Na podlagi 12. in 175. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr.) ter 10. in 33. člena Statuta Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 2/01) je Občinski svet občine Jesenice na 21. seji dne 25. 11. 2004 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega plana občine Jesenice za obdobje 1986–1995/2000 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 20/86, 2/88 in 2/90) in v skladu z odločitvami družbenega plana občine Jesenice za obdobje 1986–1990 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 8/86) z dopolnitvami (Uradni vestnik Gorenjske, št. 15/89, 4/90 in Uradni list RS, št. 28/90, 31/90, 26/91, 1/93, 30/96, 46/96, 9/97, 51/98) ter 1. člena Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) sprejmejo novi prostorski ureditveni pogoji za plansko celoto J5 – Podeželje v Občini Jesenice.
S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za podeželje v Občini Jesenice, ki jih je izdelal Atelje PRIZMA d.o.o. pod številko naloga 012-21/99 v oktobru 2004.

Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:
– besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih,
– grafični prikaz razmejitev območij, meril in pogojev za posege v prostor ter varovanih območij na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000,
– obrazložitev in utemeljitev pogojev za posege v prostor ter
– soglasja pristojnih organov in organizacij.

Prostorski ureditveni pogoji določajo:
– funkcijo območja s pogoji za izrabo prostora in kvaliteto graditve ali drugega posega,
– merila in pogoje za oblikovanje posegov v prostor,
– merila in pogoje za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč,
– merila in pogoje za prometno urejanje in urejanje sistemov zvez,
– merila in pogoje za komunalno in energetsko opremljanje,
– merila in pogoje za varstvo voda in vodnih virov ter,
– merila in pogoje za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Pogoji so določeni za celotno obravnavano območje, za posamezna območja urejanja, za površine in za ureditvene enote. Za ureditvene enote so določena tudi območja varstva pred hrupom.

Primarne dejavnosti po tem odloku so kmetijstvo, gozdarstvo, lov in ribolov.
Terciarne dejavnosti po tem odloku so trgovina, promet, gostinstvo, turizem in storitve.
Kvartarne dejavnosti po tem odloku so zdravstvo, socialno in otroško varstvo, šport in rekreacija, šolstvo, kultura, uprava, cerkev in svobodni poklici.
Enostavni objekti po tem odloku so objekti, navedeni v ZGO-1 in Pravilniku o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči ter zanje ni potrebno gradbeno dovoljenje. Delijo se na pomožne objekte, začasne objekte, vadbene objekte, spominske objekte in urbano opremo.

Območje, ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji obsega naselja Hrušica (del), Plavški rovt, Prihodi, Planina pod Golico, Javorniški rovt, Koroška Bela (del) in Potoki. Meja se spremeni zaradi novo nastale Občine Žirovnica. Posledica je tudi sprememba površine Občine Jesenice.
Meja območja, ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji, je prikazana v grafičnih prikazih na preglednem katastrskem načrtu (merilo 1:5000) in poteka od severozahodne točke (list Mojstrana 37) od severozahodne točke parcele št. 399/1 k.o. Hrušica po zahodni meji k. o. Hrušica do severnega roba naselja Hrušica, od tu poteka proti vzhodu tako da seka južni del parcele 349/1, poteka po severnem robu parcel 339, 342, 331, 330, 423 (pot), deli parcelo 343/13, deli parcelo 424 (pot) in poteka po njenem severnem robu, deli parcelo 344/1, poteka po severnem robu parcel 48, 49 in 485/4 (pot), deli parcelo 485/4 in 345/2, poteka po severnem robu parcele 425/4 (pot), deli parcelo 3345/3, poteka po severnem robu parcele 425/4 (pot) in 78/1 (vse k.o. Hrušica) ter po severnem robu parcele 528/6 k.o. Prihodi.
Na listu Mojstrana 48 meja poteka po severnem robu parcele 528/6, jo deli in poteka po njenem severovzhodnem robu, poteka po severnem robu parcel 528/7, 528/8, 528/9, 528/10 in 528/11, poteka po zahodnem robu parcele 849 (pot) in jo deli, poteka po severnem robu parcel 527/18 in 527/21, deli parceli 527/6 in 527/28, poteka po zahodnem robu parcele 865/2, poteka po severnem robu parcele 526/2, deli parcelo 525/1 (pot), poteka po severnem robu parcele 523/22, deli parceli 523/16 in 845 (pot), poteka po severnem in vzhodnem robu parcele 521/17 ter po vzhodnem robu parcele 521/16 (vse k.o. Prihodi)
Na listu Bled 8 meja poteka po vzhodnem robu parcel 521/16, 521/1 (pot), po vzhodnem robu parcele 522/3, po severnem robu parcel 521/11 in 444/1, deli parceli 444/13 in 444/14 (vse k.o.o. Prihodi).
Na listu Bled 9 meja deli parcelo 444/15, poteka po zahodnem robu parcele 444/42 (pot), deli parcelo 444/19, poteka po zahodnem, severnem in vzhodnem robu parcele 444/23, deli parcelo 835 (pot) in poteka po njenem severnem robu, poteka po severnem in vzhodnem robu parcele 443/2, po južnem robu parcele 830, po severnem in vzhodnem robu parcele 325/22, po vzhodnem robu parcele 325/21, po severnem robu parcel 862/5 (pot), 325/21, 325/20, 325/156, 325/49 in 325/18, po vzhodnem robu parcele 325/150, po severnem robu parcele 325/163 (vse k.o. Prihodi) ter po severnem robu parcele 248/85 k.o. Javorniški rovt.
Na listu Bled 10 meja poteka po severnem robu parcele 248/85, po zahodnem robu parcele 248/43, deli parcelo 248/41, poteka po zahodnem robu parcele 252, deli parcele 248/41, 252/1 in 248/40, poteka po vzhodnem robu parcele 248/40, deli parcelo 493, poteka po severnem in vzhodnem robu parcele 254/2, deli parcelo 512 in poteka po njenem severnem robu (vse k.o. Javorniški rovt), poteka po severnem robu parcel 597/237 in 405, deli parcelo 597/418 (pot), poteka po njenem vzhodnem robu in jo ponovno deli, poteka po vzhodnem robu parcele 597/242 in jo deli, poteka po severnem robu parcele 691/1 (pot), po zahodnem robu parcele 35, severnem robu parcele 33, deli parcelo 597/245, poteka po severnem robu parcel 597/398, 23, 19, 693 in 12, deli parcelo 597/248, poteka po severnem robu parcele 6, deli parcelo 693, poteka po severnem in vzhodnem robu parcele 3/1, deli parcelo 15/2, deli parcelo 715/2 (potok) in poteka po njenem južnem robu, poteka po vzhodnem robu parcel 177/5, 177/1, 181, 182, 184/1, 692/1, 199, 200, 204 in 203, deli parcelo 694 (pot), poteka po vzhodnem robu parcel 207, 212, 213, 595 (pot), 592, 593 in 594, deli parcelo 597/343, poteka po vzhodnem robu parcel 591/1, 585/3, 594, po severnem in zahodnem robu parcele 582/1, po zahodnem robu parcel 581 in 718, poteka po vzhodnem robu parcele 579 (vse k.o. Koroška Bela) do vzhodnega roba k.o. Koroška Bela; od tu poteka meja po vzhodnem robu k.o. Koroška Bela v smeri proti jugu.
Na listu Bled 20 meja poteka po vzhodnem robu k.o. Koroška Bela do meje s k.o. Blejska Dobrava in nato po severnem robu k.o. Blejska Dobrava v smeri proti vzhodu.
Na listu Radovljica 11 meja poteka po severnem robu k.o. Blejska Dobrava v smeri proti vzhodu, nato po vzhodnem robu k.o. Blejska Dobrava v smeri proti jugu do in sledi občinski meji z Občino Bled po strugi reke Save, nato poteka proti severovzhodu po občinski meji z Občino Radovljica do državne meje preko listov Bled 12, 13, 14, 4 do lista Radovljica 5. Državni meji sledi proti zahodu preko listov Radovljica 5, 4, 3, 2, 1, Borovlje 41 in 31 ter Mojstrana 40, 39, 38 in 37 do začetne (izhodiščne) točke.

1. Prostorski ureditveni pogoji določajo merila in pogoje za površine zunaj ureditvenih območij, ki so:

+-------+--------------------------------------------------------------------+
|1      |površine, trajno namenjene kmetijski proizvodnji – prvo območje     |
|       |kmetijskih zemljišč                                                 |
+-------+--------------------------------------------------------------------+
|2      |kmetijske površine – drugo območje kmetijskih zemljišč              |
+-------+--------------------------------------------------------------------+
|G      |gozdne površine                                                     |
+-------+--------------------------------------------------------------------+
|Gv     |varovalni gozd                                                      |
+-------+--------------------------------------------------------------------+
|Gn     |gozd posebnega namena                                               |
+-------+--------------------------------------------------------------------+
|Gs     |površine v zaraščanju v gozdne površine                             |
+-------+--------------------------------------------------------------------+
|N      |naravne površine, nerodovitno zemljišče, skalovje, melišča          |
+-------+--------------------------------------------------------------------+
|V      |vodne površine                                                      |
+-------+--------------------------------------------------------------------+
|E      |območje eksploatacije                                               |
+-------+--------------------------------------------------------------------+
|Z      |površina razpršene gradnje – stavbna zemljišča                      |
+-------+--------------------------------------------------------------------+

2. Prostorski ureditveni pogoji določajo merila in pogoje za naslednja območja urejanja:

+-------------------+-------+--------+--------+-------------+--------+-------+
|   Naziv območja   |Planska| Oznaka | Okvirna|  Ureditvene |  Način |Območja|
|      urejanja     | celota| območja|površina|    enote    |urejanja|varstva|
|                   |       |urejanja|   m2   |             |        |  pred |
|                   |       |        |        |             |        | hrupom|
+-------------------+-------+--------+--------+-------------+--------+-------+
| Plavški rovt      | J5    | S1     |23.443  |v            |PUP     |3      |
+-------------------+-------+--------+--------+-------------+--------+-------+
| Planina pod Golico| J5    | S2/1   |130.800 |v            |PUP     |3      |
+-------------------+-------+--------+--------+-------------+--------+-------+
| Planina pod Golico| J5    | S2/2   |16.144  |v            |PUP     |3      |
+-------------------+-------+--------+--------+-------------+--------+-------+
| Planina pod Golico| J5    | S2/3   |20.553  |v            |PUP     |2      |
+-------------------+-------+--------+--------+-------------+--------+-------+
| Planina pod Golico| J5    | S2/4   |9.003   |v            |PUP     |3      |
+-------------------+-------+--------+--------+-------------+--------+-------+
| Planina pod Golico| J5    | S2/5   |9.181   |e, v         |PUP     |3      |
+-------------------+-------+--------+--------+-------------+--------+-------+
| Belcjan           | J5    | S2/6   |9.677   |             |UN*     |3      |
+-------------------+-------+--------+--------+-------------+--------+-------+
| Prihodi           | J5    | S3     |21.080  |ve           |PUP     |2      |
+-------------------+-------+--------+--------+-------------+--------+-------+
| Javorniški rovt   | J5    | S4     |41.121  |ve           |PUP     |3      |
+-------------------+-------+--------+--------+-------------+--------+-------+
| Javorniški rovt   | J5    | S5     |8.393   |ve           |PUP     |3      |
+-------------------+-------+--------+--------+-------------+--------+-------+
| Javorniški rovt   | J5    | S6     |        |ve           |PUP     |3      |
+-------------------+-------+--------+--------+-------------+--------+-------+
| Španov vrh        | J5    | R1     |        |1, 2, G, z   |PUP     |       |
|(prekrivajoča raba)|       |        |        |             |        |       |
+-------------------+-------+--------+--------+-------------+--------+-------+
| Pristava – Zoisov | J5    | R2/p   |        |1, 2, z      |UN*     |       |
|park               |       |        |        |             |        |       |
|(prekrivajoča raba)|       |        |        |             |        |       |
+-------------------+-------+--------+--------+-------------+--------+-------+
|Tematski park po   | J5    | R4     |        |             |UN*     |       |
|rudarski           |       |        |        |             |        |       |
|poti naših         |       |        |        |             |        |       |
|prednikov          |       |        |        |             |        |       |
|(prekrivajoča raba)|       |        |        |             |        |       |
+-------------------+-------+--------+--------+-------------+--------+-------+
|Trilobit           | J5    | R3     |8.955   |             |PUP     |       |
+-------------------+-------+--------+--------+-------------+--------+-------+
|Žerjavec –         | J5    | W1     |35.162  |             |ZN*     |2      |
|počitniške hiše    |       |        |        |             |        |       |
+-------------------+-------+--------+--------+-------------+--------+-------+
|Prihodi –          | J5    | W2     |4.806   |ve           |PUP     |2      |
|počitniške hiše    |       |        |        |             |        |       |
+-------------------+-------+--------+--------+-------------+--------+-------+
|Betelj – počitniške| J5    | W3     |40.405  |v            |PUP     |3      |
|hiše               |       |        |        |             |        |       |
+-------------------+-------+--------+--------+-------------+--------+-------+
|Javorniški rovt –  | J5    | W4     |51.850  |v            |PUP     |2      |
|počitniške         |       |        |        |             |        |       |
|hiše               |       |        |        |             |        |       |
+-------------------+-------+--------+--------+-------------+--------+-------+
|Potoki             | J6    | S1     |23.387  |v, ve        |PUP     |3      |
+-------------------+-------+--------+--------+-------------+--------+-------+
|magistralna cesta  |       | T2/4   |        |             |PUP     |4      |
|odsek              |       |        |        |             |        |       |
|Potoki-Moste       |       |        |        |             |        |       |
+-------------------+-------+--------+--------+-------------+--------+-------+
|železnica Jesenice |       | T3/5   |        |             |LN*     |4      |
|–                  |       |        |        |             |        |       |
|Ljubljana, odsek   |       |        |        |             |        |       |
|Potoki –           |       |        |        |             |        |       |
|Moste              |       |        |        |             |        |       |
+-------------------+-------+--------+--------+-------------+--------+-------+
 
    Opomba: * označuje predvidene PIN
    Meja območja, ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji, meje
območij urejanja in površin ter meje ureditvenih enot so določene v grafičnem
prikazu.

Skupni pogoji veljajo za vsa istovrstna območja urejanja, ureditvene enote ali površine, razen če v posebnih pogojih ni določeno drugače.

Funkcije območij in površin
Na vseh zemljiščih so dopustne:
– ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za telekomunikacije),
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve javnih in rekreacijskih površin,
– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.
V območjih za stanovanja (S) so dopustni posegi za naslednje dejavnosti:
– stanovanja,
– počitniška stanovanja, vendar le kot sprememba namembnosti obstoječih objektov, novogradnje počitniških hišic niso dopustne.
– spremljajoče dejavnosti za potrebe stanovanjskih območij, ki so: trgovine osnovne oskrbe, gostinstvo in storitve, ki ne motijo okolice in katerih zazidana površina ne presega 300 m2,
– kvartarne dejavnosti,
– proizvodne dejavnosti, ki ne motijo okolice in po površini ne presegajo 200 m2.
V območjih za stanovanja v ureditvenih enotah v – vas so dopustni tudi posegi za kmetijstvo. V območjih za stanovanja, v ureditvenih enotah ve – vaška enodružinska zazidava so dopustni posegi za kmetijstvo, če gre za posege na obstoječih kmetijah oziroma kmetijskih objektih ali za prekrivajočo dejavnost oziroma rabo na meji območja s kmetijskim zemljiščem in za prostočasne dejavnosti, ki so povezane s kmetijstvom.
V območjih za proizvodnjo (P) so dopustni posegi za naslednje dejavnosti:
– proizvodnja,
– terciarne dejavnosti in
– kvartarne dejavnosti.
V območju za počitniške hiše (W) so dopustni posegi za naslednje dejavnosti:
– počitniške hiše vendar koristna bivalna površina ne sme preseči 70 m2,
– gostinstvo do koristne površine 40 m2.
V območjih za rekreacijo (R) so dopustne ureditve in naprave za potrebe športa in rekreacije. Objekti so dopustni, vendar je namembnost lahko le za rekreacijo ali da dopolnjuje rekreacijsko namembnost območja. Velikost objektov je dovoljena do največ 70 m2koristne etažne površine. Dovoljene so tudi trgovine in gostinski poslovni prostori, ki se povezujejo s športom in rekreacijo.
V območjih za obstoječa smučišča (prekrivajoča raba) (RS) so dopustne ureditve in naprave za potrebe smučanja in rekreacije. Objekti so dopustni, vendar je namembnost lahko le za rekreacijo ali taka, da dopolnjuje rekreacijsko namemb­nost območja. Velikost objektov je dovoljena do največ 70 m2 koristne etažne površine. Dovoljeni so gostinski poslovni prostori, ki se povezujejo s športom in rekreacijo.
V območjih za nova smučišča (prekrivajoča raba) (RS1) so dopustne ureditve in naprave za potrebe smučanja. Objekti so dopustni, pod pogojem, da ne ovirajo izvedbo smučarskih prog, vendar je namembnost lahko le taka, da dopolnjuje smučarsko namembnost območja. Velikost objektov je dovoljena do največ 70 m2 koristne etažne površine. Dovoljeni so gostinski poslovni prostori, ki se povezujejo s predlaganim športom. Obstoječi objekti v območju prekrivajoče rabe smučišč se lahko vzdržujejo ali odstranijo.
V območjih za promet (T) so dopustne dejavnosti za komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo ter sistemi zvez ter oskrbe za prometne površine do koristne površine 70 m2.
Območja (z) – površine razpršene gradnje – predstavljajo stavbna zemljišča z naslednjimi kategorijami izključne namenske rabe:
z(x) – izjemni posegi na kmetijskih zemljiščih za potrebe kmetijstva,
z(o) – oskrbna dejavnost,
z(s) – stanovanjski objekti,
z(t)– turistična dejavnost,
z(k) – kmetija,
z(pš) – planšarska (pastirska) koča,
z(pl) – planinska koča,
z(m) – mešana raba,
z(w) – počitniške hiše (vikendi),
Na površinah razpršene gradnje (z(x)) so dopustni posegi za naslednje dejavnosti:
– izjemni posegi na kmetijskih zemljiščih za potrebe kmetijstva.
Na površinah razpršene gradnje (z(o)) so dopustni posegi za naslednje dejavnosti:
– oskrba (vodohrami, črpališča, transformatorji, male HE, ČN in podobno)
Na površinah razpršene gradnje (z(s)) so dopustni posegi za naslednje dejavnosti:
– stanovanjske hiše,
– kmetijstvo in gozdarstvo,
– lov in ribolov,
– proizvodnja,
– terciarne dejavnosti in
– kvartarne dejavnosti.
Na površinah razpršene gradnje (z(t)) so dopustni posegi za naslednje dejavnosti:
– turistični objekti,
– kmetijstvo in gozdarstvo,
– lov in ribolov,
– terciarne dejavnosti,
– dejavnosti za prosti čas.
Na površinah razpršene gradnje (z(k)) so dopustni posegi za naslednje dejavnosti:
– kmetijstvo in gozdarstvo,
– lov in ribolov,
– turizem,
– dejavnosti za prosti čas,
– proizvodnja,
– terciarne dejavnosti,
– kvartarne dejavnosti.
Na površinah razpršene gradnje (z(pš)) so dopustni posegi za naslednje dejavnosti:
– kmetijstvo in gozdarstvo,
– lov in ribolov,
– dejavnosti za prosti čas,
– turizem.
Na površinah razpršene gradnje (z(pl)) so dopustni posegi za naslednje dejavnosti:
– pohodništvo in turizem,
– lov,
– dejavnosti za prosti čas.
Na površinah razpršene gradnje (z(m)) so dopustni posegi za naslednje dejavnosti:
– kmetijstvo, gozdarstvo, dopolnilne dejavnosti in storitve na kmetijah, nemoteče proizvodne in transportne dejavnosti,
– lov in ribolov,
– dejavnosti za prosti čas,
– turizem.
Na površinah razpršene gradnje (z(w)) so dopustni posegi za naslednje dejavnosti:
– počitniške hiše do koristne površine 70 m2,
– turizem,
– kmetijstvo in gozdarstvo,
– lov in ribolov,
– dejavnosti za prosti čas.
Na kmetijskih zemljiščih (1), (2) so dopustni posegi za naslednje dejavnosti:
– kmetijstvo, gozdarstvo,
– rekreacija, šport (prekrivajoča raba),
– lov in ribolov,
– naravna in kulturna dediščina.
Na gozdnih zemljiščih (G) so dopustni posegi za naslednje dejavnosti:
– kmetijstvo, gozdarstvo,
– rekreacija, šport, pohodništvo, kulturna dediščina,
– dejavnosti za prosti čas,
– lov in ribolov.
Na gozdnih zemljiščih (Gv) so ob presoji vplivov na oko­lje dopustni posegi za naslednje dejavnosti:
– gozdarstvo,
– planinska paša, kjer je opredeljena z gozdnogojitvenim načrtom
– pohodništvo, kulturna dediščina,
– lov in ribolov.
Prepovedani so posegi, ki bi zahtevali preoblikovanje reliefa in spremembo talnega profila, redna sečnja drevja in grmovja je prepovedana, dopustne so le sanitarne sečnje in sečnje na površini do 5 arov zaradi krepitve varovalne funkcije.
Na gozdnih zemljiščih (Gn) velja režim, kot je določen v predpisu o razglasitvi statusa gozdov.
Na zemljiščih v zaraščanju v gozdne površine (Gs) so dopustni posegi za naslednje dejavnosti:
– čiščenje in posek prirastka,
– kmetijstvo, planšarstvo,
– rekreacija, šport, pohodništvo, kulturna dediščina,
– dejavnosti za prosti čas,
– lov in ribolov.
Na naravnih površinah, kot so nerodovitna zemljišča, skalovje in melišča posegi niso dopustni.
Na območjih vodnih zemljišč (V) so dopustne tudi ureditve za rekreacijo in ribolov.
Na območjih eksploatacije (E) je dopustno izkoriščanje naravnih materialov, postavljanje začasnih objektov in naprav za potrebe izkoriščanja. Dopustna je tudi sprememba namembnosti v športna in rekreacijska območja ter sanacija teh območij.
Na območju smučišč (prekrivajoča raba) (RS, RS1) so ob presoji vplivov na okolje dopustni posegi za naslednje dejavnosti:
– kmetijstvo, gozdarstvo,
– pohodništvo, kulturna dediščina,
– lov in ribolov.
Dovoljeni so posegi za oblikovanje smučarskih prog, ki bodo v dopustni meri preoblikovali relief in spremenili talni profil, redna sečnja drevja in grmovja je dopustna, prav tako sanitarna sečnja.
Na celotnem območju ni dopustna gradnja nakupovalnih središč.

1. V ureditveni enoti vaško jedro (v) so
– za stanovanjske objekte dopustna:
  – vzdrževalna dela, adaptacije,
  – rekonstrukcije,
  – dozidave in nadzidave,
  – nove gradnje,
  – spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti ter za obrtno dejavnost in
  – odstranitve objektov
– za gospodarska poslopja dopustna:
  – vzdrževalna dela, adaptacije,
  – rekonstrukcije,
  – dozidave in nadzidave,
  – nove gradnje,
  – spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti ter za obrtno dejavnost in
  – odstranitve objektov;
– za objekte terciarnih in kvartarnih dejavnosti dopustna:
  – vzdrževalna dela, adaptacije,
  – rekonstrukcije,
  – dozidave in nadzidave,
  – nove gradnje,
  – spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti ter za druge terciarne in kvartarne dejavnosti in
  – odstranitve objektov;
– za obrtne delavnice dopustna:
– vzdrževalna dela, adaptacije,
  – rekonstrukcije,
  – dozidave in nadzidave,
  – nove gradnje,
  – spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti ter za obrtno dejavnost in
– odstranitve objektov;
– za enostavne objekte dopustna:
– vzdrževalna dela, adaptacije,
– nove gradnje in
– odstranitve objektov.
2. V ureditveni enoti vaška enodružinska zazidava (ve) so:
– za stanovanjske objekte dopustna:
– vzdrževalna dela, adaptacije,
– rekonstrukcije,
– dozidave in nadzidave,
– nove gradnje,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti ter za obrt in kmetijstvo in
– odstranitve objektov;
– za objekte terciarnih in kvartarnih dejavnosti dopustna:
– vzdrževalna dela, adaptacije,
– rekonstrukcije,
– dozidave in nadzidave,
– nove gradnje,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti ter za obrt,
– odstranitve objektov;
– za enostavne objekte (in sicer: gospodarska poslopja, garaže, drvarnice, vrtne lope, čebelnjake in nadstrešnice) dopustna:
– vzdrževalna dela, adaptacije,
– nove gradnje,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti ter za rekreacijo in prostočasne dejavnosti in
– odstranitve objektov.
3. V ureditveni enoti razpršena gradnja (z(x)) so
– za izjemne posege na kmetijskih zemljiščih za potrebe kmetijstva in gozdarstva
– vzdrževalna dela,
– rekonstrukcije, dozidave in nadzidave,
– nove gradnje,
– odstranitve objektov;
4. V ureditveni enoti razpršena gradnja (z(o)) so
– za objekte oskrbe dopustna:
– vzdrževalna dela, adaptacije,
– rekonstrukcije,
– dozidave in nadzidave,
– nove gradnje, kjer to dopušča velikost območja,
– odstranitve objektov.
– za enostavne objekte dopustna:
– vzdrževalna dela, adaptacije,
– nove gradnje in
– odstranitve objektov.
5. V ureditveni enoti razpršena gradnja (z(s)) so
– za stanovanjske objekte dopustna:
– vzdrževalna dela, adaptacije,
– rekonstrukcije,
– dozidave in nadzidave,
– nove gradnje, kjer to dopušča velikost območja,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti ter za proizvodno obrt, rekreacijo in prostočasne dejavnosti ter kmetijstvo,
– odstranitve objektov;
– za gospodarska poslopja dopustna:
– vzdrževalna dela, adaptacije,
– rekonstrukcije,
– dozidave in nadzidave,
– nove gradnje,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti ter za obrtne dejavnosti, rekreacijo in prostočasne dejavnosti ter
– odstranitve objektov;
– za objekte terciarnih in kvartarnih dejavnosti dopustna:
– vzdrževalna dela, adaptacije,
– rekonstrukcije,
– dozidave in nadzidave,
– nove gradnje,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti ter za druge terciarne in kvartarne dejavnosti, rekreacijo in prostočasne dejavnosti ter kmetijstvo,
– odstranitve objektov;
– za obrtne delavnice dopustna:
– vzdrževalna dela, adaptacije,
– rekonstrukcije,
– dozidave in nadzidave,
– nove gradnje,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti ter za obrtno dejavnost, rekreacijo in prostočasne dejavnosti ter kmetijstvo,
– odstranitve objektov;
– za enostavne objekte dopustna:
– vzdrževalna dela, adaptacije,
– nove gradnje in
– odstranitve objektov.
6. V ureditveni enoti razpršena gradnja (z(t)) so
– za turistične objekte dopustna:
– vzdrževalna dela, adaptacije,
– rekonstrukcije,
– dozidave in nadzidave,
– nove gradnje, kjer to dopušča velikost območja,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti, rekreacijo in prostočasne dejavnosti,
– odstranitve objektov;
– za gospodarska poslopja dopustna:
– vzdrževalna dela, adaptacije,
– rekonstrukcije,
– dozidave in nadzidave,
– nove gradnje,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti, rekreacijo in prostočasne dejavnosti ter
– odstranitve objektov;
– za enostavne objekte dopustna:
– vzdrževalna dela, adaptacije,
– nove gradnje in
– odstranitve objektov.
7. V ureditveni enoti razpršena gradnja (z(k)) so
– za kmetijske objekte dopustna:
– vzdrževalna dela, adaptacije,
– rekonstrukcije,
– dozidave in nadzidave,
– nove gradnje, kjer to dopušča velikost območja,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti ter za proizvodno obrt, rekreacijo in prostočasne dejavnosti ter kmetijstvo,
– odstranitve objektov;
– za gospodarska poslopja dopustna:
– vzdrževalna dela, adaptacije,
– rekonstrukcije,
– dozidave in nadzidave,
– nove gradnje,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti ter za obrtne dejavnosti, rekreacijo in prostočasne dejavnosti ter
– odstranitve objektov;
– za objekte terciarnih in kvartarnih dejavnosti dopustna:
– vzdrževalna dela, adaptacije,
– rekonstrukcije,
– dozidave in nadzidave,
– nove gradnje,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti ter za druge terciarne in kvartarne dejavnosti, rekreacijo in prostočasne dejavnosti ter kmetijstvo,
– odstranitve objektov;
– za obrtne delavnice dopustna:
– vzdrževalna dela, adaptacije,
– rekonstrukcije,
– dozidave in nadzidave,
– nove gradnje,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti ter za obrtno dejavnost, rekreacijo in prostočasne dejavnosti ter kmetijstvo,
– odstranitve objektov;
– za enostavne objekte dopustna:
– vzdrževalna dela, adaptacije,
– nove gradnje in
– odstranitve objektov.
8. V ureditveni enoti razpršena gradnja (z(pš)) so
– za planšarske objekte dopustna:
– vzdrževalna dela, adaptacije,
– rekonstrukcije,
– dozidave in nadzidave,
– nove gradnje, kjer so opuščeni objekti ali ruševine nekdanjih objektov,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti, rekreacijo in prostočasne dejavnosti ter kmetijstvo,
– odstranitve objektov;
– za gospodarska poslopja dopustna:
– vzdrževalna dela, adaptacije,
– rekonstrukcije,
– dozidave in nadzidave,
– nove gradnje,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti, rekreacijo in prostočasne dejavnosti ter
– odstranitve objektov;
– za enostavne objekte dopustna:
– vzdrževalna dela, adaptacije,
– nove gradnje in
– odstranitve objektov.
9. V ureditveni enoti razpršena gradnja (z(pl)) so
– za planinske koče dopustna:
– vzdrževalna dela, adaptacije,
– rekonstrukcije,
– dozidave in nadzidave,
– nove gradnje, kjer so opuščeni objekti ali ruševine nekdanjih objektov,
– odstranitve objektov;
– za enostavne objekte v sklopu koč dopustna:
– vzdrževalna dela, adaptacije,
– nove gradnje in
– odstranitve objektov.
10. V ureditveni enoti razpršena gradnja (z(m)) so za mešano rabo dopustna:
– za kmetijske objekte dopustna:
– vzdrževalna dela, adaptacije,
– rekonstrukcije,
– dozidave in nadzidave,
– nove gradnje, kjer to dopušča velikost območja,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti ter za proizvodno obrt, rekreacijo in prostočasne dejavnosti ter kmetijstvo,
– odstranitve objektov;
– za gospodarska poslopja dopustna:
– vzdrževalna dela, adaptacije,
– rekonstrukcije,
– dozidave in nadzidave,
– nove gradnje,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti ter za obrtne dejavnosti, rekreacijo in prostočasne dejavnosti ter
– odstranitve objektov;
– za objekte terciarnih in kvartarnih dejavnosti dopustna:
– vzdrževalna dela, adaptacije,
– rekonstrukcije,
– dozidave in nadzidave,
– nove gradnje,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti ter za druge terciarne in kvartarne dejavnosti, rekreacijo in prostočasne dejavnosti ter kmetijstvo,
– odstranitve objektov;
– za obrtne delavnice dopustna:
– vzdrževalna dela, adaptacije,
– rekonstrukcije,
– dozidave in nadzidave,
– nove gradnje,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti ter za obrtno dejavnost, rekreacijo in prostočasne dejavnosti ter kmetijstvo,
– odstranitve objektov;
– za enostavne objekte dopustna:
– vzdrževalna dela, adaptacije,
– nove gradnje in
– odstranitve objektov.
11. V ureditveni enoti razpršena gradnja (z(w)) so
– za počitniške objekte dopustna:
– vzdrževalna dela, adaptacije,
– rekonstrukcije,
– dozidave in nadzidave,
– nove gradnje, kjer to dopušča velikost območja,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti, rekreacijo in prostočasne dejavnosti ter kmetijstvo,
– odstranitve objektov;
– za enostavne objekte dopustna:
– vzdrževalna dela, adaptacije,
– nove gradnje in
– odstranitve objektov.
12. Na gozdnih površinah so dopustne postavitve lovskih prež in ureditve za rekreacijo. Niso pa dopustni posegi, ki bi oslabili gozdni rob ali skupino dreves.
Na območjih gozdov (G) so:
– na gozdnih zemljiščih dopustne ureditve gozdarskih naprav ter objekti in ureditve za rekreacijo;
– v varovanih gozdovih (Gv) dopustne le sanitarne sečnje, posek posameznih dreves, ki ogrožajo stabilnost tal. Posek nizke intenzitete na manjših položnejših površinah tako, da varovalne funkcije gozdov ter gozdov v njihovi neposrednji bližini v pasu 60 m ni dopusten;
– na gozdnih zemljiščih (Gs) dopustne gradnje in ureditve za potrebe gozdarstva, lovstva in vzdrževalna dela, adaptacije in rekonstrukcije obstoječih objektov in naprav.
Na vseh zemljiščih, razen v območjih, za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti, so:
– za obstoječe objekte na stavbnih zemljiščih dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, dopustne so tudi spremembe namembnosti v dejavnosti, ki so za posamezno območje urejanja določene v 8. členu tega odloka ter obrazložene v 4. členu tega odloka,
– na stavbnih zemljiščih dopustne postavitve pomožnih in začasnih objektov,
– izven stavbnih zemljišč dopustne postavitve pomožnih objektov za potrebe kmetijstva, ograje so dopustne le za potrebe varstva narave, gozdarstva, kmetijstva, varstva voda, lova in rekreacije.

Vse objekte, ki imajo ali so priključeni na vodovod, je potrebno priključiti na kanalizacijo za odvod odpadne vode in na čistilno napravo za njeno čiščenje. Do izgradnje omrežja in naprav za odvod in čiščenje odpadnih voda so obvezne vodotesne greznice, ki jih prazni in vsebino odvaža poobla­ščena organizacija na čistilno napravo Jesenice. Evidenca praznjenja greznic se vodi in hrani na upravi čistilne naprave Jesenice. Na območjih, kjer gradnja javne kanalizacije ni mogoča ali smiselna, je dopustna gradnja malih čistilnih naprav.
Jame za gnojnico in gnojevko, gnojiščne in gnojne jame morajo biti vodotesne in dovolj velike za polletno kapaciteto.
Strešne in meteorne vode se odvajajo v ponikovalnico. Zaledne in talne vode se speljejo v ponikovalnico ali urejeno meteorno kanalizacijo.
V območjih počitniških hiš niso dopustne cisterne za kurilno olje. Rezervoarji za plin so lahko le vkopani.

V območjih rezervatov in varstvenih pasov infrastrukturnih omrežij in naprav, v območjih varstva naravne in kulturne dediščine, v območjih zemljišč, ki so trajno namenjena kmetijstvu (1. območje kmetijskih zemljišč), v varovanih gozdovih (Gv), v gozdovih posebnega namena (Gn) ter v varstvenih območjih vodnih virov in voda, ki so določeni v grafičnih prikazih, je izvajanje posegov omejeno skladno z veljavnimi predpisi ter s pogoji, opredeljenimi v 10., 12., 42., in 44. členu tega odloka.

Na območjih za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, so do sprejetja le-teh dopustni le naslednji posegi:
– nujna vzdrževalna dela, adaptacije in rekonstrukcije na obstoječih objektih in napravah,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v dejavnosti, ki so na podlagi 8. člena tega odloka dopustne v tem območju.
– postavitve pomožnih in začasnih objektov in naprav ter ozelenitve, ki jih morajo lastniki odstraniti na lastne stroške pred pričetkom izvajanja prostorskega izvedbenega načrta, če so v nasprotju s predvidenimi posegi v prostorskem izvedbenem načrtu,
– vzdrževalna dela infrastrukturnega omrežja in naprav; rekonstrukcije in novogradnje infrastrukturnih objektov in naprav so dopustne le, če so skladne s planiranimi prostorskimi izvedbenimi načrti,
– odstranitve obstoječih objektov in naprav,
– izjemoma tudi novogradnje, pod pogojem, da ne bodo ovirali kasnejšega načrtovanja in da so skladni s predvidenimi ureditvami.
Navedeni posegi so dopustni pod pogojem, da ne bodo ovirali kasnejšega načrtovanja in da so skladni s predvidenimi ureditvami. Skladnost s predvidenimi ureditvami ugotavlja na podlagi programske zasnove ali osnutka prostorskega izvedbenega načrta za prostor odgovoren del uprave Občine Jesenice in za poseg izda izjavo o skladnosti.

Varovani robovi naselij pomenijo popolno prepoved gradnje preko meje stavbnih zemljišč.
V območjih značilnih pogledov niso dopustne ureditve in gradnje, ki bi zakrile kvalitetne poglede na objekte, skupino objektov, del naselja in na naravne dominante ali značilne poglede na okolico.

Pri določanju višine objektov je treba poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov upoštevati tudi vertikalne gabarite naselja oziroma zaselka, tako da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja oziroma zaselka, kar se ugotovi s prikazom, ki je sestavni del projektne dokumentacije.
Novi objekti ne smejo biti postavljeni na vizualno izpostavljenih legah.

Novogradnje objektov na površinah, ki niso namenjene poselitvi, niso dopustne.
Enostavni objekti razen senikov, kozolcev in čebelnjakov, morajo biti postavljeni v neposredni bližini osnovnega objekta, tako da objekti tvorijo zaključeno gručo poslopij. Za potrebe vzdrževanja gozdnih površin, ki tvorijo zaokroženo (zaključeno) celoto nad 1 ha, je na gozdnih zemljiščih (G) možno postaviti lopo za orodje velikosti do 15 m2.
Začasnih objektov ni dopustno postavljati v območjih ali v neposredni bližini objektov naravne in kulturne dediščine.

Oblikovanje stavbne mase
Strehe na vseh objektih morajo biti dvokapnice nad osnovnim tlorisom; nad sestavljenim tlorisom so dopustne tudi večkapnice. Strešine naklona od 35° do 45° morajo biti v istem naklonu. Cerkve, kapelice, znamenja, graščine in dvorci imajo lahko tudi drugačen naklon strehe od predpisanega naklona v pogojih za oblikovanje v ureditvenih enotah. Sleme mora potekati v smeri daljše stranice.
Dostopnost objektov
Novi objekti v javni rabi morajo funkcionalno oviranim zagotavljati dostop, vstop in uporabo brez grajenih ovir.
V primeru, da so na območjih razpršene gradnje obstoječi objekti stanovanjski in nimajo dovoza, ki omogoča intervencijske posege (reševalci in gasilci) in urejen odvoz odpadkov iz zbiralnikov, si morajo tak dovoz in odvoz lastniki zagotoviti sami. Počitniški objekti morajo imeti urejen le dostop, lastniki pa morajo sami zagotoviti, odvoz odpadkov do kontejnerskega zbirališča.

Gradbeni materiali
Strehe morajo biti krite s kritino sive do grafitno sive, rjave ali rdeče barve. Dopustne so še lesene kritine in kritine z majhnimi strešniki. Svetla pločevinasta kritina, ki ne oksidira in ima močen odsev, ter prosojna barvasta kritina ni dopustna. Pločevinasta kritina z drobnozrnatimi posipi in obarvana je dovoljena. Bakrena kritina je dopustna na cerkvah, kapelicah, znamenjih, graščinah, vilah in dvorcih.

Vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave
Za vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje.
Dozidave in nadzidave objektov se morajo skladati s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega objekta. Prizidki z ravnimi strehami niso dopustni.
Rušitev
V primeru, da se ob gradnji novega objekta del obstoječega poruši, je potrebno ohranjeni del obstoječega objekta in nov objekt povezati v enotno oblikovano stavbno maso; nakloni strešin in kritina morajo biti enaki.

Okrog ureditev rekreacijskih površin izven ureditvenih območij naselij so dopustne lesene ograje, okrog igrišč pa po potrebi ustrezne ograje v izvedbi, ki se čimbolj približa krajevnim značilnostim. Stavbe niso dopustne razen sanitarij. Te stavbe in ureditve ne smejo biti vir odpadnih voda oziroma te ureditve morajo biti v skladu z Zakonom o varstvu voda in Zakonom o varstvu narave.

Ureditve vodotokov in hudournikov so dopustne pred­vsem z uporabo naravnih materialov oziroma tako, da je čim manj vidnega betona. Visokodebelno vegetacijo ob vodotokih je potrebno v čim večji meri ohranjati.

Z urejanjem kmetijskih zemljišč oziroma rekreacijskih objektov se ne sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ter preprečiti odtoka visokih voda in hudournikov. Urejanje je treba izvajati usklajeno z rastjem, da se površine zarastejo.
Z gradnjo kmetijskih in gozdnih prometnic se ne sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ter preprečiti odtoka visokih voda in hudournikov. Odtok meteornih voda s cestnih površin mora biti urejen. Urejanje je treba izvajati usklajeno z rastjem, da se površine zarastejo.
Pri urejanju kmetijskih zemljišč je treba:
– ohranjati pasove vegetacije in posamezna debelejša drevesa ali skupine dreves, kjer razmere to dopuščajo,
– ohranjati gozdni rob oziroma ga na novo zasaditi ali okrepiti.

Manjši peskokopi in gramoznice so dopustni na okoljsko neproblematičnih in na vidno neizpostavljenih legah. Po končani rabi je potrebno kamnolome in gramoznice sanirati v prvotno rabo prostora (gozd, kmetijske površine).

Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je potrebno zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nagibi je potrebno zatraviti, utrditi z grmovnimi prepleti ali zasaditi z grmovnicami, ki dobro vežejo podlago. V primeru strmejših brežin, kjer naravna zavarovanja niso zadostna, je treba uporabljati za zavarovanje take elemente, ki omogočajo kasnejšo zasaditev z grmovnicami.
Betonske škarpe in oporni zidovi, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, so lahko obloženi z avtohtonim kamnom ali izvedene v profiliranem betonu in ozelenjene.
Za oporne zidove za katere je potrebno gradbeno dovo­ljenje, pa je poleg načrta gradbenih konstrukcij in statičnega izračuna potreben tudi načrt arhitekture z oblikovanjem.

Pri urejanju javnih površin in pri prometnih ureditvah niso dopustne odstranitve varovanih dreves, ki so določena v grafičnem prikazu. V naselju, kjer objekti krajevno značilne arhitekture tvorijo ožine in je za te odseke v grafičnem prikazu določena gradbena črta, niso dopustne odstranitve teh objektov.
Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico, da ne bo možna degradacija okolja.

Obcestna (ulična) oprema, turistične oznake, napisi in reklame
Obcestna (ulična) oprema, reklamne oznake in turistične oznake morajo biti locirani tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih ljudi, da ne zastirajo značilnih pogledov ter da ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemenom hiš in ne smejo presegati 2 m2 površine (izvzeti so občasni transparenti in zastave) in ne smejo zaradi vidnosti z javnih površin dominirati v prostoru. Na objektih naravne in kulturne dediščine reklame niso dopustne.
Nadstrešnice, izvesne table, markize in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2,4 m nad pločnikom. Podpore nadstrešnic, drogovi tabel in prometnih znakov morajo stati v liniji robnika ali neposredno ob njem.

Ureditvena enota vaška enodružinska zazidava (ve)
V ureditveni enoti enodružinska zazidava (ve) veljajo naslednja pravila za oblikovanje:
stanovanjski objekti:
– višina: največ VP+1+M, kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 100 cm nad terenom, kolenični zid ne sme biti višji od 100 cm.
– streha: strešine v naklonu 35° do 45°.
Objekti za terciarne in kvartarne dejavnosti
– višina: do VP+1+M, kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 100 cm nad terenom,
– streha: strešine v naklonu 35° do 45°.
Enostavni objekti morajo biti izvedeni skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta.
Prostostoječi pomožni objekti morajo imeti podolgovat tloris in simetrično dvokapnico v naklonu 35° do 45°. Enokapnice in ravne strehe niso dopustne, izjemoma kadar so pohodne ali zatravljene terase. Pomožni objekti kot prizidki na fasadah ki so vidne z javnih površin, morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša oziroma nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha, ali se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha.
Vrtne ute morajo biti lesene, barva zaščitnih sredstev za les mora biti enaka kot na sosednjih objektih, streha je dvokapnica v naklonu 35° do 45°, izjemoma je lahko šotorasta.
Odmik med dvema ograjama vrtov oziroma parcel pri dovoznih cestah mora biti najmanj 5 m.
Lahke montažne (kovinsko zabojne, plastične, platnene) garaže niso dopustne.

Ureditvena enota vas (V)
V ureditveni enoti vas (v) in v območjih razpršene gradnje (z(w), z(s), z(t), z(k) in z(p)) na zazidanih stavbnih zemljiščih izven strnjenih naselij, se mora arhitekturno oblikovanje posegov zgledovati po oblikovanih kvalitetah krajevno značilne arhitekture).
Za oblikovanje stanovanjskih, počitniških, turističnih, kmetijskih in planšarskih (pastirskih) objektov velja:
– tloris: podolgovat, z razmerjem stranic 1: 1,4,
– višina: največ P + !+ M, kjer je pritličje pri vhodu največ 30 cm nad terenom, kolenčni zid pa visok največ 40 cm,
– streha: strešine v naklonu 35° do 45°.
Za oblikovanje gospodarskih poslopij velja:
– tloris: podolgovat, z razmerjem stranic 1: 1,5,
– streha: strešine v naklonu 35° do 45°.
Za oblikovanje objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti velja:
– tloris: podolgovat, z razmerjem stranic 1: 2,
– streha: strešine v naklonu 35° do 45°.
Za oblikovanje obrtnih delavnic velja:
– tloris: podolgovat, z razmerjem stranic 1: 2,
– streha: strešine v naklonu 35° do 45°.
Enostavni objekti morajo biti izvedeni skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta. Prostostoječi pomožni objekti morajo imeti podolgovat tloris in simetrično dvokapnico v naklonu 35° do 45°. Enokapnice in ravne strehe niso dopustne. Enostavni objekti kot prizidki na fasadah, ki so vidne z javnih površin, morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša oziroma nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha, ali se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha.
Vetrolov ni dopustno dodajati na fasade objektov krajevno značilne arhitekture, ki so vidne z javnih površin.
Stolpni silosi morajo biti postavljeni v sklopu hleva oziroma gospodarskega poslopja. Koritasti silosi so lahko postavijo tudi izven sklopa hleva oziroma gospodarskega poslopja.
Vrtne lope in ute morajo biti lesene: strehe vrtnih lop so lahko dvokapnice ali šotoraste v naklonu 35° do 45°.
Postavljanje kioskov in prodajnih prikolic ni dopustno. Izjemoma se dovoli začasna postavitev za posamezne prireditve.
Oblikovanje ograj naj se zgleduje pri tradicionalnih primerih ograjevanja parcel značilnimi vertikalnimi ali horizontalnimi elementi, ali z zidovi iz kamna.
Pri zatrepih, ki so delno ometani in delno obloženi z lesom, mora biti delitev izvedena vodoravno.
Napušči morajo biti bodisi tanke površine z vidnimi konstrukcijskimi elementi (legami) ali pa ometani z zaokrožitvijo med fasado in kapom (tradicionalna oblika napušča). Prepovedano je zapiranje napuščev z opažem.
Odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad, katerih strešine morajo imeti enak naklon kot osnovna streha (toleranca 10°). Razmerje frčad mora biti usklajeno s celotno fasado objekta. Celotna dolžina frčad na strehi, ki je vidna z javnih površin, ne sme presegati ene tretjine dolžine strehe. Strešine frčad ne smejo biti višje od osnovne strehe. Čopi na frčadah niso dovoljeni, dovoljena so strešna okna.
Balkoni oziroma ganki na čelnih fasadah stanovanjskih objektov so dopustni na zatrepu. Balkoni oziroma ganki na vzdolžnih fasadah stanovanjskih objektov in gospodarskih poslopij so dopustni v nadstropju.
Ograje balkonov oziroma gankov morajo biti izvedene v lesenem opažu, ki je položen vertikalno. Razmik med deskami ne sme biti večji od 2 cm.
Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali iz umetnih snovi ter zasteklitve s steklaki niso dopustne.
Za zaščito opažev in ograj je dopustna uporaba zaščitnih sredstev v sivi do grafitno sivi ali rjavi barvi.
Oblikovanje ograj ob javnih površinah se mora zgledovati pri tradicionalnih primerih ograjevanja parcel z značilnimi vertikalnimi ali horizontalnimi elementi, dopustne so tudi žive meje in polni zidovi (in sicer le avtohtoni kamen). Žične ograje so dopustne za zaščitne ograje (na primer za varstvo vodnih virov) in na športnih igriščih, drugod morajo biti zasejane z živo mejo.
Višina ograje ne sme presegati 1,2 m, višina kamnite ograje pa 1 m; višje ograje so dopustne le kot zaščitne oziroma varovalne ograje.
Varovalne ograje ob cesti in na mostovih v naseljih morajo biti obložene z naravnimi materiali (kamen, les) nosilni del je lahko kovinski.
Površine trgov in glavnih vaških cest naj bodo urejene tako, da se s tlaki ločijo primarne vozne površine od drugih voznih in peš površin in da je omogočeno urejeno odvodnjavanje meteornih voda.

Ureditvena enota posamični objekti s svojstvenim oblikovanjem (X)
V ureditveni enoti posamični objekti s svojstvenim oblikovanjem (x) morajo posegi na obstoječih objektih upoštevati oblikovne značilnosti in kvalitete obstoječih objektov ter jih dopolnjevati (cerkve, šole, proizvodni objekti).

Ureditvena enota parkovne površine, otroška igrišča in funkcionalno zelenje v naseljih (p)
V ureditveni enoti parkovne površine, otroška igrišča in funkcionalno zelenje v naseljih (p) je prepovedana gradnja novih objektov. Odstranitev visokodebelne vegetacije je dopustna le kot sanitarna sečnja.

Gradbena parcela se določa glede na ureditveno območje, velikost in namembnost objekta, lego sosednjih objektov, oblikovanost zemljišča in glede na posestne meje. Gradbena parcela za nove prostostoječe individualne stanovanjske objekte meri najmanj 600 m2 in največ 800 m2.
Pri določanju gradbene parcele kmetije se upošteva tudi medsebojna razporeditev objektov kmetije, vrsta kmetijske proizvodnje in potrebni manipulativni prostor za kmetijsko mehanizacijo. Gradbena parcela kmetije meri najmanj 2000 m2
Gradbena parcela mora omogočati normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen v primeru, da je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču.
Za stanovanjske objekte je širina gradbene parcele okrog objekta najmanj 2,5 m, širina dovoza do objekta najmanj 3 m. Za kmetijske objekte je širina gradbene parcele ob objektu najmanj 2,5 m, širina dovoza pa najmanj 3,5 m.
Če je dejansko zemljišče pri obstoječih objektih manjše od gradbene parcele, ugotovljene na osnovi navedenih meril, se upošteva dejanska površina zemljišča (parcele).
Pri več stanovanjskih objektih, javnih objektih in objektih s posebnim oblikovanjem, ki so obkroženi z javnimi površinami in javnimi parkirišči, je v funkciji objektov lahko tudi samo površina fundusa. Normalna uporaba, vzdrževanje objekta in vse spremljajoče prostorske potrebe se objektu neposredno zagotavljajo na obkrožajočih javnih površinah. To velja tudi za posege, ki omogočajo, da je objekt dostopen funkcionalno oviranim ljudem.

Prometno urejanje
Državne ceste
Za vse posege v varovalni pas državne ceste je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje Direkcije RS za ceste. Cestni priključki na državno cesto morajo biti ustrezno urejeni. Morebitne rekonstrukcije obstoječih in ureditve novih cestnih priključkov je treba strokovno utemeljiti. Posegi v varovalnem pasu državnih cest ne smejo negativno vplivati na območje državnih cest in promet na njih. Ne sme biti ovirana preglednost, predvideti je potrebno ustrezen odmik in odvodnjavanje. Investitorji posameznih posegov niso upravičeni do nikakršne odškodnine za nastalo škodo, ki bi nastala na objektih ter napravah kot posledica izvajanja del, hrupa, tresenja ob gradnji ali rekonstrukciji državnih cest.
Občinske ceste
Za vse posege v varovalni pas občinske ceste je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje Občine Jesenice, Komunalna direkcija. Cestni priključki na občinsko cesto morajo biti ustrezno urejeni. Morebitne rekonstrukcije obstoječih in ureditve novih cestnih priključkov je treba strokovno utemeljiti. Posegi v varovalnem pasu občinske ceste ne smejo negativno vplivati na območje občinskih cest in promet na njih. Ne sme biti ovirana preglednost, predvideti je potrebno ustrezen odmik in odvodnjavanje. Investitorji posameznih posegov niso upravičeni do nikakršne odškodnine za nastalo škodo, ki bi nastala na objektih ter napravah kot posledica izvajanja del, hrupa, tresenja ob gradnji ali rekonstrukciji občinskih cest.
Profil občinskih cest se sestoji iz:
– dvopasovnice širine do 7 m oziroma do 10 m v križiščih z levim zavijanjem,
– enostranske kolesarske steze širine 1,50, povsod kjer je to mogoče,
– enostranskega pločnika širine 1 do 1,50 m.
Za rekonstrukcije (v smislu adaptacije, ki bistveno ne spreminja zmogljivosti in namena) občinskih in gozdnih cest zaradi izboljšanja njenih prometnih in varnostnih lastnosti, s katero se ne posega v prostor zunaj varovalnega pasu ob občinski cesti, za katero so pridobljena potrebna zemljišča v trasi rekonstruirane ceste in ki je usklajena s prizadetimi lastniki zemljišč ter lastniki in upravljalci zakonito zgrajenih objektov, naprav in napeljav v tem prostoru, je potrebna le priglasitev gradbenih del.
Pri teh posegih je potrebno upoštevati v največji možni meri tudi potrebo po kolesarskih povezavah.
Pri rekonstrukcijah cest in preplastitvah je potrebno višino cestišča in površin za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost ne poslabša.
Trase prometnic ne smejo posegati v območja naravnih posebnosti kot so brezna, jame, izvire ter sekati vodnih žil. Pri prečkanju grap z vodo je treba izvesti ustrezne prepuste.
Kjer ureditve prometnic prečkajo planinske in druge poti, je treba te poti na novo urediti in označiti.

Kmetijske in gozdne prometnice smejo biti široke največ 3 m, razen v ostrih zavojih; na ravnih delih so mestoma dopustne ureditve izogibališč in deponij za les.
Gozdna cesta Savske Jame – Križevci – Pristava naj bo širša, in sicer min. 3,50 m.

Pri objektih z dejavnostmi, ki so vezane na individualni motorni promet (trgovine, gostilne, servisi, delavnice za popravila avtomobilov, banke, pošte ipd.) ali pa so potrebne manjše deponije, je treba zagotoviti parkirne prostore, oziroma deponije na gradbeni parceli pri objektu ali na skupni gradbeni parceli za več objektov skupaj.
Parkirišča pri objektih terciarnih in kvartarnih dejavnosti morajo biti locirana ob objektu ali v neposredni bližini, kadar to dopuščajo prostorske možnosti.

Sistemi zvez
Ob medkrajevnih kablih za zveze je v trimetrskem varovalnem pasu dopustna le gradnja komunalnih naprav.
Na objektih kulturne dediščine postavitve televizijskih anten niso dopustne.
Za vse posege v varnostnem pasu telekomunikacijskih vodov je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje ter ob gradnji ostalih komunalnih vodov in objektov vzporedno ali ob križanju s telekomunikacijskimi vodi upoštevati tehnične normative glede odmikov in zavarovanj.

Železnica
Za vsak objekt v 200 m varovalnem pasu železnice (merjeno od osi tira na vsako stran železniške proge) je potrebno upoštevati veljavni Zakon o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 102/04) in Pravilnik o graditvi gradbenih objektov ali drugih objektov v varovalnem pasu (Uradni list SRS, št. 2/87), glede minimalnih odmikov bodočih objektov od osi skrajnega tira, gradnje protihrupne ograje, če se pokaže za potrebno in zaščito vseh morebitnih kovinskih delov v zemlji proti vplivu blodečih tokov zaradi v prihodnosti elektrificirane železniške proge.

Komunalne in energetske ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavljajo varstvo okolja in ustreza pogojem obrambe in zaščite.
Komunalno omrežje in naprave morajo biti vkopane (na krajevno značilen način) v teren. Zemljišča tras podzemnih napeljav oziroma vodov je potrebno po izvedbi napeljave sanirati tako, da se odstrani odvečni material, teren pa zatravi oziroma zasadi z avtohtonimi grmovnicami.

Odvajanje odpadnih voda
Za vse greznice je predpisano redno in po potrebi praznijo z mehanizacijo za praznjenje greznic. Vsebina se odvaža na čistilno napravo Jesenice.
Jame za gnojnico in gnojevko, gnojiščne in gnojne jame se morajo redno prazniti v skladu s predpisi.
Meteorne vode z utrjenih površin v naseljih se morajo odvajati površinsko v kamnitih kanaletah, razširjenih kanaletah ali pa se morajo speljati v ponikovalnice. Meteorne vode z urejenih parkirišč je potrebno odvajati preko lovilcev olj.

Energetska oskrba
Prostozračni električni vodi ne smejo potekati preko dominantnih pogledov proti naseljem in proti okoliškim prostorskim dominantam.
Vrsto energenta na posameznih področjih natančno opredeljujejo veljavne Energetske zasnove, sprejete na 10. seji Občinskega sveta občine Jesenice dne 30. 9. 1999 in spremembe sprejete na 19. seji Občinskega sveta občine Jesenice dne 30. 9. 2004.
Nadzemne komunalne in prostozračne energetske objekte je treba postavljati nevpadljivo, predvsem ne na osrednjih prostorih naselja. Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani. Naklon strehe mora biti 35° do 45° in prilagojen sosednjim objektom. Ravne strehe so dopustne, če so izvedene kot pohodne terase ali tako, da jih je možno zatraviti.
Postavitve teh objektov v območjih varstva naravne in kulturne dediščine niso dopustne.

Sončnih zbiralnikov ni dopustno postavljati nad slemena in na objekte kulturne dediščine.

Odstranjevanje odpadkov
Odjemna mesta s kontejnerji ali zabojniki v naseljih morajo biti urejena na vizualno neizpostavljenih lokacijah, imeti morajo utrjeno površino, tako da je omogočeno enostavno čiščenje. Odjemna mesta za kosovni odpad in steklovino naj bodo v naseljih postavljena v bližini trgovin ali parkirišč. Odjemna mesta za odpadke na pokopališčih morajo biti urejena v sklopu ograje – zidu pokopališča, vendar ne na vidno izpostavljeni lokaciji.
Varstvo pred požarom
Zagotoviti je treba dostope k površinskim vodotokom. Za potrebe varstva pred požarom in pomanjkanja vode se uredijo ustrezni požarni bazeni, ki se napajajo lahko tudi z meteorno vodo. Dodatno zaščito je možno zagotoviti tudi individualno z rezervoarji kapnice, ki so dovoljeni. Prepovedano pa je mešanje tako zajete vode s pitno vodo iz vodooskrbnega sistema.

Do vodotokov je potrebno zagotoviti dostop na vsej dolžini. Dostop služi za vzdrževanje in dostop javnosti.
Vse evidentirane obstoječe vodne vire, ki so zaščiteni z občinskim odlokom, je potrebno varovati pred onesnaženjem in jih vzdrževati za oskrbo v izrednih razmerah in za požarno varnost. Posegi in dejavnosti v njihovi bližini ne smejo onemogočati dostopnosti in ureditve vodnih virov. V vplivnih območjih vodnih virov pa niso dovoljene dejavnosti in posegi, ki bi kakorkoli ogrozili kvaliteto vodnih virov.

Za potrebe vzdrževanja vodotokov je treba zagotoviti najmanj 10-metrski odmik objektov od roba brežine, razen za premostitve, mline, žage in male hidroelektrarne. Za vse posege v tem pasu je potrebno pridobiti mnenje pristojnega upravnega organa za varstvo voda in pristojnega zavoda za varstvo naravne dediščine.

Pri urejanju objektov in naprav z izpeljavo (npr. malih hidroelektrarn, mlinov, žag in ribogojnic) mora investitor na odseku od odvzema vode do ponovnega izpusta v strugo vodotoka zagotoviti ekološko sprejemljiv pretok vode, kot ga določi pooblaščena strokovna institucija. Odvzem vode ne sme ovirati pretoka visokih voda. Če je to potrebno zaradi ohranitve življenjskih razmer v vodotoku, mora investitor zagotoviti ustrezen prehod rib (ribje steze).
Tlačni vodi morajo biti vkopani in zemljišče urejeno ter zavarovano proti eroziji. Pri vkopavanju tlačnih cevi ni dopustno zasipavati strugo z odvečnim materialom.
Peskolovi in cevovodi morajo biti vkopani, zemljišče pa sanirano in krajinsko nemoteče zavarovano proti eroziji. Odvečni odkopani material ni dopustno odlagati v strugo ali ga nezavarovanega odlagati na strmih pobočjih in brežinah, deponijo odkopanega materiala je potrebno ozeleniti. Na zajetjih ob trasi cevovoda in na izpustu niso dopustne vidne betonske površine.
V upravnem postopku je potrebno uskladiti zahteve vseh uporabnikov vode na vplivnem območju.
Pri urejanju malih hidroelektrarn strojnica po velikosti ne sme presegati dimenzij, ki jih narekuje tehnologija. Generatorska etaža strojnice s pristopom mora biti nad nivojem stoletne visoke vode. Če se strojnica nahaja v poplavnem območju, je to lokacijo potrebno strokovno utemeljiti s hidravličnimi presojami. Strojnica ne sme ovirati dostopa do struge zaradi vzdrževalnih ali intervencijskih del. Streha mora biti simetrična dvokapnica z naklonom 35° do 45°. Ograje okrog strojnice niso dopustne, ker bi omejevale dostop do vodotoka upravljalcu vodotoka.

Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili naravne vrednote, niso dovoljeni.
Za vse posege na objektih ali območjih naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti, ki so označeni v grafičnih prikazih, je potrebno pridobiti strokovno mnenje Zavoda RS za varstvo narave, OE Kranj.
Seznam naravnih vrednot je naslednji:

60     Golica – rastišče narcis
839    Dobršnik – soteska
888    Špičasta peč
1266   Dobršnik – drugi slap
1458   Javorniški Rovt – nahajališče fosilov
1459   Javornik – potok s slapovi
2747   Rožca – rastišče narcis
2748   Javorniški Rovt – rastišče narcis
2749   Jeseniški rovti – rastišče narcis
3663   Dobravski rovti – rastišče narcis
3755   Španov vrh – rastišče narcis
3756   Prihodi – rastišče narcis
3757   Plavški rovt – rastišče narcis
3758   Zakamnik – rastišče narcis
3759   Rogarjev rovt – rastišče narcis
3760   Hruški vrh – rastišče narcis
3761   Martinčev rovt – rastišče narcis
3762   Markljev rovt – rastišče narcis
3763   Črni vrh – rastišče narcis
3764   Lipene – rastišče narcis
3756   Jekljevo sedlo – rastišče narcis
4309   Savske jame – rudnik
4301   Savske jame – rudnik
4919   Pristava na Jav. Rovtu – smreka 1
4922   Pristava na Jav. Rovtu – smreka 2
4924   Pristava na Jav. Rovtu – smreka 3
4925   Pristava na Jav. Rovtu – smreka 4
4926   Pristava na Jav. Rovtu – zrasli
5029   Javorniški slapovi
5057   Pristava na Jav. Rovtu – macesni
5061   Pristava na Jav. Rovtu – botanični vrt
5116   Pristava na Jav. Rovtu – jeseni
5119   Pristava na Jav. Rovtu – gorska bresta
5333   Mirca – trbiška breča
5334   Planina pod Golico – nahajal. kremen. konglomerata
5336   Planina pod Golico – nahajal. auripigmenta in realgarja
5337   Planina pod Golico – nahajališče fosilov
5342   Mrzle konte – gozdni rezervat
5345   Planina pod Golico – nahajal. karbonske flore
5354   Planina pod Golico – nahajališče karbonske flore
5354   Javorniški Rovt – rudnik siderita pod Konjsko glavo
5356   Lipene – nahajal. eocenskih fosilov in ostanki rudarjenja

Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili kulturno dediščino, niso dovoljeni.
Odstranitev korit napajališč na osrednjih vaških prostorih ni dopustna.
Za vse posege na objektih ali območjih kulturne dediščine, ki so označeni v grafičnih prikazih, je potrebno pridobiti strokovno mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Kranj.
Objekti so razvrščeni v Odloku o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Občini Jesenice (Uradni vestnik Gorenjske, št. 1/85) in Odloku o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Občini Jesenice (Uradni vestnik Gorenjske, št. 2/87).
Seznam kulturne dediščine je naslednji:

565    Potoki – Kašča Potoki 11
2398   Planina pod Golico – Cerkev sv. Križa
5338   Hrušica – Spominska plošča Jožetu Vrhuncu na hruščanski planini
5344   Javorniški Rovt – Spomenik padlim v NOB
5345   Javorniški Rovt – Spominska plošča Antonu Štumpfelu
5346   Javorniški Rovt – Spominska plošča padlim borcem v Medjem dolu
5348   Javorniški Rovt – Spominska plošča Evgenu Bizjaku
5349   Javorniški Rovt – Spominska plošča Ivanki Krničar
5350   Javorniški Rovt – Grob Jožeta Zupana-Ježka
5351   Javorniški Rovt – Grob Jožeta Žvaba
5411   Planina pod Golico – Spominsko znamenje kurirjema
5412   Planina pod Golico – Spominska plošča Ivanu Čeru na Suhem sedlu
5413   Planina pod Golico – Spominska plošča padlim borcem NOB
5414   Planina pod Golico – Spominska plošča padlim kurirjem v Kramparici
5415   Planina pod Golico – Grob Joža Čopa
5422   Potoki – Partizanska javka pri Cimpkovih
5423   Potoki – Spominska plošča padlima borcema
5424   Potoki – Spominska plošča padlim borcem pod Ajdno
5425   Potoki – Spominska plošča Janku Pretnarju na Urbasu
5447   Planina pod Golico – Znamenje pod cerkvijo
5448   Planina pod Golico – Znamenje ob križišču
8119   Javorniški Rovt – Hidroelektrarna Javorniški Rovt
9709   Planina pod Golico – Rudniki železove rude Savske jame
10068  Planina pod Golico – Pokopališče
10311  Javorniški Rovt – Zoisov park ob Pristavi

Zasnovo kulturne dediščine predstavljajo tudi druge enote registrirane skladno s predpisi o varstvu kulturne dediščine, ki so navedene v Strokovnih podlagah za varstvo kulturne dediščine za Občino Jesenice, ki jih je izdelal ZVKD v Kranju novembra 2001, ter vse njihove uradne dopolnitve.

Pašniki na območju Karavank
Potrebno je ohranjanje planinskih pašnikov in kvalitetnega visokodebelnega drevja na pašnikih, še posebej pa skupine dreves na Hruščanski in Jeseniški planini, na Pustem rovtu in Belski planini ter Potoški planini.
Na pobočjih Karavank (od Rožce do Vajneža) so dopustna le zavarovanja pobočij, ureditve hudournikov ter sanitarna sečnja. Na stavbnih zemljiščih so dopustna vzdrževalna dela, adaptacije in rekonstrukcije ter odstranitve obstoječih objektov in naprav.
Možna je prekrivajoča raba za smučišča, ki bodo povezovala obstoječa smučišča Črnega vrha, Španovega vrha s Savskimi jamami in Javorniškim rovtom.
Na območju narcisnih poljan je sprememba primarne rabe prepovedana.

J5 S1 Plavški rovt in J5/S3 Prihodi
Za ureditveni območji J5/S1 in J5/S3 veljajo skupna merila in pogoji ter:
– pri vseh gradbenih posegih, ki povečujejo stavbno maso objekta, je potrebno predhodno izdelati geološko mnenje o nosilnosti tal,
– spremembe namembnosti gospodarskih poslopij v stanovanjska so možne ob pogoju, da se arhitektonske značilnosti objektov ne smejo bistveno razlikovati od ostalih stanovanjskih objektov,
– dopustna je sprememba namembnosti stanovanjskih objektov ali delov objektov v objekte za obrtno ali turistično dejavnost, s tem da obrtna dejavnost ne sme imeti škodljivih vplivov na okolje, predvsem potrebno varovati vode in bivalno okolje pred hrupom.

J5 W2 Prihodi
Za ureditveno območje J5/W2 veljajo skupna merila in pogoji ter:
– prizidave, nadzidave, spremembe namembnosti in gradnja pomožnih in začasnih objektov ni dovoljena,
– gradnja stanovanjskih objektov ni dovoljena.

J5 W4 Betelj
Za ureditveno območje J5/W4 veljajo skupna merila in pogoji ter:
– pri vseh gradbenih posegih, ki povečujejo stavbne mase objektov, je potrebno predhodno izdelati geološko mnenje o nosilnosti tal,
– dopustna je tudi gradnja stanovanjskih objektov in objektov za primarne dejavnosti v gabaritu K + P + M,
– sprememba namembnosti je izjemoma dovoljena za turistično dejavnost,
– sprememba namembnosti počitniških hiš v stanovanja je dopustna le pod pogojem, da so objekti priključeni na ustrezno kanalizacijsko omrežje in na čistilno napravo in imajo omogočen dovoz po cesti širine najmanj 3 m z naklonom cestišča do 10% oziroma da je cesta kategorizirana občinska cesta.

J5 S2 Planina pod Golico
Za ureditvena območja J5/S2/1, J5/S2/2 J5/S2/3 in J5/S2/4 veljajo skupna merila in pogoji ter:
– pri vseh gradbenih posegih, ki povečujejo stavbne mase objektov, je potrebno predhodno izdelati geološko mnenje o nosilnosti tal,
– spremembe namembnosti gospodarskih poslopij v stanovanjska so ob pogoju, da se arhitektonske značilnosti objektov ne smejo bistveno razlikovati od ostalih stanovanjskih objektov,
– dopustna je sprememba namembnosti stanovanjskih objektov ali delov objektov v objekte za obrtno ali turistično dejavnost, s tem da obrtna dejavnost ne sme imeti škodljivih vplivov na okolje,
– ohranjati je potrebno objekte gospodarstev, ki se še ukvarjajo s primarnimi dejavnostmi.
Dovoljeni so manjši posegi za označitev, obnovo in opremo rudarske poti in rekonstrukcijo rudarskih rovov na območju Savskih Jam. Po posegih morajo biti površine sanirane in krajinsko nemoteče zavarovane proti eroziji.

J5 W4 Javorniški rovt
Za ureditveno območje J5/W4 veljajo skupna merila in pogoji ter:
– Gradnja novih počitniških hiš je dovoljena. Sprememba namembnosti počitniških hiš v stanovanja je dopustna le pod pogojem, da so objekti priključeni na ustrezno kanalizacijsko omrežje in na čistilno napravo in imajo omogočen dovoz po cesti širine najmanj 3,00 m z naklonom cestišča do 10% oziroma da je cesta kategorizirana občinska cesta.

J5 R2 Pristava – Zoisov park
Za ureditveno območje J5/R2 in J5/S3 veljajo naslednja merila in pogoji:
– prepovedana je vsakršna sečnja dreves brez nadzora. Izvaja se le sanitarna sečnja pod nadzorom predstavnikov gozdnega gospodarstva,
– dopustni so posegi za potrebe rekreacije, športa in turizma (ureditev sprehajalnih poti, okolice jezerc in planinskega doma,
– dopustna je uporaba lokalnih in nekategoriziranih cest za potrebe rekreacije in turizma s soglasjem lastnika in upravljalca.
Dovoljeni so manjši posegi za označitev, obnovo in vzdrževanje geološke učne poti. Po posegih morajo biti površine sanirane in krajinsko nemoteče zavarovane proti eroziji.

J6 S1 Potoki
– V nizu objektov severno od ceste od vaškega križišča do potoka je potrebno pri novih posegih ohranjati značilno orientacijo slemena v smeri sever–jug.

S sprejetjem tega odloka prenehajo veljati prostorski ureditveni pogoji in njihove spremembe in dopolnitve (Uradni list RS, št. 15/91, 6/97 in 51/98).

Prostorski ureditveni pogoji so občanom, organizacijam in skupnostim ter podjetjem stalno na vpogled na Občini Jesenice, Upravni enoti Jesenice. Na vseh krajevnih skupnostih je na vpogled tekstualni del.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije