Na podlagi 12. in 175. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr.) ter 10. in 33. člena Statuta Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 2/01) je Občinski svet občine Jesenice na 21. seji dne 25. 11. 2004 sprejel
O D L O K
o prostorskih ureditvenih pogojih za mesto Jesenice (planska celota J1, J2, J3 in J4)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega plana občine Jesenice za obdobje 1986–1995/2000 (Uradni vestni Gorenjske, št. 20/86, 2/88 in 2/90) in v skladu z odločitvami družbenega plana občine Jesenice za obdobje 1986–1990 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 8/86) z dopolnitvami (Uradni vestnik Gorenjske, št. 15/89, 4/90 in Uradni list RS, št. 28/90, 31/90, 26/91, 1/93, 30/96, 46/96, 9/97, 51/98) ter 1. člena Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS 48/90) sprejmejo novi prostorski ureditveni pogoji za plansko celoto J 4 – Jesenice.
S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za Jesenice – planska celota J4 in veljajo na območju novih planskih celot J1 – Hrušica, J2 – Jesenice, J3 – Koroška Bela in J4 – Blejska Dobrava.
Razlog za pripravo novih prostorskih ureditvenih pogojev so spremenjena namenska raba zemljišč, ureditvena območja in načini urejanja v Urbanistični zasnovi mesta Jesenice.
Prostorske ureditvene pogoje je izdelal Atelje Prizma d.o.o., pod št. naloge 012-21/99 v oktobru 2004 in obsegajo:
– besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih,
– prikaz razmejitev območij, meril in pogojev za posege v prostor ter varovanih območij na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000,
– obrazložitev in utemeljitev pogojev za posege v prostor ter
– soglasja pristojnih organov in organizacij.
2. člen
Prostorski ureditveni pogoji določajo urbanistične, oblikovalske in druge pogoje za posege v prostor na območju, ki ga obravnava ta odlok, ter ukrepe za ohranjanje in razvijanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot okolja, zlasti pa:
– pogoje za prometno urejanje in urejanje sistemov zvez,
– pogoje za komunalno in energetsko opremljanje,
– pogoje za varstvo in urejanje voda,
– pogoje za varstvo naravne in kulturne dediščine,
– pogoje za varstvo in izboljšanje okolja.
Pogoji so določeni za celotno plansko celoto J4 Jesenice, za posamezna območja urejanja in znotraj teh še podrobneje za ureditvene enote. Za ureditvene enote so določena tudi območja varstva pred hrupom. Skupni pogoji za posege v prostor veljajo za vsa območja urejanja, razen če v vseh pogojih za posamezno območje urejanja ali ureditveno enoto izjemoma ni določeno drugače.
II. MEJA OBMOČJA, KI SE UREJA S PROSTORSKIMI UREDITVENIMI POGOJI
3. člen
Meja planske celote J1, J2, J3, in J4 za Jesenice, ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji je prikazana v grafičnih prikazih na preglednem katastrskem načrtu (merilo 1: 5000) in poteka od severozahodne točke (list Mojstrana 46) od nekdanjega mostu čez Savo na meji med k.o. Dovje in k.o. Hrušica proti vzhodu po novi meji med občinama Kranjska Gora in Jesenice do potoka Dobričnik (parcela 426) in ga prečka.
Na listu Mojstrana 47 meja deli parcelo 490/6, deli parcelo 426 (potok) in poteka po njenem vzhodnem robu (vse do k.o. Dovje). Deli parcelo 349/1 poteka po severnem robu parcel 339, 342, 331, 330, 423 (pot), deli parcelo 343/13 deli parcelo 424 (pot) in poteka po njenem severnem robu, deli parcelo 344/1, poteka po severnem robu parcel 48, 49 in 485/4 in 345/2 poteka po severnem robu parcele 425/4 (pot) deli parcelo 3345/3 poteka po severnem robu parcele 425/4 (pot) in 78/1 (vse k.o. Hrušica) ter po severnem robu parcele 528/6 (k.o. Prihodi).
Na listu Mojstrana 48 meja poteka po severnem robu le 528/6, jo deli in poteka po njenem severovzhodnem robu, poteka po severnem robu parcel 528/7 in 528/8. 528/10 in 528/11 poteka po zahodnem robu parcele (pot) in jo deli, poteka po severnem robu parcel 527/21 deli parcel 527/6 in 527/28, poteka po njenem robu parcele 865/2 poteka po severnem robu parcele 526/2, deli parcelo 525/1 (pot), poteka po severnem robu parcele 523/22, deli parceli 523/16 in 845 (pot). Poteka po severnem in vzhodnem robu parcele 521/17 ter po vzhodnem robu parcele 521/16 (vse k.o. Prihodi).
Na listu Bled 8 meja poteka po vzhodnem robu parcel 521/16, 521/1 (pot) po vzhodnem robu parcele po severnem robu parcel 521/11 in 444/1 deli parceli 444/13 in 444/14 (vse k.o. Prihodi).
Na listu Bled 9 meja deli parcelo 444/15, poteka po vzhodnem robu parcele 444/42 (pot), deli parcelo 444/19 po zahodnem, severnem in vzhodnem robu parcel 444/23, deli parcelo 835 (pot) in poteka po njenem robu, poteka po severnem in vzhodnem robu parcele 443/2, po južnem robu parcele 830, po severnem in vzhodnem robu parcele 325/22, po vzhodnem robu parcele 325/21 po severnem robu parcel 862/5 (pot) parcel 325/20, 325/156, 325/49 in 325/18, po vzhodnem robu parcele 325/150, po severnem robu parcele 325/163 (k.o. Prihodi) ter po severnem robu parcele 248/85 k.o. Javorniški Rovt.
Na listu Bled 10 meja poteka po severnem robu parcele 248/85, po zahodnem robu parcele 248/43, deli parcelo 248/41, poteka po zahodnem robu parcele 252 in parcele 248/41, 252/1 in 248/40, poteka po vzhodnem delu parcele 248/40, deli parcelo 493, poteka po severnem in vzhodnem robu parcele 254/2, deli parcelo 512 in poteka po njenem severnem robu (vse k.o. Javorniški Rovt), poteka po severnem robu parcel 597/237 in 405, deli parcelo 597/418 (pot), poteka po njenem vzhodnem robu in jo ponovno deli, poteka po vzhodnem robu parcele 597/242 in jo deli, poteka po severnem robu parcele 691/1 (pot), po zahodnem robu parcele 35, severnem robu parcele 33, deli parcelo 597/245, poteka po severnem robu parcel 597/398, 23, 19, 693 in 12, deli parcelo 597/248, poteka po severnem robu parcele 6, deli parcelo 693, poteka po severnem in vzhodnem robu parcele 3/1, deli parcelo 15/2, deli parcelo 15/2, deli parcelo 715/2 (potok) in poteka po njenem južnem robu, poteka po vzhodnem robu parcel 177/5, 177/1, 181, 182,184/1 692/1, 199, 200, 204, 203, deli parcelo 694 (pot) 592, 593, 594, deli parcelo 597/343, poteka po vzhodnem robu parcel 591/1. 585/3, 594, po severnem in zahodnem robu parcele 582/1, po zahodnem robu parcel 581 in 718. Naprej poteka po vzhodnem robu parcele 579 (vse k.o. Koroška Bela, do vzhodnega roba k.o. Koroška Bela; naprej poteka meja po vzhodnem robu k.o. Koroška Bela v smeri proti jugu.
Na listu Bled 20 meja poteka po vzhodnem robu k.o. Koroška Bela do meje s k.o. Blejska Dobrava in nato po severnem robu k.o. Blejska Dobrava v smeri proti vzhodu.
Na listu Radovljica 11 meja poteka po severnem robu k.o. Blejska Dobrava v smeri proti vzhodu na to po vzhodnem robu k.o. Blejska Dobrava v smeri proti jugu do občinske meje od tu poteka meja po južni meji k.o. Blejska Dobrava in poteka preko listov Bled 20, Bled 19 in Bled 9.
Na listu Bled 8 meja poteka po južnem robu k.o. Blejska Dobrava in k.o. Podmežaklja.
Na listu Bled 7 maja poteka po južnem robu k.o. Podmežaklja in k.o. Hrušica. Na listu Bled 6 poteka meja po južnem in zahodnem robu k.o. Hrušica.
Na listu Mojstrana 46 poteka meja po zahodnem robu k.o. Hrušica, po severni meji parcele 1070/51, deli parcelo 1970/35 (pot), poteka po južnem robu parcele 430 (reka), po zahodnem robu parcele 1931, po južnem robu parcel 1934/1 in 1934/2, deli parcelo 2022 (pot), poteka po južnem robu parcele 1942, po južnem in zahodnem robu parcel 1941 in 1942 deli parcelo 2022 (pot), poteka po zahodnem robu parcele 1949, deli parceli 1931 in 2064 (reka), deli parcelo 2073/4 (železnica), poteka po zahodnem robu parcele 477/1, deli parcelo 1983/3 (cesta), poteka po zahodnem robu parcele 2067 (potok), deli parcelo 460/1 in v nadaljevanju poteka po njenem zahodnem robu do začetne točke (stičišča parcel 460/1, 469 in 472/1) vse k.o. Dovje.
S prostorskimi ureditvenimi pogoji se ne urejajo območja veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov.
4. člen
Primarne dejavnosti po tem odloku so kmetijstvo, gozdarstvo, industrija (proizvodnja), lov in ribolov.
Terciarne dejavnosti po tem odloku so trgovina, promet, gostinstvo, turizem in storitve.
Kvartarne dejavnosti po tem odloku so zdravstvo, socialno in otroško varstvo, šport in rekreacija, šolstvo, kultura, uprava, cerkev in svobodni poklici.
Enostavni objekti po tem odloku so objekti, navedeni v ZGO-1 in Pravilniku o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči ter zanje ni potrebno gradbeno dovoljenje. Delijo se na pomožne objekte, začasne objekte, vadbene objekte, spominske objekte in urbano opremo.
1. Prostorski ureditveni pogoji določajo merila in pogoje za površine zunaj ureditvenih območij, ki so:
+----------+----------------------------------------------------------------+
|1 |površine, trajno namenjene kmetijski proizvodnji – prvo območje |
| |kmetijskih zemljišč |
+----------+----------------------------------------------------------------+
|2 |kmetijske površine – drugo območje kmetijskih zemljišč |
+----------+----------------------------------------------------------------+
|G |gozdne površine |
+----------+----------------------------------------------------------------+
|Gv |varovalni gozd |
+----------+----------------------------------------------------------------+
|Gn |gozd posebnega namena |
+----------+----------------------------------------------------------------+
|Gs |površine v zaraščanju v gozdne površine |
+----------+----------------------------------------------------------------+
|N |naravne površine, nerodovitno zemljišče, skalovje, melišča |
+----------+----------------------------------------------------------------+
|V |vodne površine |
+----------+----------------------------------------------------------------+
|E |območje eksploatacije |
+----------+----------------------------------------------------------------+
|z |površina razpršene gradnje – stavbna zemljišča |
+----------+----------------------------------------------------------------+
2. Prostorski ureditveni določajo merila in pogoje za območja urejanja, in sicer:
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Naziv območja |Planska| Oznaka |Okvirna |Ureditvene| Način |Območja |
| urejanja | celota| območja |površina| enote |urejanja|varstva |
| | |urejanja | m2 | | | pred |
| | | | | | | hrupom |
+---------------------------------------------------------------------------+
| HRUŠICA |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Hrušica – Belo | J1 | S1 | 73.955 |1, sb, vd |PUP |2 |
|polje | | | | | | |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Dobrčnik – sever | J1 | S2 | 18.915 |ve |PUP |3 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Republika | J1 | S3/1 | 12.599 |2, e |PUP |2 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Republika | J1 | S3/2 | 11.851 | |ZN |2 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Republika | J1 | S3/3 | 41.804 | |UN* |3 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Dobrčnik – jug | J1 | S4/1 | 26.970 |e, |PUP |3 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Dobrčnik – jug | J1 | S4/2 | 9.771 |sb |PUP |2 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Hrušica – vzhod | J1 | S5 | 35.490 |ve |ZN* |2 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Hrušica – center | J1 | C1/1 | 14.183 |x |PUP |3 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Hrušica – cerkev | J1 | C1/2 | 12.856 | |ZN* |3 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Hrušica vas | J1 | SK1 | 87.606 |v |PUP |3 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Plavški travnik | J1 | M1 |168.321 | |ZN |3 |
|II-Vrbje | | | | | | |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| transportni plato | J1 | T1/1 | 25.360 | |ZN |4 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| transportni plato | J1 | T1/2 | 47.512 | |ZN |4 |
+---------------------------------------------------------------------------+
| JESENICE |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Zgornji Plavž | J2 | S1 | 28.807 |e |PUP |3 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Na Pejcah | J2 | S2 | 17.071 |e |PUP |2 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Staneta Bokala | J2 | S3 | 95.682 |e, sb, |PUP |3 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Murova | J2 | S4 | 72.908 |e, sb, |PUP |3 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Spodnji Plavž | J2 | S5 | 10.500 |e |PUP |3 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Plavž | J2 | S6 |122.946 |e, sb, ze |PUP |3 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Razgledna pot | J2 | S7 | 17.628 | |ZN* |2 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Pod Gozdom | J2 | S8 | 39.698 |e, sb |PUP |2 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Hermanov most | J2 | S9 | 27.797 |e |PUP |3 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Kurja vas | J2 | S10/1 | 44.961 |e, p |PUP |3 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Kurja vas | J2 | S10/2 | 83.379 |e |PUP |3 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Pod Krajam | J2 | S11/1 | 29.945 | |ZN* |3 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Pod Krajam | J2 | S11/2 | 31.640 |e, sb |PUP |3 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Za štreko | J2 | S12/1 |198.001 |e |PUP |3 |
|(Tomšičeva) | | | | | | |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Za štreko | J2 | S12/2 | 97.786 |e, sb, vd |PUP |3,3,2 |
|(Tomšičeva) | | | | | | |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Za štreko – Straža| J2 | S12/3 | 34.794 | |ZN |3 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Trebež | J2 | S13/1 | 4.693 |e |PUP |3 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Trebež | J2 | S13/2 | 2.718 |e |PUP |3 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Slovenski Javornik| J2 | S13/3 | 7.592 |e |PUP |3 |
|vzhod | | | | | | |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Cesta železarjev | J2 | S14/1 |121.295 |e, sb,vd, |PUP |3 |
| | | | |x | | |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Cesta železarjev –| J2 | S14/2 | 62.434 | |ZN |3 |
|gasilski dom | | | | | | |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Borovlje | J2 | S15/1 |221.628 |e, sb |PUP |3 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Borovlje | J2 | S15/2 | 31.725 |e |PUP |3 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Podmežakla | J2 | S16 | 87.448 |e |PUP |3 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Podkočna | J2 | S17/1 | 23.402 |e |PUP |3 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Podkočna | J2 | S17/2 | 19.962 |e |PUP |3 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Podkočna | J2 | S17/3 | 3.091 |e |PUP |3 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Plavž center | J2 | C1 | 21.061 |sb, x |PUP |3 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Center II | J2 | C2/1 | 57.540 |e, sb, |PUP |3 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Center II – | J2 | C2/2 | 20.950 |x |PUP |3 |
|Integral | | | | | | |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Center Jesenice | J2 | C3 | 58.784 | |ZN |3 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Gledališče | J2 | C4 | 24.699 |e, sb, x |PUP |3 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Hrenovica | J2 | C5 | 47.527 | |ZN* |3 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Center Stara Sava | J2 | C6 | 29.809 | |ZN |3 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Partizan | J2 | C7 | 13.317 | |ZN* |3 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Kazina | J2 | C8 | 26.008 |x |PUP |3 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Slovenski Javornik| J2 | C10 | 42.325 |e, x |PUP |3 |
|center | | | | | | |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Odlagališče | J2 | O1 | 99.486 |x |PUP |4 |
|komunalnih odpadkov| | | | | | |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| RTP Plavž | J2 | O2 | 14.239 |x |PUP |4 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Hermanov jez | J2 | O4 | 4.489 | |UN |4 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Bolnišnica | J2 | I1/1 | 23.507 |x |PUP |1 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Bolnišnica – vzhod| J2 | I1/2 | 12.371 |x |ZN* |2 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| OŠ Plavž | J2 | I2 | 18.987 |x |PUP |2 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Gimnazija | J2 | I3 | 26.176 |e, sb, x |PUP |2 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Stara Sava | J2 | I4 | 16.535 | |UN |3 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Poslovna cona | J2 | M1 | 295.417| |ZN |4 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Ob Savi | J2 | M2 | 71.671 | |ZN* |3 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Kovin | J2 | M3 | 5.976 |p |PUP |3 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Plavški travnik I | J2 | P1 |153.252 |p |PUP |4 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Plavški travnik II| J2 | P2/1 | 74.606 | |ZN |4 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Plavški travnik II| J2 | P2/2 | 25.989 |p |ZN |4 |
|– klavnica | | | | | | |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Plavški travnik II| J2 | P2/3 | 12.682 |p |ZN |4 |
|– vzhod | | | | | | |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| HVŽ | J2 | P4 | 60.149 |p |PUP |4 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Kisikarna | J2 | P5 | 15.146 |p |PUP |4 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Slovenski Javornik| J2 | P9/1 | 90.483 |p, x |PUP |4 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Slovenski Javornik| J2 | P9/2 | 19.222 |p |PUP |4 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Halda – vzhod | J2 | R6 | 55.991 |ze |ZN* |4 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Železniška postaja| J2 | T1 | 19.530 |x |PUP |4 |
|Slovenski Javornik | | | | | | |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Športno | J2 | R1 | 66.182 | |UN |3 |
|rekreacijski park | | | | | | |
|Podmežakla | | | | | | |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Smučišče | J2 | R2 | 54.467 |ze |PUP |/ |
|(prekrivajoča raba)| | | | | | |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Kamnolom | J2 | R3 | 23.373 |ze |PUP |/ |
|(prekrivajoča raba)| | | | | | |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Kopališče | J2 | R4 | 6.618 |x |PUP |3 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Straža | J2 | R5 | 22.147 |ze |PUP |2 |
|(prekrivajoča raba)| | | | | | |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Spominski park | J2 | Z1 | 11.965 |ze |PUP |2 |
|Plavž | | | | | | |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Mestni park Murova| J2 | Z2 | 6.490 |ze |PUP |2 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Mestni postajni | J2 | Z3 | 6.586 |ze |UN |3 |
|park | | | | | | |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Park Stara Sava | J2 | Z4 | 12.220 |ze |UN |2 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Park Podmežakla | J2 | Z5 | 5.150 |ze |PUP |2 |
+---------------------------------------------------------------------------+
| KOROŠKA BELA |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Koroška Bela | J3 | S1/1 |146.986 |e, sb |PUP |3 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Koroška Bela | J3 | S1/2 | 4.854 |x |PUP |3 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Koroška Bela | J3 | S2 | 52.060 |e |PUP |3 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Javorniško | J3 | S3 | 27.493 |e, vd, v |PUP |3 |
|nabrežje | | | | | | |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Čistilna naprava | J3 | O1 | 8.805 |x |PUP |4 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| HE Javornik | J3 | O2 | 5.144 |x |PUP |4 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| OŠ Koroška Bela | J3 | I1 | 20.051 |x |PUP |2 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Nad valjarno | J3 | M1 | 17.307 |e, x |PUP |3 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Nad Jeklarno II | J3 | M2 | 15.595 |e, x |PUP |3 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Acroni | J3 | P1 |486.852 |p, x |PUP |4 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Kres | J3 | R1 | 34.889 |ze |PUP |3 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Ob potoku Bela | J3 | Z1 | 7.511 |ze |PUP |3 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
|Spominski park | J3 | Z2 |4.125 |ze |PUP |2 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
|Koroška Bela | J3 | SK1 |98.556 |v |PUP |3 |
+---------------------------------------------------------------------------+
| BLEJSKA DOBRAVA |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Kočna | J4 | S1/1 |135.823 |ve |PUP |3 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Kočna | J4 | S1/2 | 4.914 |ve |PUP |3 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Lipce | J4 | S2 | 68.370 |ve |PUP |3 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Na Saplah | J4 | S3 | 41.542 |e |PUP |3 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Blejska Dobrava | J4 | S4 |69.444 |ve |PUP |3 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Črna vas | J4 | P1 | 46.647 | |UN |3 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Cesta Jesenice – | J4 | T1/1 | 35.519 | |PUP |4 |
|Bled, | | | | | | |
| odsek Podkočna | | | | | | |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Cesta Jesenice – | J4 | T1/2 | 4.193 | |PUP |4 |
|Bled, | | | | | | |
| odsek Kočna | | | | | | |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Kočna – smučišče | J4 | R1 | 49.992 | |PUP |/ |
| (prekrivajoča | | | | | | |
|raba) | | | | | | |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Strelišče | J4 | R2 | 22.957 | |UN* |/ |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Lipce | J4 | R4 | 39.808 | |PUP |/ |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Pokopališče | J4 | Z1/1 | 83.508 |ze, x |PUP |2 |
|Blejska Dobrava | | | | | | |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Blejska Dobrava | J4 | SK1 |234.118 |v, ve |PUP |3 |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Melioracija | J4 | K1/1 | 98.617 | |UN |3 |
|Blejska Dobrava | | | | | | |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Melioracija | J4 | K1/2 |920.424 | |UN |3 |
|Blejska Dobrava | | | | | | |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Melioracija | J4 | K1/3 |126.872 | |UN |3 |
|Blejska Dobrava | | | | | | |
+---------------------------------------------------------------------------+
| DRUGA OBMOČJA IN POVRŠINE |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Avtocesta – mejni | | T1/1 |185.161 | |PUP |4 |
|plato | | | | | | |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Avtocesta – odsek | | T1/2 |727.433 | |LN |4 |
|Jesenice | | | | | | |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Bencinski servis | | T1/3 | 19.488 | |LN |4 |
|Belo polje – sever | | | | | | |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Bencinski servis | | T1/4 | 35.442 | |LN |4 |
|Belo polje – jug | | | | | | |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| magistralna cesta | | T2/1 | 36.816 | |PUP |4 |
|Jesenice – Rateče, | | | | | | |
| odsek Hrušica | | | | | | |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| magistralna cesta | | T2/2 | 31.611 | |PUP |4 |
|Jesenice – | | | | | | |
| Rateče, odsek | | | | | | |
|Jesenice zahod | | | | | | |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| magistralna cesta | | T2/3 | 31.678 | |PUP |4 |
|Jesenice – | | | | | | |
| Rateče, odsek | | | | | | |
|Koroška Bela | | | | | | |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| železnica Jesenice| | T3/1 | 82.808 | |PUP |4 |
|– Avstrija | | | | | | |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| železniška postaja| J4 | T3/2 |199.450 | |ZN |4 |
|Jesenice | | | | | | |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| železnica Jesenice| | T3/3 | 54.391 | |LN |4 |
|– Ljubljana, | | | | | | |
| odsek med ŽP | | | | | | |
|Jesenice in ŽP | | | | | | |
| Slovenski Javornik| | | | | | |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| železnica Jesenice| | T3/4 | 55.900 | |LN* |4 |
|– Ljubljana, | | | | | | |
| odsek Javornik – | | | | | | |
|Potoki | | | | | | |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| železnica Jesenice| | T4/1 | 7.341 | |PUP |4 |
|– Bohinj, | | | | | | |
| odsek Hrenovica | | | | | | |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| železnica Jesenice| | T4/2 | 66.039 | |PUP |4 |
|– Bohinj, | | | | | | |
| odsek Podmežakla | | | | | | |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| železnica Jesenice| | T4/3 | 76.840 | |PUP |4 |
|– Bohinj, | | | | | | |
| odsek Blejska | | | | | | |
|Dobrava | | | | | | |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| železnica Jesenice| | T4/4 | 12.387 | |PUP |4 |
|– Bohinj, | | | | | | |
| odsek Vintgar | | | | | | |
+-------------------+-----------------+--------+----------+--------+--------+
| Daljinska |J1, J2, J4 | | |LN* |4 |
|kolesarska pot | | | | | |
+-------------------+-------+---------+--------+----------+--------+--------+
| Obvozna cesta |J4 |T4/5 | | |LN* |4 |
|Lipce | | | | | | |
+-------------------+-----------------+--------+----------+--------+--------+
| razpršena gradnja |J1, J2, J3, J4 | 76.872 |z(s), z | | |
|– z | | |(o), z(t) | | |
+-------------------+-----------------+--------+----------+--------+--------+
Opomba: * označuje predvidene PIN
Meja območja, ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji, meje
območij urejanja, meje površin in meje ureditvenih enot so določene v
grafičnem prikazu razmejitev ter meril in pogojev na preglednem katastrskem
načrtu v merilu 1:5000.
III. SKUPNI POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR
5. člen
Skupni pogoji veljajo za vsa območja urejanja, ureditvene enote ali površine, razen za prvo območje kmetijskih zemljišč, za varovalni gozd, gozd posebnega pomena, v območjih varstva in če v posebnih pogojih ni določeno drugače.
1. Funkcija območja, pogoji za izrabo prostora in kvaliteto graditve ali posegov v prostor
6. člen
Glede na pretežno namensko rabo prostora se s prostorskimi ureditvenimi pogoji in s tem odlokom celotno območje J4 obravnava kot:
A) območja urejanja, ki so namenjena poselitvi so:
+-------+--------------------------------------------------------------------+
|S |območja za stanovanja in spremljajoče dejavnosti |
+-------+--------------------------------------------------------------------+
|C |območja za centralne dejavnosti |
+-------+--------------------------------------------------------------------+
|M |območja mešane rabe |
+-------+--------------------------------------------------------------------+
|I |območja za inštitute, šole, bolnišnice |
+-------+--------------------------------------------------------------------+
|P |območja za proizvodnjo |
+-------+--------------------------------------------------------------------+
|T |območja za transportne dejavnosti in večje prometne površine |
+-------+--------------------------------------------------------------------+
|O |območje za oskrbne sisteme: RTP, toplarna, čistilna naprava, |
| |odlagališče |
+-------+--------------------------------------------------------------------+
|SK |območja za stanovanja in kmetije |
+-------+--------------------------------------------------------------------+
|R |območja za šport in rekreacijo |
+-------+--------------------------------------------------------------------+
|Z |mestno parkovno zelenje, pokopališče in |
+-------+--------------------------------------------------------------------+
B) površine, ki niso namenjene poselitvi, so:
+-------+--------------------------------------------------------------------+
|1 |površine, trajno namenjene kmetijski proizvodnji – prvo območje |
| |kmetijskih zemljišč |
+-------+--------------------------------------------------------------------+
|2 |kmetijske površine – drugo območje kmetijskih zemljišč |
+-------+--------------------------------------------------------------------+
|G |gozdne površine |
+-------+--------------------------------------------------------------------+
|Gv |varovalni gozd |
+-------+--------------------------------------------------------------------+
|Gn |gozd posebnega namena |
+-------+--------------------------------------------------------------------+
|Gs |sanacija zemljišča v gozdne površine |
+-------+--------------------------------------------------------------------+
|N |naravne površine, nerodovitno zemljišče, skalovje, melišča |
+-------+--------------------------------------------------------------------+
|V |vodne površine |
+-------+--------------------------------------------------------------------+
|E |območje eksploatacije |
+-------+--------------------------------------------------------------------+
|z |površina razpršene gradnje – stavbna zemljišča |
+-------+--------------------------------------------------------------------+
– V območjih za stanovanja (S) so dopustne naslednje dejavnosti:
– stanovanja,
– spremljajoče dejavnosti za potrebe stanovanjskih območij, ki so: trgovina, gostinstvo in storitvene dejavnosti, ki ne motijo okolice,
– kvartarne dejavnosti ter
– v ožjih območjih vaške enodružinske zazidave (ve) primarne dejavnosti.
– V območjih za centralne dejavnosti (C) so dopustne naslednje dejavnosti:
– terciarne in kvartarne dejavnosti,
– stanovanja.
– V območjih mešane rabe (M) so dopustne naslednje dejavnosti:
– manjše proizvodne dejavnosti,
– oskrbne in storitvene dejavnosti in
– poslovni prostori drugih dejavnosti.
– V območjih za inštitute, bolnice, šolstvo in muzeje (I) so dopustne dejavnosti:
– inštituti – znanstveno raziskovalne organizacije, zdravstvo in socialno varstvo, vzgoja in izobraževanje, muzejske dejavnosti in galerije, ter druge sorodne terciarne in kvartarne dejavnosti,
– stanovanja v minimalnem obsegu – za potrebe nadzora oziroma vzdrževanja objektov,
– gostinstvo in trgovina za potrebe dejavnosti v območju urejanja.
– V območjih za proizvodnjo (P) so dopustne naslednje dejavnosti:
– proizvodnja, obrtne dejavnosti,
– poslovni prostori,
– trgovina za občasno oskrbo,
– storitvene dejavnosti,
– šport in rekreacija.
– V območjih za transportne dejavnosti in večje prometne površine (T) so dopustne dejavnosti:
– promet,
– proizvodnja in storitve povezane s prometom,
– poslovni prostori,
– trgovina in gostinstvo za potrebe območja urejanja oziroma za občasno oskrbo.
– V območjih za oskrbne sisteme (O) so dopustne dejavnosti za komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo ter sistemi zvez.
– V območjih za stanovanja in kmetije (SK) so dopustne naslednje dejavnosti:
– stanovanja in kmetije,
– spremljajoče dejavnosti za potrebe stanovanj in kmetij, ki so trgovina lokalne oskrbe, gostinstvo in turizem, storitvene dejavnosti,
– kvartarne dejavnosti,
– proizvodne dejavnosti, ki ne motijo okolice in po površini ne presegajo 350 m2.
– V območjih za rekreacijo (R) so dopustne naslednje dejavnosti:
– šport in rekreacija.
Objekti so dopustni, vendar je namembnost lahko le za rekreacijo ali da dopolnjuje rekreacijsko namembnost območja. Velikost objektov je dovoljena do največ 70 m2 koristne etažne površine. Dovoljene so tudi trgovine in gostinski poslovni prostori, ki se povezujejo s športom in rekreacijo.
– V območjih mestno parkovno zelenje, pokopališče (Z) so dopustne dejavnosti:
– dejavnosti prostega časa, gostinstvo.
– Na gozdnih zemljiščih (G) so dopustni posegi za naslednje dejavnosti:
– kmetijstvo, gozdarstvo,
– rekreacija, šport, pohodništvo, kulturna dediščina,
– dejavnosti za prosti čas,
– lov in ribolov.
– Na gozdnih zemljiščih (Gv) so ob presoji vplivov na okolje dopustni posegi za naslednje dejavnosti:
– gozdarstvo,
– pohodništvo, kulturna dediščina,
– lov in ribolov.
Prepovedani so posegi, ki bi zahtevali preoblikovanje reliefa in spremembo talnega profila, redna sečnja drevja in grmovja je prepovedana, dopustne so le sanitarne sečnje in sečnje na površini do 5 arov zaradi krepitve varovalne funkcije.
– Na gozdnih zemljiščih (Gn) velja režim, kot je določen v predpisu o razglasitvi statusa gozdov.
– Na zemljiščih v zaraščanju v gozdne površine (Gs) so dopustni posegi za naslednje dejavnosti:
– čiščenje in posek prirastka,
– kmetijstvo, planšarstvo,
– rekreacija, šport, pohodništvo, kulturna dediščina,
– dejavnosti za prosti čas,
– lov in ribolov.
– Na naravnih površinah, kot so nerodovitna zemljišča, skalovje in melišča posegi niso dopustni.
– V območjih za eksploatacijo (peskokopi, kamnolomi, deponije) (E) so dopustne dejavnosti:
– objekti in naprave za eksploatacijo,
– sprememba namembnosti v območje za šport in rekreacijo,
– sanacija območja.
Na površinah razpršene gradnje (z(o)) so dopustni posegi za naslednje dejavnosti:
– oskrba (vodohrami, črpališča, transformatorji, male HE, ČN in podobno).
Na površinah razpršene gradnje (z(s)) so dopustni posegi za naslednje dejavnosti:
– stanovanjske hiše,
– kmetijstvo in gozdarstvo,
– lov in ribolov,
– proizvodnja,
– terciarne dejavnosti in
– kvartarne dejavnosti.
Na površinah razpršene gradnje (z(t)) so dopustni posegi za naslednje dejavnosti:
– gostinske in turistične dejavnosti in
– rekreacijske dejavnosti.
7. člen
Gradnje objektov, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije, adaptacije in spremembe namembnosti so dopustne na stavbnih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj minimalno komunalno oskrbo, to je: dovoz na javno cesto, priključek na javno vodovodno omrežje, priključek na javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic, priključek na javno elektroenergetsko omrežje ter zagotovljen odvoz smeti in odpadkov.
Vse objekte, ki imajo možnost priključitev, je potrebno priključiti na kanalizacijo za odvod odpadne vode na čistilno napravo za njeno čiščenje. Do izgradnje kanalizacije so obvezne vodotesne greznice, ki jih prazni in vsebino odvaža pooblaščena organizacija na Čistilno napravo Jesenice.
Problematika enostavnih objektov se rešuje v skladu z Zakonom o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – UPB) in Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03), ki opredeljujeta vse objekte, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje. Število enostavnih stavbnih objektov na parceli je pogojeno z velikostjo parcele, vendar maksimalno do skupne površine 40 m2. Objektov ni dovoljeno združevati pod skupno streho.
8. člen
Na vseh območjih urejanja so za:
– prometno omrežje in naprave,
– komunalno omrežje in naprave,
– energetsko omrežje in naprave,
– objekte in naprave za telekomunikacije in
– vodnogospodarske ureditve ter
– postavitve spominskih plošč, spomenikov in drugih obeležij
dopustne naslednje vrste posegov:
– vzdrževalna dela,
– rekonstrukcije in adaptacije,
– novogradnje in
– odstranitve.
A) Območja urejanja, ki so namenjena poselitvi
9. člen
V vseh območjih urejanja, ki so namenjena poselitvi, so dopustne še:
– ureditve javnih površin,
– ureditve in objekti za rekreacijo,
– postavitve začasnih objektov
razen, če ni to za posamezno območje s tem odlokom prepovedano.
10. člen
1. Ostale dopustne vrste posegov so določene za posamezne tipe ureditvenih enot, ki so:
e – enodružinska zazidava,
ve – vaška enodružinska zazidava,
vd – vrstne hiše z dvojčki,
v – vaško jedro,
sb – stanovanjski bloki, stolpiči in stolpnice,
x – posamični objekti s svojstvenim oblikovanjem,
p – proizvodni objekti,
ze – park, mestno funkcionalno zelenje,
E – območje eksploatacije,
z – razpršena gradnja.
z – površine razpršene gradnje – predstavljajo stavbna zemljišča z naslednjimi
kategorijami izključne namenske rabe:
z(o) – oskrbna dejavnost,
z(s) – stanovanjski objekti,
z(t) – objekti za turizem.
2. V ureditveni enoti enodružinska zazidava (e) so:
– za stanovanjske objekte dopustna:
– vzdrževalna dela, adaptacije,
– rekonstrukcije,
– dozidave in nadzidave,
– nove gradnje,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti ter za obrtno dejavnost in
– odstranitve objektov;
– za objekte terciarnih in kvartarnih dejavnosti dopustna:
– vzdrževalna dela, adaptacije,
– rekonstrukcije,
– dozidave in nadzidave,
– nove gradnje,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti ter za obrtno dejavnost in
– odstranitve objektov;
– za enostavne objekte (garaže, drvarnice, vrtne lope, čebelnjake in nadstrešnice) dopustna
– vzdrževalna dela, adaptacije,
– nove gradnje,
– odstranitve objektov.
V ureditveni enoti vaška enodružinska zazidava (ve) so:
– za stanovanjske objekte dopustna:
– vzdrževalna dela, adaptacije,
– rekonstrukcije,
– dozidave in nadzidave,
– nove gradnje,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti ter za obrt in kmetijstvo in
– odstranitve objektov;
– za objekte terciarnih in kvartarnih dejavnosti dopustna:
– vzdrževalna dela, adaptacije,
– rekonstrukcije,
– dozidave in nadzidave,
– nove gradnje,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti ter za obrt in
– odstranitve objektov;
– za enostavne objekte (gospodarska poslopja, garaže, drvarnice, vrtne lope, čebelnjake in nadstrešnice) dopustna:
– vzdrževalna dela, adaptacije,
– nove gradnje,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti ter za rekreacijo in prostočasne dejavnosti in
– odstranitve objektov.
V območjih za stanovanja, v ureditvenih enotah ve – vaška enodružinska zazidava so dopustni posegi za kmetijstvo in za prostočasne dejavnosti, ki so povezane s kmetijstvom.
3. V ureditveni enoti vrstne hiše in dvojčki (vd) so
– za stanovanjske objekte dopustna:
– vzdrževalna dela, adaptacije,
– rekonstrukcije,
– dozidave objektov na začetku in na koncu niza/vrste,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za oskrbo (trgovina lokalne oskrbe) za storitve gospodinjstvom in
– odstranitve objektov;
– za enostavne objekte (garaže, drvarnice, vrtne lope, ograje) dopustna
– vzdrževalna dela, adaptacije,
– nove gradnje,
– odstranitve objektov.
4. V ureditveni enoti vaško jedro (v) so
– za stanovanjske objekte dopustna:
– vzdrževalna dela, adaptacije,
– rekonstrukcije,
– dozidave in nadzidave,
– nove gradnje,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti ter za obrtno dejavnost in
– odstranitve objektov
– za gospodarska poslopja dopustna:
– vzdrževalna dela, adaptacije,
– rekonstrukcije,
– dozidave in nadzidave,
– nove gradnje,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti ter za obrtno dejavnost in
– odstranitve objektov;
– za objekte terciarnih in kvartarnih dejavnosti dopustna:
– vzdrževalna dela, adaptacije,
– rekonstrukcije,
– dozidave in nadzidave,
– nove gradnje,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti ter za druge terciarne in kvartarne dejavnosti in
– odstranitve objektov;
– za obrtne delavnice dopustna:
– vzdrževalna dela, adaptacije,
– rekonstrukcije,
– dozidave in nadzidave,
– nove gradnje,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti ter za obrtno dejavnost in
– odstranitve objektov;
– za enostavne objekte dopustna:
– vzdrževalna dela, adaptacije,
– nove gradnje in
– odstranitve objektov.
5. V ureditveni enoti stanovanjski bloki, stolpiči in stolpnice (sb) so
– za stanovanjske objekte dopustna:
– vzdrževalna dela, adaptacije,
– rekonstrukcije,
– dozidave blokov v primeru izboljšanja bivalnega standarda in dozidave vhodov pri blokih, stolpičih in stolpnicah,
– nadzidave za ureditev podstrešnih stanovanj,
– spremembe namembnosti pritličij objektov za oskrbo (trgovina lokalne oskrbe), za storitve gospodinjstvom in za varstvo otrok in poslovne dejavnosti, če to dovoljujejo veljavni materialni predpisi, ki urejajo gradnjo in
– odstranitve objektov;
– za objekte terciarnih in kvartarnih dejavnosti dopustna:
– vzdrževalna dela, adaptacije,
– dozidave in nadzidave,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti ter druge terciarne un kvartarne dejavnosti in
– odstranitve objektov;
– za enostavne objekte:
– vzdrževalna dela, adaptacije in
– odstranitve objektov
6. V ureditveni enoti posamični objekti s svojstvenim oblikovanjem (x) so
– za posebne objekte dopustna:
– vzdrževalna dela, adaptacije,
– rekonstrukcije,
– dozidave in nadzidave,
– nove gradnje in
– odstranitve objektov.
7. V ureditveni enoti proizvodni objekti (p) so
– za proizvodne objekte dopustna:
– vzdrževalna dela, adaptacije,
– rekonstrukcije,
– odstranitev objektov in naprav
– nove gradnje ter
– spremembe namembnosti za poslovne dejavnosti in trgovine;
– za poslovne objekte, delavnice, skladišča in garaže dopustna:
– vzdrževalna dela, adaptacije,
– rekonstrukcije,
– dozidave in nadzidave,
– nove gradnje,
– odstranitve objektov in naprav ter
– spremembe namembnosti za poslovne dejavnosti in trgovino;
– dopustne so postavitve ograj.
8. V ureditveni enoti park, mestno funkcionalno zelenje (ze) so dopustni naslednji posegi:
– hortikulturne ureditve,
– postavitve vrtnih lop ali paviljonov za kulturne namene v sklopu parka,
– postavitve protihrupnih ovir (v območju ob avtocesti),
– ureditve za rekreacijo in prostočasne dejavnosti ter
– otroška igrišča.
9. V ureditveni enoti razpršena gradnja (z(o)) so
– za objekte oskrbe dopustna:
– vzdrževalna dela, adaptacije,
– rekonstrukcije,
– dozidave in nadzidave,
– nove gradnje, kjer to dopušča velikost območja,
– odstranitve objektov.
– za enostavne objekte dopustna:
– vzdrževalna dela, adaptacije,
– nove gradnje in
– odstranitve objektov.
10. V ureditveni enoti razpršena gradnja (z(s)) so
– za stanovanjske objekte dopustna:
– vzdrževalna dela, adaptacije,
– rekonstrukcije,
– dozidave in nadzidave,
– nove gradnje, kjer to dopušča velikost območja,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti ter za proizvodno obrt, rekreacijo in prostočasne dejavnosti ter kmetijstvo,
– odstranitve objektov;
– za gospodarska poslopja dopustna:
– vzdrževalna dela, adaptacije,
– rekonstrukcije,
– dozidave in nadzidave,
– nove gradnje,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti ter za obrtne dejavnosti, rekreacijo in prostočasne dejavnosti ter
– odstranitve objektov;
– za objekte terciarnih in kvartarnih dejavnosti dopustna:
– vzdrževalna dela, adaptacije,
– rekonstrukcije,
– dozidave in nadzidave,
– nove gradnje,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti ter za druge terciarne in kvartarne dejavnosti, rekreacijo in prostočasne dejavnosti ter kmetijstvo,
– odstranitve objektov;
– za obrtne delavnice dopustna:
– vzdrževalna dela, adaptacije,
– rekonstrukcije,
– dozidave in nadzidave,
– nove gradnje,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti ter za obrtno dejavnost, rekreacijo in prostočasne dejavnosti ter kmetijstvo,
– odstranitve objektov;
– za enostavne objekte dopustna:
– vzdrževalna dela, adaptacije,
– nove gradnje in
– odstranitve objektov.
V ureditvenih enotah (z(s)) ni dovoljeno bistveno povečevati gostoto naseljenosti.
11. V ureditveni enoti razpršena gradnja (zt) so
– za turistične objekte dopustna:
– vzdrževalna dela, adaptacije,
– rekonstrukcije,
– dozidave in nadzidave,
– nove gradnje, kjer to dopušča velikost območja,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti, rekreacijo in prostočasne dejavnosti,
– odstranitve objektov;
– za gospodarska poslopja dopustna:
– vzdrževalna dela, adaptacije,
– rekonstrukcije,
– dozidave in nadzidave,
– nove gradnje,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti, rekreacijo in prostočasne dejavnosti ter
– odstranitve objektov;
– za enostavne objekte dopustna:
– vzdrževalna dela, adaptacije,
– nove gradnje in
– odstranitve objektov.
B) Območja urejanja, ki niso namenjena poselitvi
11. člen
Na vseh površinah, ki niso namenjena poselitvi so dopustne melioracije zemljišč.
12. člen
Na območjih za kmetijstvo so:
1. na kmetijskih zemljiščih (1), ki so trajno namenjena za kmetijstvo so
– za pomožne objekte za kmetijstvo dopustna:
– vzdrževalna dela in adaptacije,
– dozidave in
– odstranitve objektov.
2. Na kmetijskih zemljiščih (2), ki niso trajno namenjena za kmetijstvo so
– za kmetijske objekte dopustna:
– vzdrževalna dela in adaptacije,
– rekonstrukcije,
– dozidave in nadzidave,
– nove gradnje in
– odstranitve objektov;
– za enostavne objekte za kmetijstvo dopustna:
– vzdrževalna dela in adaptacije,
– dozidave,
– nove gradnje in
– odstranitve objektov;
– dopustne postavitve začasnih objektov ter
– dopustne ureditve za rekreacijo.
3. Na gozdnih površinah so dopustne postavitve lovskih prež in ureditve za rekreacijo. Niso pa dopustni posegi, ki bi oslabili gozdni rob ali skupino dreves.
Na območjih gozdov (G) so
– na gozdnih zemljiščih dopustne ureditve gozdarskih naprav ter objekti in ureditve za rekreacijo;
– v varovanih gozdovih (Gv) dopustne le sanitarne sečnje, posek posameznih dreves, ki ogrožajo stabilnost tal. Posek nizke intenzitete na manjših položnejših površinah tako, da varovalne funkcije gozdov ter gozdov v njihovi neposrednji bližini v pasu 60 m ni dopusten;
– na gozdnih zemljiščih (Gs) dopustne gradnje in ureditve za potrebe gozdarstva, lovstva in vzdrževalna dela, adaptacije in rekonstrukcije obstoječih objektov in naprav.
V območjih voda (V) so dopustne tudi ureditve za šport in rekreacijo.
Na območjih eksploatacije (E) je dopustno izkoriščanje naravnih materialov, postavljanje objektov in naprav za potrebe izkoriščanja. Dopustna je tudi sprememba namembnosti v športna in rekreacijska območja ter sanacija teh območij.
C) Rezervati in varstvena območja
13. člen
V rezervatih in varstvenih območjih infrastrukturnega omrežja in naprav v območjih varstva narave in kulturne dediščine, na površinah prvega območja kmetijskih zemljišč varovalnem gozdu, v gozdu posebnega namena, v območju varstva voda in vodnih virov, ter v drugih rezervatih oziroma varstvenih območjih je izvajanje posegov omejeno, skladno s predpisi. Merila in pogoji so opredeljeni v 45. do 48. členu tega odloka.
14. člen
Na območjih za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti so do sprejetja le-teh dopustni naslednji posegi:
– nujna vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah,
– ozelenitve do pričetka izvajanja prostorskega izvedbenega načrta, če niso v nasprotju s predvidenimi posegi v prostorskem izvedbenem načrtu,
– vzdrževalna dela infrastrukturnega omrežja in naprav; rekonstrukcije in novogradnje infrastrukturnih objektov in naprav so dopustne le, če so skladne s planiranimi prostorskimi izvedbenimi načrti,
– odstranitve obstoječih objektov in naprav,
– izjemoma tudi novogradnje, pod pogojem, da ne bodo ovirale kasnejšega načrtovanja in da so skladne s predvidenimi ureditvami.
Skladnost s predvidenimi ureditvami ugotavlja občinski upravni organ pristojen za prostor na podlagi programske zasnove, izdelanih posebnih strokovnih podlag, ali osnutka prostorskega izvedbenega načrta in mnenja izdelovalca teh aktov.
2. Pogoji za oblikovanje posegov v prostor
15. člen
Posegi v prostor morajo glede urbanističnega, arhitekturnega in krajinskega oblikovanja upoštevati ali se zgledovati po oblikovnih kvalitetah posamezne ureditvene enote oziroma območja urejanja in hkrati upoštevati nove sodobne oblikovalske možnosti, ki jih prinašajo sodobni gradbeni materiali.
Urbanistično oblikovanje
16. člen
Urbanistično oblikovanje posegov (gradnje in ureditve) se mora zgledovati po morfoloških značilnostih območja urejanja predvsem glede:
– gradbene črte,
– orientacije objektov,
– gradbene mase,
– naklonov strešin in smeri slemen,
– uporaba novih materialov, ki se uporabljajo v gradbeništvu.
17. člen
Varovani robovi naselij pomenijo popolno prepoved gradnje preko meje stavbnih zemljišč.
V območjih značilnih pogledov niso dopustne ureditve in gradnje, ki bi zakrile kvalitetne poglede na objekte, skupino objektov, del naselja in na naravne dominante ali značilne poglede na okolico.
18. člen
Pri določanju višine objektov je poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov treba upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja oziroma silhueto naselja tako, da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja. Še posebej velja to za vse vrste posegov na robovih naselij in na izpostavljenih pobočjih.
19. člen
Gradnja objektov na parcelni meji je dopustna le v primeru gradnje objektov v območjih ohranjene značilne strnjene zazidave (Murova) ob ustrezni ureditvi strešnih odtokov, snegolovov in v območjih, kjer regulacijska in gradbena linija sovpadata.
20. člen
Nadstrešnice, izvesne table, napisi nad vhodi in izložbami in markize morajo biti najmanj 3,20 m nad pločnikom. Podpore nadstrešnic, drogovi tabel ali prometnih znakov morajo stati v liniji robnika ali neposredno ob njem.
Izložbe, ki izstopajo iz fasadne površine, zunanje stopnice in drugi deli objekta smejo segati v prostor pločnika:
– do 50 cm ob Cesti Maršala Tita na odseku od Gimnazije do železniške postaje, na preostalem delu Ceste Maršala Tita in na Cesti Železarjev mora biti zagotovljena širina pločnika min. 2 m oziroma na krajših odsekih vsaj 1,60 m; izložbe ne smejo segati v površino pločnika, če je ta minimalne širine;
– na sekundarnih mestnih cestah mora biti zagotovljena širina pločnika min. 1,60 m,
– na drugih cestah mora biti zagotovljena širina pločnika min. 1 m.
Ulična oprema in turistične oznake ter postavitve miz in druge začasne gostinske ponudbe na javne površine morajo biti locirani tako, da je zagotovljen nemoten dostop do lokalov, da ne ovirajo minimalnega prehoda pešcev, ki je 1,50 m in ne predstavljajo ovir za funkcionalno ovirane ljudi ter da ne zastirajo značilnih pogledov in da ni ovirano vzdrževanje infrastrukturnega omrežja. Pri tem je treba upoštevati minimalne širine pločnikov, navedene v drugem odstavku tega člena.
Arhitekturno oblikovanje
21. člen
Arhitekturno oblikovanje posegov (gradnje in ureditve) se mora zgledovati po oblikovanih kvalitetah območja urejanja ali ureditve enote, predvsem glede:
– sestave in razmerja osnovnih stavbnih mas,
– razmerja fasad,
– teksture streh.
Način gradnje ni predpisan.
Večstanovanjski objekti in objekti terciarnih in kvartarnih dejavnosti morajo biti dostopni za funkcionalno ovirane ljudi.
22. člen
Dozidave k objektom se morajo skladati s celotno stavbno maso. Način gradnje ni predpisan.
23. člen
Pri izkoriščenih podstrehah je možno izrabiti tudi prostore druge mansarde za osnovni namen objekta.
Pri vzdrževalnih delih, adaptacijah, dozidavah in nadzidavah objektov značilne vaške arhitekture se je treba prilagajati prepoznavnim kvalitetnim razmerjem stavbne mase, razmerjem fasad in strešin, naklonom strešin, razporeditvi odprtin, detajlom in ornamentu.
V primeru spremembe namembnosti objektov značilne vaške arhitekture niso dopustne bistvene spremembe zunanjosti objekta, predvsem niso dopustne spremembe razporeditve odprtin, členitve fasad in razmerij stavbnih mas ter naklonov strešin.
Pri vzdrževalnih delih, adaptacijah, dozidavah in nadzidavah objektov značilne mestne arhitekture se je treba prilagajati prepoznavnim kvalitetnim razmerjem stavbne mase, razmerjem med okni in fasado in razporeditvi odprtin, gradbenim linijam in višinam objektov.
Balkone se lahko zasteklijo vendar pod pogojem, da je oblikovanje zapiranja na objektih enotno.
24. člen
Pri oblikah streh ni omejitev pri naklonih, vendar pa velja pravilo o frčadah v primeru izvedbe dvokapnic.
Odpiranje strešin je poleg strešnih oken, ki so dovoljena povsod, dopustno v obliki frčad, katerih strešine morajo imeti enake naklone kot osnovna streha. Niso dopustne trapezne frčade. Celotna odprtina frčad na strehi, ki je vidna z javnih površin ne sme presegati polovice dolžine strehe. Strešine frčad ne smejo biti višje od osnovne strehe.
Strešna kritina je lahko tudi pločevinasta vendar mora biti površina drobno strukturirana in neodsevna.
Plastična kritina je dopustna izjemoma na gospodarskih poslopjih za dosuševanje krme.
Sončne zbiralnike je dopustno postavljati na strehe tako, da ne segajo preko slemena, na balkonske ograje pa v vodoravnem pasu ograje.
Na objekte je dopustno obešati ali postavljati vizualna sporočila tako, da se zagotovi vidnost z javnih površin, vendar pa na strehe tako, da ne segajo preko slemena, na balkonske ograje v vodoravnem pasu ograje, na oporne zidove tako, da ne segajo preko zaščitnih ograj in na proste površine tako, da ne bi zakrile kvalitetne poglede na objekte, skupino objektov, del naselja in na naravne dominante ali značilne poglede na okolico.
Oblikovanje drugih posegov v prostor
25. člen
Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del:
– med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami,
– po končani gradnji odstraniti provizorje in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
Oblikovanje ograj ob javnih površinah se mora zgledovati pri tradicionalnih primerih ograjevanja parcel z značilnimi vertikalnimi ali horizontalnimi elementi, dopustne so tudi žive meje in polni zidovi (le avtohtoni kamen). Žične ograje so dopustne za zaščitne ograje (na primer za varstvo vodnih virov) in na športnih igriščih, drugod morajo biti zasejane z živo mejo.
Višina ograj ne sme presegati 1,2 m, višina kamnitih ograj pa 1 m; višje ograje so dopustne le kot zaščitne oziroma varovalne ograje.
Varovalne ograje ob cesti in na mostovih v naseljih morajo biti obložene z naravnimi materiali (kamen, les) nosilni del je lahko kovinski.
Vrtički na javnih in vodnih površinah, v varstvenem pasu železnice ter površinah cestnih teles niso dovoljeni. Občina predvidi urejena območja, ki bodo namenjena izključno za vrtičke. Predpiše tudi ureditev in opremo za posamezna območja, ki morata biti enotni. Brez soglasja upravljavca ni dopusten priklop na javno vodovodno omrežje.
26. člen
Pri zemeljskih delih ni dopustno:
– zasipavati izvirov,
– sprožiti nevarnih erozijskih procesov,
– porušiti ravnotežja na labilnih tleh,
– zapirati pretočnih profilov,
– preprečiti odtok visokih voda in hudournikov.
Visokodebelno vegetacijo je potrebno pri zemeljskih delih v čim večji meri ohranjati.
Nasipe ali odkopne brežine je potrebno zavarovati pred erozijo. Potrebna je zatravitev ali zasaditev z grmovnicami, ki dobro vežejo podlago. V primeru, da naravna zavarovanja brežin niso zadostna, je treba uporabljati take elemente za zavarovanje, ki omogočijo kasnejšo zasaditev z grmovnicami. Betonski oporni zidovi, ki varujejo brežine, so dopustni. Dopustno je tudi zavarovanje brežin z betonskimi prefabriciranimi elementi, ki jih zasaditve kasneje prerastejo.
Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov je treba izvajati pravočasno tako, da se površine zarastejo; urejanje na večjih površinah je treba izvajati postopoma.
27. člen
Pri urejanju obstoječih ali novih kmetijskih zemljišč (agromelioracijah) je treba ohranjati pasove vegetacije na mejah – obmejkih, posamezna debelejša drevesa ali skupine dreves. Prav tako je treba ohranjati gozdni rob oziroma ga na novo zasaditi ali okrepiti.
28. člen
Regulacije oziroma ureditve vodotokov in hudournikov je dopustno izvajati z uporabo naravnih materialov oziroma tako, da je čim manj vidnega betona.
Visokodebelno vegetacijo ob vodotokih je potrebno v čim večji meri ohranjati.
29. člen
Pri urejanju malih hidroelektrarn mora biti zagotovljen prehod rib (ribja steza) in takšen pretok vode, ki zagotavlja biološki sprejemljiv pretok. Tlačni vodi morajo biti vkopani in zemljišče urejeno ter zavarovano proti eroziji. Pri vkopavanju tlačnih cevi ni dopustno zasipavati strugo z odvečnim materialom.
30. člen
Rešitve za oblikovanje začasnih turističnih objektov ali naprav, namenjenih sezonski turistični ponudbi, prireditvam ali proslavam, je potrebno predložiti Oddelku za prostor Občine Jesenice, ki presodi primernost rešitev.
Pogoji za oblikovanje v tipih ureditvenih enot
31. člen
Ureditvena enota enodružinska zazidava (e)
Za oblikovanje stanovanjskih objektov (enodružinska hiša ali dvojček) velja:
– višina: največ P+ 1+ IP, kolenčni zid ne sme biti višji od 100 cm;
– streha: strešine v naklonu 15° do 45°
Objekti za terciarne in kvartarne dejavnosti
– višina: do P+1
– streha: ravna, dvokapnica ali sestavljena večkapnica z naklonom strešin 0° do 45°
– kritina: temne, neodsevne barve.
Prizidki so lahko prekriti s podaljški obstoječih strešin in z enokapnicami v naklonu osnovne strešine.
Pomožni objekti morajo biti izvedeni skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta.
Pomožni objekti kot samostojni objekti morajo imeti podolgovat tloris. Enokapnice niso dopustne. Izjemoma so dovoljene ravne strehe zatravljene ali izvedene kot pohodne terase.
Vrtne lope morajo biti lesene, barva zaščitnih sredstev naj poudarja in ohranja videz lesa.
Odmik med dvema ograjama vrtov na obeh straneh dovozne ceste oziroma parcel ob dovoznih cestah mora biti najmanj 5 m, v sklopu ograje višine 1,20 m naj bo pri vhodu na dvorišče urejeno odjemno mesto za odpadke, tako, da je dostopno z obeh strani in ne posega v 5 m obcestni pas.
Lahke montažne (plastične, platnene) garaže niso dopustne.
Ureditvena enota razpršena gradnja (z)
Za oblikovanje objektov v območju razpršene gradnje velja:
– višina: največ P+ IP, kolenčni zid ne sme biti višji od 100 cm;
– streha: strešine v naklonu 0° do 45°
Objekti za terciarne in kvartarne dejavnosti
– višina: do P+1
– streha: ravna, dvokapnica ali sestavljena večkapnica z naklonom strešin 0° do 45°
– kritina: temne neodsevne barve.
Prizidki so lahko prekriti s podaljški obstoječih strešin in z enokapnicami vendar do polovice velikosti obstoječega objekta.
Enostavni objekti morajo biti izvedeni skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta.
Enostavni objekti kot samostojni objekti morajo imeti podolgovat tloris. Enokapnice niso dopustne. Izjemoma so dovoljene ravne strehe zatravljene ali izvedene kot pohodne terase.
Vrtne lope morajo biti lesene, barva zaščitnih sredstev naj poudarja in ohranja videz lesa.
Odmik med dvema ograjama vrtov na obeh straneh dovozne ceste oziroma parcel ob dovoznih cestah mora biti najmanj 5 m, v sklopu ograje naj bo pri vhodu na dvorišče urejeno odjemno mesto za odpadke, tako, da je dostopno z obeh strani in ne posega v 5 m obcestni pas.
Lahke montažne (plastične, pločevinaste, platnene) garaže niso dopustne.
Ureditvena enota vaške enodružinska zazidava (ve)
Za oblikovanje stanovanjskih objektov (enodružinska hiša v območju vasi – Hrušica, Koroška bela in Blejska Dobrava) velja:
– višina: največ P+ 1+ IP, kolenčni zid ne sme biti višji od 100 cm;
– streha: strešine v naklonu 35° do 45°
Objekti za terciarne in kvartarne dejavnosti
– višina: do P+1
– streha: ravna, dvokapnica ali sestavljena večkapnica z naklonom strešin 0° do 45°
– kritina: temne neodsevne barve.
Prizidki so lahko prekriti s podaljški obstoječih strešin in izjemoma z enokapnicami v naklonu osnovne strešine.
Enostavni objekti morajo biti izvedeni skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta.
Enostavni objekti kot samostojni objekti morajo imeti podolgovat tloris. Enokapnice niso dopustne. Izjemoma so dovoljene ravne strehe zatravljene ali izvedene kot pohodne terase.
Vrtne lope morajo biti lesene, barva zaščitnih sredstev naj poudarja in ohranja videz lesa.
Odmik med dvema ograjama vrtov na obeh straneh dovozne ceste oziroma parcel ob dovoznih cestah mora biti najmanj 5 m, v sklopu ograje naj bo pri vhodu na dvorišče urejeno odjemno mesto za odpadke, tako, da je dostopno z obeh strani in ne posega v 5 m obcestni pas.
Lahke montažne (plastične, pločevinaste, platnene) garaže niso dopustne.
32. člen
Ureditvena enota vrstne hiše, dvojčki (vd)
Posegi, ki spreminjajo zunanjost objekta so dopustni, kadar gre za oblikovno izboljšavo zunanjega videza. Primernost ugotavlja občinski upravni organ pristojen za prostor na podlagi idejne zasnove predvidenega posega.
Nova gradnja vrstnih hiš je dopustna le v prilagojenih predvsem višinskih gabaritih (obstoječi zazidavi). Streha niza mora biti v istem naklonu in z enako kritino.
Vrtne lope morajo biti lesene, barva zaščitnih sredstev za les mora biti enaka kot na sosednih objektih (stanovanjski objekti ali gospodarska poslopja).
Odmik med dvema ograjama vrtov na obeh straneh dovozne ceste oziroma parcel ob dovoznih cestah mora biti najmanj 5 m, v sklopu ograje naj bo pri vhodu na dvorišče urejeno odjemno mesto za odpadke, tako da je dostopno z obeh strani in ne posega v 5 m obcestni pas.
33. člen
Ureditvena enota vaško jedro (v)
Za oblikovanje stanovanjskih objektov velja:
– tloris: podolgovat, z razmerjem osnovnih stranic vsaj 1: 1,5;
– višina: P+1+M, pritličje sme biti pri vhodu dvignjeno nad terenom do 30 cm, kolenčni zid ne sme biti višji od 100 cm ali do VP+1+M, pritličje sme biti pri vhodu dvignjeno nad terenom do 90 cm, kolenčni zid ne sme biti višji od 40 cm;
– streha: dvokapnica ali sestavljena večkapnica, strešine v enakem naklonu 35°do 45°. Sleme mora potekati v smeri daljše stranice objekta
– kritina: temne barve
– zatrepi so lahko ometani ali leseni; polovične ali delne izvedbe v poševni ali vertikalno smeri niso dopustne;
– balkoni v pritličju oziroma visokem pritličju niso dopustni.
Za oblikovanje gospodarskih poslopij velja:
– tloris: podolgovat, z razmerjem osnovnih stranic vsaj 1: 1.5
– streha: simetrična, z enakim naklonom strešin 35°do 45°, sleme mora potekati v smeri daljše stranice objekta
– kritina: temne barve
Objekti terciarnih in kvartarnih dejavnosti morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem objektov v ureditveni enoti oziroma skladno s sosednjimi objekti.
– višina: do P+1+M
– streha: dvokapnica ali sestavljena večkapnica z naklonom strešin 35° do 45°
– kritina: temne barve
Za oblikovanje obrtnih delavnic velja:
– višina ne sme presegati sosednjih stanovanjskih objektov oziroma gospodarskih poslopij;
– dvokapnica z enakim naklonom strešin 35° do 45°
– kritina: temne barve
Enostavni objekti morajo biti izvedeni skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta.
Enostavni objekti kot samostojni objekti morajo imeti podolgovat tloris in simetrično dvokapnico v naklonu 35°do 45°. Enokapnice niso dopustne.
Pomožni objekti kot prizidki morajo biti izvedeni tako, da se streha podaljša oziroma nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu ali se streha pomožnega objekta izjemoma priključi osnovnemu objektu kot enokapnica v naklonu osnovne strešine.
Lahke montažne (plastične, pločevinaste, platnene) garaže niso dopustne.
Vrtne lope morajo biti izvedene v lesu, streha mora biti dve ali večkapnica. Barva zaščitnih sredstev za les mora biti enaka kot na sosednjih objektih (stanovanjski objekti ali gospodarska poslopja).
Za oblikovanje koritastih silosov velja:
– tloris: podolgovat;
– streha: simetrična, z naklonom 35° do 45°;
– materiali: isti oziroma sorodni kot za osnovni objekt.
Stolpni silosi morajo biti postavljeni pod streho hleva oziroma gospodarskega poslopja. Prostostoječi stolpni silosi so dopustni kadar tvorijo z ostalimi objekti ambientalno celoto.
Ograje vrtov oziroma parcel so dopustne do višine 1,20 m:
– odmik med dvema ograjama pri dovoznih cestah mora biti najmanj 5 m,
– v sklopu ograje naj bo pri vhodu na dvorišče urejeno tudi odjemno mesto za odpadke, tako, da je dostopno z obeh strani in ne posega v 5 m obcestni pas.
Površine trgov in glavnih vaških cest naj bodo urejene tako, da se s tlaki ločijo primarne vozne površine od drugih voznih in peš površin.
34. člen
Ureditvena enota stanovanjski bloki, stolpiči in stolpnice (sb)
Za oblikovanje stanovanjskih blokov velja:
– dozidave vhodov so dopustne, kadar so potrebne večje pokrite površine za skupne potrebe stanovalcev (vetrolov, vhodni prostor z nabiralniki, prostor za smeti ali kolesarnica ipd.)
– nadzidava za ureditev podstrešnih stanovanj mora biti izvedena za celotni objekt ali za zaključen del objekta (npr. lamela, stopnišče);
– oblikovanje dozidanega vhoda oziroma nadzidanje podstrehe se mora skladati z oblikovanjem objekta kot celote,
– zasteklitve balkonov so dovoljene pod pogojem, da se izdela celostna ureditev balkonov za objekt in posamezna zasteklitev izvaja v skladu z ureditvijo,
– nadstreški niso dovoljeni.
Enostavni objekti v tej ureditveni enoti niso dovoljeni, saj bi s tem posegali na mestne urbane površine, razen vrtne lope, ki so dopustne v sklopu javnih zelenih površin ali otroških igrišč, velikosti do 10 m2.
Garaže so dopustne le pod nivojem terena tako, da se ne zmanjšujejo javne zelene površine; izjemoma je dopustna ureditev garaž tako, da te segajo 1 m nad teren, pri čemer mora biti streha zasajena s travo ali utrjena s pohodnim tlakom in zaščitena z ograjo. Na tako izvedenih strehah so dopustne namenske zunanje ureditve (ureditve otroških igrišč, rekreativnih površin, površin za prostočasne dejavnosti).
Izjemoma je možno nadaljevanje že obstoječih garažnih nizov, kjer je to možno.
35. člen
Ureditvena enota proizvodni objekti (p) (proizvodne hale velikega merila, delavnice in servisi srednjega merila)
Za oblikovanje objektov velja:
– višina novih ali dopolnilnih gradenj sme biti taka, da gradnje niso vidno izpostavljene in da ne tvorijo nove višinske dominante v prostoru,
– poslovni objekti ali deli objektov naj bodo locirani bližje ulici oziroma javnemu prostoru.
Enostavni objekti morajo biti izvedeni skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta.
Ograje okrog objektov oziroma območja objekta (objektov) so lahko visoke do 2,50 m, izjemoma po materialnem predpisu (plin); oblikovanje ograj ob javni ulici ali drugem javnem prostoru mora biti skladno z ureditvami (ograjami) pri sosednjih objektih. Ograje ne smejo biti masivne ali ozelenjene, ob cestiščih pa morajo omogočati preglednost
36. člen
Ureditvena enota posamični objekti s svojstvenim oblikovanjem (x)
Posegi na obstoječih objektih s svojstvenim oblikovanjem morajo upoštevati oblikovne značilnosti in kvalitete obstoječih objektov, jih dopolnjevati in oblikovno izboljševati.
Enostavni objekti v teh območjih niso dovoljeni.
Ureditvena celota mešane rabe (M)
Novogradnje morajo upoštevati merila in pogoje prostorskih izvedbenih načrtov. V območjih so možne rušitve obstoječega stavbnega fonda, adaptacije in rekonstrukcije.
Posegi na obstoječih objektih morajo upoštevati oblikovne značilnosti in kvalitete obstoječih objektov, jih dopolnjevati in oblikovno izboljševati.
Enostavni objekti v teh območjih niso dovoljeni, razen morebitnih objektov, ki zagotavljajo proizvodnim objektom nujne pogoje za realizacijo proizvodnih procesov in se lahko rešujejo kot enostavni objekti.
3. Pogoji za določanje gradbenih parcel
37. člen
Gradbena parcela se določa glede na ureditveno območje, velikost in namembnost objekta, lego sosednjih objektov, oblikovanost zemljišča ter na posestne meje.
Gradbena parcela za novo prostostoječo individualno stanovanjsko hišo meri največ 600 m2.
Pri določanju gradbene parcele stanovanjskih objektov, delavnic, servisov, proizvodnih objektov in kmetij se upošteva tudi medsebojno razporeditev objektov, vrsto proizvodnje in potrebni manipulativni prostor za mehanizacijo. Pri določanju gradbene parcele obrtnih delavnic in proizvodnih objektov je treba upoštevati tudi potrebne površine za skladiščenje materiala in izdelkov, potrebne površine za parkiranje ter potreben manipulativni prostor okrog objektov za potrebe dovoza in odvoza vozil, ki oskrbujejo dejavnost oziroma proizvodnjo ter morebitne potrebe po zunanjih odprtih skladiščnih površinah.
38. člen
Gradbena parcela se določa glede na velikost in namembnost objekta ter oblikovanost zemljišča. Omogočati mora nemoteno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami razen v primeru, da so te potrebe ali da je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču.
39. člen
Za objekte v ureditvenih enotah enodružinska gradnja (e) in vaška enodružinska gradnja (ve), vrstne hiše in dvojčki (vd) in vaško jedro (v) je širina gradbene parcele okrog objekta najmanj 2,5 m. Širina dovoza do objekta je 2,75m.
V primeru objektov v nizu je meja med dvema gradbenima parcelama sredina skupnega konstrukcijskega zidu.
Za kmetijske objekte je širina gradbene parcele ob objektu najmanj 2,5 m, širina dovoza je 3,5 m.
Pri večstanovanjskih objektih v enotah stanovanjskih blokov, stolpičev in stolpnic (sb), javnih objektih in objektih s posebnim oblikovanjem v enotah (x), ki so obkroženi z javnimi površinami mestnega funkcionalnega zelenja in javnimi parkirišči, je v funkciji objektov lahko tudi samo površina fundusa. Normalna uporaba, vzdrževanje objekta in vse spremljajoče prostorske potrebe se objektu neposredno zagotavljajo na obkrožajočih javnih površinah. To velja tudi za posege, ki omogočajo, da je objekt dostopen funkcionalno oviranim ljudem.
40. člen
Če je dejansko zemljišče manjše od predpisane velikosti gradbene parcele, ugotovljenega na osnovi navedenih meril, se upošteva dejanska površina zemljišča (parcele).
4. Pogoji za prometno urejanje in urejanje sistemov zvez
41. člen
Državne ceste
Za vse posege v varovalni pas državne ceste je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje Direkcije RS za ceste. Cestni priključki na državno cesto morajo biti ustrezno urejeni. Morebitne rekonstrukcije obstoječih in ureditve novih cestnih priključkov je treba strokovno utemeljiti. Posegi v varovalnem pasu državnih cest ne smejo negativno vplivati na območje državnih cest in promet na njih. Ne sme biti ovirana preglednost, predvideti je potrebno ustrezen odmik in odvodnjavanje. Investitorji posameznih posegov niso upravičeni do nikakršne odškodnine za nastalo škodo, ki bi nastala na objektih ter napravah kot posledica izvajanja del, hrupa, tresenja ob gradnji ali rekonstrukciji državnih cest.
Za urejanje regionalne ceste v mestu (Cesta Maršala Tita, Cesta železarjev in Cesta B. Kidriča) so določeni značilni prometni profili, in sicer:
– na odseku od bolnice do železniške postaje ter od gledališča do križišča za Koroško Belo se ulični profil sestoji iz:
– dvopasovnice širine 7 m oziroma 10 m v križiščih,
– dvostranske kolesarske steze širine 1,5 do 2 m (povsod kjer je to možno),
– dvostranskega pločnika širine 1,5 do 3 m,
– drevoreda vsaj na eni strani cestišča;
– na odseku od železniške postaje do gledališča se ulični profil sestoji iz:
– dvopasovnice širine 7 m,
– enostranske kolesarske steze 1,5 m,
– vzdolžnega parkiranja širine 2,5 m na južni strani ceste na vzhodnem delu odseka, ter vzdolžnega parkiranja na severni strani ceste na odseku pred objekti Titova 18–20;
– pred železniško postajo je obojestransko vzdolžno avtobusno postajališče;
– na tem odseku naj bo zasajen tudi drevored; na severni strani ceste naj bo drevored umaknjen za gradbeno linijo objektov Titova 9 do 12;
– na odseku od Integrala do železniške postaje je treba ulični profil urediti obojestransko, na zunanji strani zgoraj določenega profila naj bo zasajen obojestranski drevored, ob železniški progi poteka peš in kolesarska povezava, ki se mimo Integrala nadaljuje mimo parka do ceste Revolucije;
– na odseku pod haldo (nasipom žlindre) ima cesta na zunanji strani zgoraj določenega profila še dvostranski drevored v zelenici širine 2,5 do 3,5 m;
– na območju železarne so določeni naslednji ulični profili oziroma širine koridorjev:
– prečni vstopni koridorji Prešernova cesta, vhod v železarno, vhod pri gasilskem domu: širina 20 m, dopustna je zožitev pri strojnih delavnicah na 17 m,
– vzdolžni koridor nove industrijske ceste z industrijskim tirom v prvi fazi: širina 20 m,
– koridor ob Savi z industrijskim tirom: širina 30 m;
– koridorji na območju halde z industrijskim tirom: širine 24 m.
Občinske ceste
Za vse posege v varovalni pas občinske ceste je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje Občine Jesenice, Komunalna direkcija. Cestni priključki na občinsko cesto morajo biti ustrezno urejeni. Morebitne rekonstrukcije obstoječih in ureditve novih cestnih priključkov je treba strokovno utemeljiti. Posegi v varovalnem pasu občinske ceste ne smejo negativno vplivati na območje občinskih cest in promet na njih. Ne sme biti ovirana preglednost, predvideti je potrebno ustrezen odmik in odvodnjavanje. Investitorji posameznih posegov niso upravičeni do nikakršne odškodnine za nastalo škodo, ki bi nastala na objektih ter napravah kot posledica izvajanja del, hrupa, tresenja ob gradnji ali rekonstrukciji občinskih cest.
Profil občinskih cest se sestoji iz:
– dvopasovnice širine do 7 m oziroma do 10 m v križiščih z levim zavijanjem,
– enostranske kolesarske steze širine 1,50, povsod kjer je to mogoče,
– vsaj enostranskega pločnika širine 1 do 1,50 m,
– dreves vsaj na eni strani cestišča, povsod kjer je to mogoče.
42. člen
Pri rekonstrukcijah cest in preplastitvah je potrebno nivo cestišča in nivo pločnikov za pešce uskladiti z nivoji vhodov v objekte in zagotoviti neovirano gibanje funkcionalno oviranim ljudem in kolesarjem.
Za rekonstrukcije (v smislu adaptacije, ki bistveno ne spreminja zmogljivosti in namena) občinskih cest zaradi izboljšanja njenih prometnih in varnostnih lastnosti, s katero se ne posega v prostor zunaj varovalnega pasu ob občinski cesti, za katero so pridobljena potrebna zemljišča v trasi rekonstruirane ceste in ki je usklajena s prizadetimi lastniki zemljišč ter lastniki in upravljavci zakonito zgrajenih objektov, naprav in napeljav v tem prostoru, je potrebna le priglasitev gradbenih del.
Pri teh posegih je potrebno upoštevati v največji možni meri potrebo mesta po kolesarskih povezavah.
Prehodi za pešce morajo biti izvedeni tako, da so uporabni za funkcionalno ovirane ljudi.
Avtobusna postajališča morajo imeti pokrita počivališča in označene in osvetljene prehode za pešce.
Parkirišča morajo biti urejena tako, da ne prepuščajo škodljivih snovi in morajo imeti urejene lovilce olj.
Spremembe voznih površin, oženje vozišč, zamiki in pragovi na voziščih, ki predstavljajo ukrepe za umirjanje prometa se urejajo v območjih šol, javnih ustanov in prehodov za pešce oziroma povsod, kjer se pokaže potreba po umirjanju prometa.
43. člen
Kmetijske poti in gozdne ceste smejo biti široke do 4,5 m, mestoma je na takih voznih površinah potrebno urediti izogibališča.
44. člen
Antene na objektih zunaj ureditvenih območij naselij, ki niso opremljena s kabelskimi povezavami, ne smejo biti postavljene nad slemenom strehe in ne na vidno izpostavljenem delu objekta.
Na objektih kulturne dediščine in objektih, ki so kulturni spomeniki, kabelske povezave v zračni izvedbi in postavitve anten niso dopustne.
Za vse posege v varnostnem pasu telekomunikacijskih vodov je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje ter ob gradnji ostalih komunalnih vodov in objektov vzporedno ali ob križanju s telekomunikacijskimi vodi upoštevati tehnične normative glede odmikov in zavarovanj.
45. člen
Za vsak objekt v 200 m varovalnem pasu železnice (merjeno od osi tira na vsako stran železniške proge) je potrebno upoštevati veljavni Zakon o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 102/04) in Pravilnik o graditvi gradbenih objektov ali drugih objektov v varovalnem pasu (Uradni list SRS, št. 2/87), glede minimalnih odmikov bodočih objektov od osi skrajnega tira, gradnje protihrupne ograje, če se pokaže za potrebno in zaščito vseh morebitnih kovinskih delov v zemlji proti vplivu blodečih tokov zaradi v prihodnosti elektrificirane železniške proge.
5. Pogoji za komunalno in energetsko opremljanje
46. člen
Komunalne in energetske ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja varstvo okolja in ustreza pogojem obrambe in zaščite.
Vrsto energenta na posameznih področjih natančno opredeljujejo veljavne Energetske zasnove, sprejete na 10. seji Občinskega sveta občine Jesenice dne 30. 9. 1999 in spremembe sprejete na 19. seji Občinskega sveta občine Jesenice dne 30. 9. 2004.
Trase podzemnih napeljav oziroma vodov je potrebno po izvedbi napeljave sanirati tako, da se odstrani odvečni material, teren pa se uredi v prvotno stanje (kmetijske površine, peš ali prometne površine).
Komunalne in energetske objekte je treba postaviti nevpadljivo, predvsem ne na osrednjih prostorih naselij, priporočljive so postavitve ob obstoječih objektih. Ravne strehe so dopustne, sicer pa se naklone streh prilagaja sosednjim objektom.
Za napetostni nivo 110 kV je širina elektroenergetskega koridorja 30 m (15 m levo in 15 m desno od osi DV). Za vsako graditev objekta v koridorjih obstoječih in predvidenih prenosnih daljnovodov je potrebno pisno soglasje GJS Prenos električne energije. Za vse posege je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetskega sevanja kot to določa Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96). Za vse prenosne elektroenergetske objekte je možna rekonstrukcija.
Vsi komunalni objekti (vodohrami, razbremenilniki, prečrpališča itd.) so lahko vkopani v teren, dele nad površjem pa je treba izven ureditvenih območij naselij izvesti v kamnu in vzdrževati.
47. člen
Pri vzdrževalnih delih, rekonstrukcijah ali novogradnjah katerekoli podzemne infrastrukturne napeljave ali naprave v posamezni ureditveni enoti ali posamezni cesti, je na tem delu praviloma obvezna kompleksna ureditev oziroma prenova vseh infrastrukturnih omrežij oziroma naprav.
Obstoječe oporne zidove ob javnih površinah, ki jih je potrebno rekonstruirati ali nadomestiti z novimi tako, da se ohranja prvotni videz.
48. člen
Za potrebe varstva pred požarom je potrebno urediti ustrezne požarne bazene oziroma zagotoviti dostope k površinskim vodotokom za interventne ukrepe.
Dovoljeno je graditi zbiralnike meteornih vod za potrebe zalivanja zelenic in vrtov ter nasadov vendar je prepovedana izvedba, ki bi omogočila mešanje pitne vode s kapnico.
6. Pogoji za varstvo in urejanje voda
49 člen
Vse obstoječe vodne vire je potrebno varovati pred onesnaženjem in jih vzdrževati.
V varstvenih območjih in pasovih vodnih virov veljajo omejitve Odloka o varstvenih pasovih za zaščito vodnih virov:
– v III. območju varovanja morajo biti gnojišča urejena, izkop gramoza je dovoljen največ 5 m nad najvišjo gladino podtalnice;
– v II. območju varovanja gradnja stanovanjskih in industrijskih zgradb, hlevov za več kot 10 glav, čistilnih napravah, ponikovalnic in smetišč ni dovoljena;
– v I. območju varovanja gradnja in izkop gramoza nista dovoljena.
Tehnološke odpadne vode, katerih kvaliteta ne ustreza pogojem za odvod odpadnih voda, je potrebno prehodno očistiti oziroma nevtralizirati v individualnih ali lokalnih napravah. Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme.
Za vse objekte, ki niso preko kolektorjev priključeni na čistilno napravo Jesenice je potrebno greznice redno in po potrebi prazniti z mehanizacijo za praznjenje greznic. Vsebino je potrebno odvažati na čistilno napravo Jesenice.
Za potrebe vzdrževanja vodotoka je potrebno zagotoviti 10 m odmike objektov od roba brežine vodotoka, razen za mline, žage in male hidroelektrarne. Za vse posege v tem pasu je potrebno pridobiti mnenje pristojne vodne uprave in organizacije za varstvo dediščine. Prav tako morajo biti dostopni za javno uporabo.
7. Pogoji za varstvo in razvoj naravnih vrednot in kulturne dediščine
50. člen
Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili naravne vrednote niso dovoljeni.
Za vse posege na objektih ali območjih naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti, ki so označeni v grafičnih prikazih, je potrebno pridobiti strokovno mnenje Zavoda RS za varstvo narave, OE Kranj.
Seznam naravnih vrednot je naslednji:
248 Radovna (TNP)
268 Sava Dolinka
345 Vintgar (TNP)
557 Šum v Vintgarju
654 Mežakla – naravni most
687 Kamnita baba nad Poljanami
5260 Jesenice – veliki jesen ob Hermanovem mostu
5333 Mirca – trbiška breča
TNP Triglavski narodni park
KKSRP* – predlagani Karavanško Kamniško Savinjski regionalni park
51. člen
Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili kulturno dediščino niso dovoljeni.
Za vse posege na objektih ali območjih kulturne dediščine, ki so označeni v grafičnih prikazih, je potrebno pridobiti strokovno mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Kranj.
Objekti so razvrščeni v Odloku o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Občini Jesenice (Uradni vestnik Gorenjske, št. 1/85) in Odloku o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Občini Jesenice (Uradni vestnik Gorenjske, št. 2/87).
Seznam kulturne dediščine je naslednji:
26 Blejska Dobrava – znamenje
202 Jesenice – Delavska kasarna
203 Jesenice – Petrolovo vodno kolo
204 Jesenice – Železarna Sava
1871 Jesenice – Cerkev sv. Lenarta
1873 Jesenice – Cerkev sv. Ingenuina in Albuina
2705 Blejska Dobrava – Cerkev sv. Štefana
2765 Jesenice – Cerkev Marije Pomočnice
5300 Jesenice – Kosova graščina
5301 Jesenice – Ruard-Buccelinijeva graščina na Savi
5306 Jesenice – Partizanska bolnišnica na Mežakli
5310 Kočna – Jamnikov spodmol
5317 Koroška Bela – Utrjena postojanka v Soteski
5321 Blejska Dobrava – Grob Prešernovih sester Katre in Jere
5322 Blejska Dobrava – Spominsko znamenje Leopoldu Kovačiču
5340 Hrušica – Grob neznanega borca na vznožju Mežakle
5343 Hrušica – Spominska plošča kurirski postaji G-28 v Javorju
5352 Jesenice – Spominska plošča borcem za severno mejo
5354 Koroška Bela – Spomenik ustanovitvi socialistične delavske stranke
5355 Jesenice – Delavski dom Cesta železarjev 11
5356 Jesenice – Spominski park na Plavžu
5357 Jesenice – Spomenik padlim borcem 1941–1945 v Podmežakli
5358 Jesenice – Osrednji spomenik NOB
5359 Jesenice – Rojstna hiša prvoborcev Jožeta in Toneta Čufarja
5361 Jesenice – Rojstna hiša Matije Verdnika – Tomaža
5363 Jesenice – Spominska plošča Borisu Čebinu
5365 Jesenice – Spominska plošča zakoncema Pajer
5366 Jesenice – Spominska plošča Francu Markelju
5367 Jesenice – Spominska plošča Rupertu Kiršnerju
5368 Jesenice – Spomenik NOB na Javorniku
5369 Jesenice – Spominska plošča Julki in Albinu Piberniku
5370 Jesenice – Partizanska tiskarna na Javorniku
5371 Jesenice – Spominska plošča delovanju jeseniškega OK KPS
5372 Jesenice – Spominska plošča Mari Kelih
5374 Jesenice – Spomenik Slavku Likoviču
5375 Jesenice – Spomenik Otmarju Novaku
5380 Kočna – Spomenik na Poljanah
5388 Lipce – Steber električnega daljnovoda
5403 Moste – Spominska plošča Jožetu Šavliju in Ivanu Kovačiču
5422 Potoki – Partizanska javka pri Cimpkovih
5423 Potoki – Spominska plošča padlima borcema
5424 Potoki – Spominska plošča padlim borcem pod Ajdno
5425 Potoki – Spominska plošča Janku Pretnarju na Urbasu
5444 Jesenice – Gimnazija
5445 Jesenice – Hiša Ulica maršala Tita 53
5446 Koroška Bela – Štefančevo znamenje
8125 Jesenice – Kisikova kolona na Javorniku
8671 Blejska Dobrava – Staro pokopališče
8777 Jesenice – Kolperna na Stari Savi
9704 Jesenice – Pudlovka na Stari Savi
10063 Jesenice – Mlin na Stari Savi
10064 Jesenice – Plavž na Stari Savi
10065 Jesenice – Grobišče borcev v spominskem parku na Plavžu
10066 Jesenice – Spominska kapela na Plavžu
10067 Jesenice – Grobišče ponesrečenih graditeljev železniškega predora
10125 Koroška Bela – Hiša Cankarjeva 21
10126 Koroška Bela – Maričnikova hiša
12599 Jesenice – Dimnik na Stari Savi
Zasnovo kulturne dediščine predstavljajo tudi druge enote registrirane skladno s predpisi o varstvu kulturne dediščine, ki so navedene v Strokovnih podlagah za varstvo kulturne dediščine za občino Jesenice, ki jih je izdelal ZVKD v Kranju novembra 2001, ter vse njihove uradne dopolnitve.
8. Pogoji za varstvo in izboljšanje okolja
52. člen
V proizvodnih objektih in obrtnih delavnicah so dovoljeni le takšni tehnološki postopki, ki ne vplivajo na stanovanjska območja s prekomerno hrupnostjo, vibracijami in sevanjem, ki ne onesnažujejo zraka, tal, površinskih voda in podtalnice. Z odpadki se mora ravnati v skladu z veljavnimi predpisi s področja ravnanja z odpadki.
Za tovrstne objekte se izvede presoja obremenitve okolja.
IV. POSEBNI POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR
53. člen
Območje urejanja Hrušica – Belo Polje (J1/S 1)
Poleg posegov navedenih v tretjem odstavku 6. člena, so dopustne tudi garaže, ki jih je potrebno prilagoditi terenu (vkopane), obrtne delavnice in terciarne dejavnosti, ki ne zahtevajo zunanjih deponij in ne presegajo velikosti 50 m2 tlorisne površine.
Za oblikovanje veljajo merila in pogoji za delavnice v ureditveni enoti (v) opredeljeni v četrtem odstavku 33. člena.
54. člen
Območje urejanja Hrušica – Dobrčnik (J1/S 2)
Poleg posegov navedenih v tretjem odstavku 6. člena, so dopustne tudi obrtne delavnice in terciarne dejavnosti, ki ne zahtevajo zunanjih deponij in ne presegajo velikosti 50 m2 tlorisne površine.
Za oblikovanje veljajo merila in pogoji za delavnice v ureditveni enoti (v) opredeljeni v četrtem odstavku 33. člena.
55. člen
Območje urejanja Hrušica – sever, Republika (J1/S3/3)
Za območje je predvideno, da se ureja z ureditvenim načrtom. Poleg posegov, ki so navedeni v 14. členu tega odloka so dovoljene tudi garaže, ki jih je potrebno prilagoditi terenu (vkopane).
Za oblikovanje veljajo merila in pogoji za delavnice v ureditveni enoti (v) opredeljeni v četrtem odstavku 33. člena.
56. člen
Območje urejanja Hrušica – Republika (J1/S3/2)
V ureditveni enoti (e) so poleg posegov navedeni v drugem odstavku 10. člena dopustne tudi obrtne delavnice, ki ne zahtevajo zunanjih deponij in ne presegajo velikosti 50 m2 tlorisne površine.
Za oblikovanje veljajo merila in pogoji za delavnice v ureditveni enoti (v) opredeljeni v četrtem odstavku 33. člena.
57. člen
Območje urejanja Hrušica vzhod (J1/S5)
Poleg posegov, navedenih v tretjem odstavku 6. člena so dopustni tudi:
– stanovanjski objekti: nove gradnje, adaptacije, rekonstrukcije, odstranitve objektov
– kmetijski objekti: nove gradnje, adaptacije, rekonstrukcije, odstranitve objektov
– objekti terciarnih in kvartarnih dejavnosti: nove gradnje, adaptacije, rekonstrukcije, odstranitve objektov.
58. člen
Območje urejanja Murova (J2/S4)
V območju niso dopustne spremembe objektov ali delov objektov za oskrbne, storitvene dejavnosti in proizvodno obrt, ki so vezane na motorni promet.
Potrebno je ohranjanje značilne lege objektov ob cesti, vendar tako, da je minimalna širina ulice 4 m, razen na odsekih novogradenj in pri obstoječih objektih, kjer je možna razširitev ulice na predpisano širino. Na odsekih z zgodovinsko pogojeno lego objektov se ohrani obstoječ odmik.
59. člen
Območje urejanja Kurja vas 1 (J2/S10/1)
V ureditvenih enotah (e) so poleg posegov navedenih v drugem odstavku 10. člena dopustne še obrtne delavnice. Za oblikovanje veljajo merila in pogoji za delavnice v ureditveni enoti v opredeljeni v četrtem odstavku 33. člena.
Zelene površine in mestne funkcionalne površine vključno z otroškimi igrišči se ne smejo zmanjševati.
V ureditveni enoti (p) so dopustne še spremembe namembnosti objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti, povezane s športom in rekreacijo ter gostinske dejavnosti.
60. člen
Območje urejanja Podmežakla Pod Krajam (J2/S11/1)
V ureditveni enoti (sb) je dopustna še nova gradnja stanovanjskih objektov. Etažnost ne sme presegati P+3. V ureditveni enoti (ze) je potrebno ohraniti kvalitetno obstoječe visokodebelno drevje in parkovno, rekreacijsko ureditev in otroško igrišče. V pasu ob avtocesti so dopustne protihrupne ograje, ki jih je treba ozeleniti.
61. člen
Območje urejanja Podmežakla Pod Krajam (J2/S11/2)
V ureditveni enoti (sb) je dopustna še nova gradnja garažnih objektov, ki jih je potrebno prilagoditi terenu (vkopane). Lahko so posamezne, v nizih in v dveh etažah. Oblikovanje mora biti enotno za celo območje. Za oblikovanje veljajo merila in pogoji za delavnice v ureditveni enoti (v) opredeljeni v četrtem odstavku 33. člena.
V pasu ob avtocesti so dopustne protihrupne ograje, ki jih je treba ozeleniti.
62. člen
Območje urejanja Tomšičeva 1 Nad Štreko – (J2/S12/1 in S12/2)
Poleg posegov, navedenih v drugem odstavku 10. člena so dopustne tudi obrtne delavnice, ki ne zahtevajo zunanjih deponij in ne presegajo velikosti 100 m2 tlorisne površine.
Za oblikovanje veljajo merila in pogoji za delavnice v ureditveni enoti (v) opredeljeni v četrtem odstavku 33. člena.
63. člen
Območje urejanja Železarski center Cesta Železarjev (J2/S14/1)
V ureditveni enoti (e) so poleg posegov, navedenih v drugem odstavku 10. člena, dopustne tudi obrtne delavnice, ki ne zahtevajo zunanjih deponij in ne presegajo 100 m2 tlorisne površine.
Za oblikovanje veljajo merila in pogoji za delavnice v ureditveni enoti (v) opredeljeni v četrtem odstavku 33. člena.
Ob Cesti železarjev v ureditveni enoti (e) je potrebno ohranjati značilnosti obulične zazidave med seboj ločenih objektov in postavljenih z daljšo stranico na gradbeno črto. Obulični objekti ne smejo presegati višine P+2+M. kolenčni zid sme biti visok največ 40 cm. Sleme mora biti v smeri daljše stranice tlorisa, naklon strehe mora biti med 38° in 45°. Pomožni objekti so dopustni v zaledju objektov, odmaknjeni od gradbene črte vsaj 8 m.
64. člen
Območje urejanja Javornik – Borovlje (J2/S15/1 in S15/3)
V ureditveni enoti (e) in (sb) so poleg posegov, navedenih v drugem odstavku 10. člena, dopustne tudi obrtne delavnice, ki ne zahtevajo zunanjih deponij in ne presegajo 100 m2 tlorisne površine. V območju (sb) je izjemoma dopustna gradnja niza nadzemnih garaž.
Za oblikovanje veljajo merila in pogoji za delavnice v ureditveni enoti (v) opredeljeni v četrtem odstavku 33. člena.
65. člen
Območje urejanja Podmežakla in Podkočna (J2/S17/1 in S17/2)
V ureditveni enoti (e) so poleg posegov, navedenih v drugem odstavku 10. člena, dopustne tudi obrtne delavnice, ki ne zahtevajo zunanjih deponij in ne presegajo 100 m2tlorisne površine.
Za oblikovanje veljajo merila in pogoji za delavnice v ureditveni enoti (v) opredeljeni v četrtem odstavku 33. člena.
66. člen
Območje urejanja Koroška Bela – vas Trebež (J2/S13/1)
V ureditveni enoti (e) so poleg posegov, navedenih v drugem odstavku 10. člena, dopustne tudi obrtne delavnice, ki ne zahtevajo zunanjih deponij in ne presegajo 150 m2 tlorisne površine.
Za oblikovanje veljajo merila in pogoji za delavnice v ureditveni enoti (v) opredeljeni v četrtem odstavku 33. člena.
67. člen
Območje urejanja Center Pošta/Korotan (J2/C2/1)
Pred Kosovo graščino se morata obojestranska pločnika razširiti v tlakovano površino na nivoju pločnika, vozišče pa naj poteka preko površine za pešce; širina niveletno enotno urejene površine naj bo najmanj enaka širini Kosove graščine.
68. člen
Območje urejanja Center Integral (J2/C2/2)
1. pogoji glede dejavnosti:
– V pritličju ob cesti so dopustni oskrba in storitve, v nadstropjih pa poslovni prostori in stanovanja. Podrobna razporeditev dejavnosti po posameznih objektih je prikazana v grafičnem prikazu.
– Zadaj za ulično fasado/objektom je varovana površina za garažno hišo za potrebe vzhodnega dela centra in za nove potrebe območja Integral. Na tej površini niso dopustni posegi, ki bi onemogočili kasnejšo postavitev garažne hiše. Ob cesti Cirila Tavčarje mora biti garažna hiša zaključena z objektom s storitvenimi ali oskrbnimi dejavnostmi.
– Obstoječ servis avtomobilov in tehnični pregledi vozil lahko ostanejo v območju, vendar njihov program ne sme segati na cesto Maršala Tita. Obstoječo avtobusno remizo je treba preseliti na druge površine izven centra mesta. Dopustna je sprememba namembnosti objekta za servise avtobusov za druge dejavnosti, ki so sorodne avtomobilski. Dopustna je tudi nadomestitev obstoječega objekta za servise avtobusov z novim objektom.
2. Merila in pogoji glede oblikovanja:
– Objekti ob Cesti Maršala Tita morajo biti oblikovani tako, da bodo sooblikovali mestno cesto. Novi objekti morajo biti postavljeni ob cesto na gradbeno linijo, tako da bodo tvorili ulično fasado na vzhodnem robu kareja Integral. Stavbne mase morajo biti sklenjene in podolgovate, sledijo naj ulici. Ulični gabarit na severu območja mora stopničasto slediti postopni širitvi uličnega prostora Ceste Cirila Tavčarja od zahoda proti vzhodu. Severni rob zazidave ne sme segati do ceste, tako da se ohranja širši zeleni pas ob Cesti Cirila Tavčarja.
– Maksimalni vertikalni gabarit objektov ne sme presegati P+4.
– Na vogalih in na zaključkih pomembnih pogledov morajo biti na objektih arhitekturni poudarki. Na jugovzhodnem vogalu poslovnega objekta mora biti posebej oblikovan vogal, ki bo zaključil pogled od železniške postaje proti zahodu in ustvaril kvaliteten poudarek ulice. V osi pogleda Kosove graščine mora biti fasada objekta Integral vertikalno členjena. Skrajni severozahodni vogal zazidave, ki bo vidno izpostavljen v pogledu iz soseske Plavž mora imeti prav tako arhitekturni poudarek. Arhitekturni poudarki lahko segajo preko gradbene in regulacijske linije, vendar pri tem ne smejo ovirati peš in kolesarskega prometa.
– Ob cesti Maršala Tita in ob peš ter kolesarski povezavi ob južnem robu obravnavanega območja je predvidena zasaditev drevoreda.
3. Pogoji glede prometnega urejanja:
– V območju je treba zagotoviti (rezervirati) površino za garažo z zmogljivostjo vsaj 240 parkirnih oziroma garažnih mest. Dovoz do garaže naj bo urejen nivojsko s Ceste Maršala Tita.
– Variantno je dopustna ureditev izvennivojskega priključka do garaže iz vzhodne smeri, pri čemer je dopustna ureditev uvozne rampe na desnem robu sedanje Ceste Maršala Tita.
– Obvezno je potrebno ohraniti prostor za sanacijo podhoda na Cesti Maršala Tita pri Integralu.
– Med Titovo cesto in Podmežaklo je določen rezervat za ureditev peš prehoda preko železniških tirov. Trasa prehoda mora na severni strani slediti smeri na severni smeri od cerkve na Murovi skozi Center II do Titove ceste, na južni strani pa smeri sedanjih industrijskih objektov pri rekreacijskem območju Podmežakla.
69. člen
Med Titovo cesto in Hrenovico (J2/C5) je predviden koridor za ureditev podhoda pod železniškimi tiri do obstoječih industrijskih objektov, ki so namenjeni prestrukturiranju. Trasa prehoda poteka iz Centra Jesenice (J2/C3) do Hrenovice.
70. člen
Območji urejanja Gledališče (J2/C4) in Partizan (J2/R5):
Urejeni trg, ki povezuje upravno-izobraževalni-kulturni center Jesenic je potrebno povezati z območjem Partizana, ki predstavlja eno od mestnih parkovnih površin.
71. člen
Območje urejanja Koroška Bela (J3/SK1)
V ureditvenih enotah (e) so poleg posegov, navedenih v drugem odstavku 10. člena, dopustne tudi obrtne delavnice, ki ne zahtevajo zunanjih deponij in ne presegajo 100 m2 tlorisne površine.
Za oblikovanje veljajo merila in pogoji za delavnice v ureditveni enoti (v) opredeljeni v četrtem odstavku 33. člena.
72. člen
Območja urejanja Kočna (J4/S1), Lipce (J4/S2), Na Saplah (J4/S3) in Blejska Dobrava (J4/S4).
V ureditvenih enotah (ve), (v) in (e) so poleg posegov navedenih v drugem odstavku 10. člena dopustne še obrtne delavnice ki ne zahtevajo zunanjih deponij in ne presegajo 100 m2 tlorisne površine.
Za oblikovanje veljajo merila in pogoji za delavnice v ureditveni enoti (v) opredeljeni v četrtem odstavku 33. člena.
Zelene površine in mestne funkcionalne površine vključno z otroškimi igrišči se ne smejo zmanjševati.
V ureditveni enoti (ve) so dopustne še spremembe namembnosti objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti, povezane s športom in rekreacijo, dopustne so še gostinske dejavnosti.
V ureditveni enoti (E) so poleg posegov, navedenih v drugem odstavku 10. člena, dopustne tudi obrtne delavnice, ki ne zahtevajo zunanjih deponij in ne presegajo 150 m2 tlorisne površine.
Za oblikovanje le-teh veljajo merila in pogoji za delavnice v ureditveni enoti (v) opredeljeni v četrtem odstavku 33. člena.
73. člen
Območje urejanja (J4/R1) Kočna – rekreacija
V območju so dopustne ureditve za gostinske dejavnosti za potrebe rekreacijskega območja.
74. člen
Območje urejanja (J4/Z1/1) Pokopališče Blejska Dobrava
V območju so prepovedane vse druge dejavnosti razen trgovine in storitve, ki so vezane na potrebe pokopališča.
V. KONČNE DOLOČBE
75. člen
S sprejetjem tega odloka prenehajo veljati prostorski ureditveni pogoji in njihove spremembe in dopolnitve (Uradni list RS, št. 15/91, 6/97 in 51/98).
76. člen
Prostorski ureditveni pogoji so občanom, organizacijam in skupnostim ter podjetjem stalno na vpogled na Občini Jesenice in Upravni enoti Jesenice. Na vseh krajevnih skupnostih je na vpogled tekstualni del.
77. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcijska služba.
78. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 012-21/99
Jesenice, dne 25. novembra 2004.
Župan
Občine Jesenice
Boris Bregant, univ. dipl. inž. str. l. r.
