Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo družbe Geoplin, d.o.o., Ljubljana, ki jo zastopa Barbara Pakiž, odvetnica v Ljubljani, na seji dne 18. novembra 2004

Določba 3. člena Odloka o spremembi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 5/03) Občine Vodice se, kolikor nalaga plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od površine tranzitnih in prenosnih omrežij za izvajanje poslovne dejavnosti transporta plinastih goriv, razveljavi.

1. Pobudnica izpodbija 3. člen Odloka o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč (v nadaljevanju: Odlok) v delu, ki nalaga plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od površine tranzitnih in prenosnih omrežij za izvajanje poslovne dejavnosti transporta plinastih goriv. Navaja, da je po izpodbijani določbi Odloka zavezanka za plačilo nadomestila od 19. 7. 2003 dalje, ker ga pred tem Občina Vodice od obravnavanih površin ni predpisovala. Dne 1. 1. 2003 naj bi začel veljati 218. člen Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 – v nadaljevanju: ZGO-1), po katerem se nadomestilo ne plačuje od zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč, na katerih so objekti gospodarske javne infrastrukture. Zato je izpodbijana določba Odloka v neskladju s citirano določbo ZGO-1. Po 1.6. točki 2. člena ZGO-1 naj bi bili objekti gospodarske javne infrastrukture tudi tisti gradbeni inženirski objekti, ki tvorijo omrežje namenjeno določeni vrsti gospodarske javne službe. Pobudnica pojasnjuje, da na podlagi 30. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99 in nasl. – v nadaljevanju: EZ) in 48. člena Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe prenos zemeljskega plina in gospodarske javne službe upravljanje prenosnega omrežja (Uradni list RS, št. 8/01 in nasl. – v nadaljevanju: Uredba) opravlja navedeni obvezni republiški gospodarski javni službi do pridobitve koncesij, ker ti še nista podeljeni. Po izpodbijani določbi Odloka naj bi bil transport plinastih goriv poslovna dejavnost, zato je ta določba Odloka v neskladju tudi s 30. členom EZ. Ker je izpodbijana določba Odloka v neskladju s citiranima določbama zakonov, je v neskladju tudi s tretjim odstavkom 153. člena Ustave in s 147. členom Ustave. Pobudnica predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijano določbo Odloka odpravi.
2. Občina na pobudo ni odgovorila.

3. Ustavno sodišče je s sklepom št. U-I-53/04 z dne 1. 4. 2004 začasno zadržalo izvrševanje izpodbijane določbe Odloka.
4. Pobudnica izkazuje pravni interes z odločbo o odmeri nadomestila, ki ji je bila izdana na podlagi izpodbijane določbe Odloka. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
5. Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-347/02 z dne 11. 3. 2004 (Uradni list RS, št. 29/04 in OdlUS XIII,16) že odločilo, da se po 218. členu ZGO-1 nadomestilo ne sme odmerjati od zazidanih ali nezazidanih stavbnih zemljišč, na katerih so objekti gospodarske javne infrastrukture. To izhaja tudi iz kasnejše določbe 218.b člena ZGO-1, ki natančneje opredeljuje zemljišča, od katerih se nadomestilo lahko odmerja.
6. Odlok sicer v I. točki prvega odstavka 3. člena, ki ga pobudnica ne izpodbija, povzema besedilo 218. člena ZGO-1. Vendar izpodbijana določba Odloka hkrati predpisuje, da se štejejo pri določitvi nadomestila kot zazidana stavbna zemljišča tudi površine tranzitnih in prenosnih omrežij za izvajanje poslovne dejavnosti transporta plinastih goriv.
7. Infrastrukturo za prenos zemeljskega plina opredeljuje 7. člen Uredbe o energetski infrastrukturi (Uradni list RS, št. 62/03 in nasl. – v nadaljevanju: Uredba), ki na podlagi prvega odstavka 85. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 51/04 – EZ-A) še velja. Citirana določba Uredbe med drugim uvršča med takšno infrastrukturo prenosno plinovodno omrežje in druge objekte, ki so potrebni za izvajanje gospodarske javne službe na področju prenosa zemeljskega plina. Tudi po 25. členu EZ-A je ta infrastruktura namenjena izvajanju gospodarske javne službe s področja energetike, zato po 20. točki 2. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in nasl. – ZUreP-1) in 1.6. točki 2. člena ZGO-1 predstavlja objekt gospodarske javne infrastrukture. Pobudnica je izvajalka javne službe na podlagi šeste alineje 3. člena Uredbe o določitvi splošnih pogojev za dobavo in odjem zemeljskega plina iz prenosnega omrežja (Uradni list RS, št. 10/03 in nasl.) in 48. člena Uredbe, zato Občina zmotno meni, da te službe ne izvaja. Ker se po 218. in 218.b členu ZGO-1 nadomestilo ne sme odmerjati od zazidanih ali nezazidanih stavbnih zemljišč, na katerih so objekti gospodarske javne infrastrukture, je izpodbijana določba Odloka, kolikor nalaga plačilo nadomestila od površine tranzitnih in prenosnih omrežij za izvajanje poslovne dejavnosti transporta plinastih goriv, v neskladju s citiranima določbama ZGO-1.
8. Iz zgoraj navedenega razloga je Ustavno sodišče izpodbijano določbo Odloka razveljavilo. Pri tem je upoštevalo, da iz navedb pobudnice izhaja, da o odmeri nadomestila za leto 2003 še ni pravnomočno odločeno, zato je ni treba odpraviti, kot je predlagala pobudnica. Ker je Ustavno sodišče izpodbijano določbo Odloka razveljavilo že iz zgoraj navedenega razloga, ni ocenilo še drugih očitkov pobudnice.

9. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo soglasno.