški storitev, izraženi v SIT,
X koeficient, ki ga določi Agencija in odraža zahtevano izboljšanje produktivnosti,
DPO(t-1) drugi poslovni odhodki in nenadzorovani stroški, izraženi v SIT,
PS(t-1) popravek stroškov, ki jih sestavljajo enkratni stroški in stroški, ki se nanašajo na prihodek od izvajanja vzdrževanja plinovodov in naprav v lasti porabnikov, izraženi v SIT,
F(c) faktor rasti cen, izračunan iz indeksa cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih za zadnjih 12 mesecev pred določitvijo omrežnine,
SD(t-1) stroški dela sistemskega operaterja vezani na potrebno število delavcev, izraženi v SIT,
F(d) faktor rasti stroškov dela, izračunan iz indeksa spremembe povprečne bruto plače v gospodarstvu za zadnjih 12 mesecev pred določitvijo omrežnine,
t časovni indeks, ki označuje leto regulativnega obdobja, za katero se vlaga soglasje,
t-1 časovni indeks, ki označuje leto vložitve vloge za izdajo soglasja.

V primeru, da Agencija ugotovi nižjo stroškovno učinkovitost obratovanja sistemskega operaterja v primerjavi s primerljivimi tujimi sistemskimi operaterji, lahko v skladu z 13. členom tega akta sistemskemu operaterju naloži, da nadzorovane stroške zmanjša za faktor X.

Za ugotavljanje kalkulativno določenih količin izgub zemeljskega plina v omrežju se upoštevajo količine zemeljskega plina, ki nastajajo kot tehnične izgube pri obratovanju prenosnega omrežja.
Za določitev vrednosti izgub se upošteva osnovna cena zemeljskega plina (C(B)) določena v aktu o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine za prenosno omrežje zemeljskega plina.

V postopku ugotavljanja upravičenega prihodka sistemskega operaterja se pri izračunu amortizacije uporabi enakomerno časovno amortiziranje za obstoječa in nova sredstva omrežja ter pripadajoče infrastrukture.

Strošek amortizacije je odvisen od nabavne vrednosti sredstev in amortizacijske dobe sredstev. Pri izračunu amortizacije se ne upoštevajo stopnje, ki so višje od davčno priznanih. Amortizacija od novih naložb, aktiviranih v regulativnem obdobju, se izračuna na podlagi plana aktiviranj iz šeste alinee 11. člena tega akta.

Donos na sredstva se izračuna na naslednji način:

RA(t) = PVS(t)·WACC

kjer pomenijo:
RA(t) donos na sredstva, izražen v SIT,
PVS(t) povprečna regulativna vrednost sredstev, izražena v SIT,
WACC tehtani povprečni stroški kapitala pred obdavčitvijo, izraženi v odstotku,
t časovni indeks, ki označuje leto regulativnega obdobja, za katero se vlaga soglasje.

Za izračun donosa na sredstva se kot osnova upošteva povprečna regulativna vrednost sredstev (PVS(t)), ki se izračuna na naslednji način:

           (OVS(t) + ZVS(t))
PVS(t) =   ---------------- + PVZ(t-1)
                   2

kjer pomenijo:
OVS(t) otvoritvena neodpisana vrednost opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev, ki so dejansko potrebna za izvajanje javne službe, v skladu z bilanco stanja sistemskega operaterja za leto t, izražena v SIT,
ZVS(t) zaključna neodpisana vrednost regulativnih sredstev za leto t, izražena v SIT,
PVZ(t-1) povprečna vrednost zalog sistemskega operaterja v 12-mesečnem obdobju pred letom t, izražena v SIT,
t časovni indeks, ki označuje leto regulativnega obdobja, za katero se vlaga soglasje.

Zaključna neodpisana vrednost regulativnih sredstev (ZVS(t)) se izračuna na naslednji način:

ZVS(t) = OVS(t) + INV(t) – AM(t) – IS(t) – BPS(t)

kjer pomenijo:
OVS(t) otvoritvena neodpisana vrednost opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev, ki so dejansko potrebna za izvajanje javne službe v skladu z bilanco stanja sistemskega operaterja za leto t, izražena v SIT,
INV(t) vrednost načrtovanih naložb v opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena dolgoročna sredstva sistemskega operaterja, ki so dejansko potrebna za izvajanje javne službe in pripadajoče infrastrukture za leto t, izražene v SIT,
AM(t) amortizacija za leto t, izražena v SIT,
IS(t) neodpisana vrednost izločenih sredstev za leto t, izražena v SIT,
BPS(t) vrednost brezplačno prevzetih osnovnih sredstev v začetku leta t, izraženo v SIT,
t časovni indeks, ki označuje leto regulativnega obdobja, za katero se vlaga soglasje.

Tehtani povprečni stroški kapitala (WACC) se za regulativno obdobje izračunajo na naslednji način:

        EP·ROE
WACC =  ------   + DP·DI
         1 - T

kjer pomenijo:
EP delež kapitala, ki vsebuje lastniški delež kapitala in je enak razmerju: (vrednost lastniškega kapitala)/(vrednost lastniškega kapitala + vrednost dolžniškega kapitala) za regulativno obdobje,
ROE donosnost lastniškega kapitala za regulativno obdobje, izražena v odstotku in izračunana po modelu določanja cen dolgoročnih naložb,
T efektivna stopnja davka od dobička, veljavna v regulativnem obdobju, izražena v odstotku,
DP delež kapitala, ki vsebuje dolžniški delež kapitala in je enak razmerju: (vrednost dolžniškega kapitala)/(vrednost lastniškega kapitala + vrednost dolžniškega kapitala) za regulativno obdobje,
DI stroški dolžniškega kapitala v regulativnem obdobju, izraženi v odstotku.
Pri izračunu WACC se praviloma kot ciljno razmerje med lastniškim in dolžniškim kapitalom upošteva 40 odstotni lastniški kapital in 60 odstotni dolžniški kapital.

Donosnost lastniškega kapitala (ROE) se izračuna na naslednji način:

ROE = R(f) + (R(m) – R(f)) · β

kjer pomenijo:
R(f) donosnost državnih obveznic, izražena v odstotkih;
R(m) povprečna donosnost tveganih naložb, izražena v odstotkih;
β koeficient, ki izraža korelacijo med nihanji donosnosti tržnega portfelja in individualne donosnosti podjetja ter je merilo za tržno tveganje.

Stroški dolžniškega kapitala se ocenijo na podlagi pogojev kreditiranja in obrestnih mer, ki jih banke nudijo slovenskim podjetjem s primerljivim tveganjem.

Upravičeni stroški so v skladu s tem aktom stroški, ki na podlagi EZ zagotavljajo zanesljivo in varno delovanje sistema ter gospodarno, učinkovito in smotrno izvajanje javne službe.

Upravičeni stroški se ugotavljajo na podlagi kriterijev, ki zagotavljajo izpopolnjevanje ciljev in načel iz 1. člena tega akta.
Agencija pri presoji upravičenosti stroškov upošteva zlasti naslednje kriterije:
– namenska raba sredstev,
– usklajenost z razvojnimi načrti omrežij,
– gospodarna in učinkovita raba sredstev,
– vpliv na kakovost oskrbe,
– reguliran donos na sredstva.

Agencija spremlja izvajanje določb tega akta na podlagi letnega nadzora poslovanja sistemskega operaterja in na podlagi ugotovljenih odstopanj zahteva korekcijo vhodnih parametrov v naslednjem regulativnem obdobju.

Ta akt začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2005.

Vlada Republike Slovenije je dne 26. 11. 2004 s sklepom št. 382-21/2004-1 dala soglasje k temu aktu.

     
    Priloga 1:
 
    Tabela 1:  Osnovna cena prenosa
 
------------------------------------------------
Št.   Postavka                  Oznaka      Cena
------------------------------------------------
1     Osnovna cena prenosa
      (SIT/(Sm3/dan)/leto)       C(PK)
------------------------------------------------