Na podlagi četrtega odstavka 34.a člena Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 – odl. US in 24/01) v zvezi s prvim odstavkom 36. člena Zakona o pravniškem državnem izpitu (Uradni list RS, št. 83/03 – prečiščeno besedilo) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o preizkusnem izpitu za odvetnike
iz drugih držav
1. člen
(vsebina)
Ta uredba podrobneje ureja vsebino in način opravljanja preizkusnega izpita o poznavanju pravnega reda Republike Slovenije, ki ga morajo opraviti odvetniki iz drugih držav za opravljanje odvetniškega poklica pod poklicnim nazivom »odvetnik« v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: izpit).
2. člen
(pristop k izpitu)
(1) Pristop k izpitu dovoli minister, pristojen za pravosodje, na zahtevo kandidata, ki priloži dokazilo o tem, da ima pravico opravljati poklic odvetnika v svoji matični državi.
(2) Z odločbo, s katero se dovoli pristop k izpitu, se določi tudi čas in kraj opravljanja izpita ter izpitna komisija.
3. člen
(izpitna komisija)
(1) Izpit se opravlja pred šestčlansko komisijo. Izpit vodi in za njegov pravilen potek skrbi predsednik izpitne komisije.
(2) Predsednika in člane izpitne komisije imenuje minister, pristojen za pravosodje, za posamezna področja na predlog predsednikov sodišč, sodnega sveta, državnih tožilstev, odvetniške in notarske zbornice izmed izkušenih sodnikov, državnih tožilcev, odvetnikov, notarjev ter drugih uglednih pravnih strokovnjakov.
(3) Minister, pristojen za pravosodje, določi predsednika in člane komisije za posamezen izpit.
(4) Naloge predsednika izpitne komisije za posamezni izpit opravlja predsednik izpitne komisije oziroma kot njegov namestnik član komisije, imenovan za področje ustavne ureditve, organizacije pravosodja in državne uprave.
(5) Predsednik izpitne komisije lahko iz utemeljenih razlogov odloči o spremembi člana komisije za posamezni izpit, o čemer obvesti kandidata pred začetkom opravljanja izpita.
4. člen
(izpitni roki)
(1) Izpiti se opravljajo v času od 1. januarja do 15. julija in od 1. septembra do 31. decembra v posameznem letu.
(2) Minister, pristojen za pravosodje, določi razpored izpitnih rokov za posamezne mesece.
5. člen
(področja izpita)
(1) Na izpitu se po naslednjem vrstnem redu preverja znanje na naslednjih področjih:
– kazensko materialno in procesno pravo,
– civilno materialno in procesno pravo,
– temelji gospodarskega prava,
– temelji delovnega prava,
– upravno pravo in upravni postopek ter upravni spor,
– ustavna ureditev, organizacija pravosodja in državne uprave.
(2) Pri kandidatu, ki je odvetnik iz druge države članice, ki ni država članica Evropske unije, in ima pravico opravljati odvetniški poklic v državi, ki ni članica Evropske unije, se v okviru področja ustavne ureditve, organizacije pravosodja in državne uprave preverja tudi poznavanje temeljev pravne ureditve Evropske unije.
(3) Predsednik izpitne komisije lahko iz utemeljenih razlogov spremeni vrstni red področij izpita.
(4) Podrobnejša vsebina izpita je določena v prilogi, ki je sestavni del te uredbe in je objavljena skupaj z njo.
6. člen
(potek izpita)
(1) Izpit traja, kolikor je potrebno za preverjanje kandidatove usposobljenosti, vendar skupno največ tri ure.
(2) Predsednik izpitne komisije skrbi, da ima vsak član komisije potreben čas za preverjanje kandidatovega znanja, vendar najmanj dvajset minut, za področji kazenskega materialnega in procesnega prava ter civilnega materialnega in procesnega prava pa najmanj trideset minut.
(3) Na predlog člana izpitne komisije ali kandidata predsednik izpitne komisije odredi odmor, in sicer največ dvakrat po petnajst minut.
(4) Izpraševalci lahko z dovoljenjem predsednika izpitne komisije postavljajo kandidatu dodatna vprašanja iz področij drugih izpraševalcev.
7. člen
(odsotnost ali odstop kandidata)
(1) Če kandidat brez opravičenega razloga določenega dne ne pristopi k opravljanju izpita ali če brez opravičenega razloga odstopi, ko je že začel opravljati izpit, se šteje, da izpita ni opravil.
(2) Minister za pravosodje kandidatu, ki iz opravičenih razlogov ne pristopi k opravljanju izpita, ali kandidatu, ki iz opravičenih razlogov odstopi, ko je že začel opravljati izpit, na njegov pisni predlog in po predhodnem mnenju predsednika izpitne komisije z odločbo določi nov rok za opravljanje izpita praviloma pred izpitno komisijo v isti sestavi. Tako dovoljen pristop ne šteje za ponovitev izpita.
(3) Predlog iz prejšnjega odstavka mora biti vložen najmanj tri dni pred izpitom, če ga iz posebej utemeljenih razlogov v tem roku ni bilo mogoče vložiti, pa takoj, ko razlogi prenehajo.
8. člen
(ocenjevanje)
(1) Izpit se oceni tako, da se vsako področje izpita oceni s točkami od 0 do 10.
(2) Posamezno področje izpita je uspešno opravljeno, če je ocenjeno najmanj s 6 točkami. Za skupno pozitivno oceno mora kandidat zbrati najmanj 36 točk, pri čemer nobeno od posameznih področij ne sme biti ocenjeno z manj kot 6 točkami.
(3) Če kandidat skupno zbere 36 točk, pa le eno od področij ni ocenjeno kot uspešno, predsednik izpitne komisije dovoli kandidatu, da v roku enega meseca ponavlja izpit s tega področja.
(4) Ponovitev izpita iz prejšnjega odstavka se ne šteje za ponoven pristop k izpitu.
9. člen
(zapisnik)
(1) O izpitu se vodi zapisnik, v katerega se vpiše potek izpita, postavljena vprašanja, ocene s posameznih področij in uspeh izpita.
(2) Zapisnik podpišejo predsednik izpitne komisije, člani izpitne komisije in zapisnikar.
(3) Kandidat ima vpogled v zapisnik.
10. člen
(potrdilo o opravljenem izpitu)
(1) Kandidatu, ki je uspešno opravil izpit, izda izpitna komisija potrdilo o opravljenem izpitu v osmih dneh po opravljenem izpitu. Potrdilo podpiše predsednik izpitne komisije.
(2) Doseženo število točk na izpitu se ne vpisuje v potrdilo.
11. člen
(stroški izpita)
Kandidat na podlagi izstavljenega računa plača stroške izpita skladno s cenikom, ki ga določi minister, pristojen za pravosodje. Kandidat mora pred pristopom k izpitu predložiti dokazilo o plačilu.
12. člen
(plačilo za delo in povračilo stroškov izpitne komisije)
(1) Predsedniku in članom komisije ter zapisnikarju pripada plačilo za delo in povračilo stroškov v zvezi z delom v komisiji.
(2) Minister, pristojen za pravosodje, določi višino plačila za delo in povračilo stroškov predsedniku oziroma namestnikom predsednika, članom izpitnih komisij za posamezne kandidate in zapisnikarjem.
13. člen
(seznam pravnih virov in literature)
(1) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, tekoče vodi seznam pravnih virov in literature, ki pomaga kandidatu za pripravo na izpit.
(2) Kandidatu je seznam pravnih virov in literature na voljo na sedežu in na spletni strani Ministrstva, pristojnega za pravosodje.
(3) Če se pravna ureditev posameznih področij izpita spremeni ali dopolni, mora kandidat poznati vsebino novih predpisov, ki so bili objavljeni vsaj 60 dni pred dnem izdaje odločbe, s katero se dovoli pristop k izpitu.
14. člen
(naloge Ministrstva, pristojnega za pravosodje)
Ministrstvo, pristojno za pravosodje, spremlja in usklajuje delo izpitne komisije, skrbi za nemoteno in usklajeno delo izpitnih komisij, določenih za posamezne kandidate, ter opravlja vsa strokovna in administrativno-tehnična dela za izpitno komisijo.
15. člen
(evidenca o opravljanju izpitov)
(1) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, vodi evidenco opravljanja izpitov, ki vsebuje naslednje podatke:
– osebno ime kandidata;
– datum in kraj rojstva kandidata;
– državljanstvo kandidata;
– državo, v kateri ima kandidat pravico opravljati odvetniški poklic;
– stalno oziroma začasno prebivališče;
– datum izpita;
– podatke o tem, ali kandidat izpit opravlja prvič ali ga ponavlja;
– uspeh, dosežen na izpitu.
(2) Evidenca iz prejšnjega odstavka se hrani trajno.
16. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 134-03/2001-5
Ljubljana, dne 2. decembra 2004.
EVA 2004-2011-0047
Vlada Republike Slovenije
mag. Anton Rop l. r.
Predsednik
PRILOGA
1. civilno materialno in procesno pravo
1.1. civilno materialno pravo
1.1.1. obligacijsko pravo – splošni pojmi (pravice, zahtevki,
predmet, pravna dejstva), osebe civilnega prava
(sposobnost, stanja, osebnostne pravice in njihovo
varstvo), splošni del (opredelitev in razumevanje
splošnih pojmov, temelji obligacijskih razmerij)
1.1.2. obligacijsko pravo – posebni del (zlasti pravni posli
obligacijskega prava)
1.1.3. stvarno pravo (zlasti opredelitev in razumevanje pojmov
stvarnega prava, pravice stvarnega prava in njihovo
varstvo)
1.1.4. družinsko pravo (zlasti opredelitev in razumevanje
pojmov družinskega prava, zakonska zveza in družinska
razmerja)
1.1.5. dedno pravo (zlasti opredelitev in razumevanje pojmov in
institutov dednega prava)
1.2. civilno procesno pravo
1.2.1. pravdni postopek in posebne vrste pravdnega postopka
1.2.2. nepravdni postopki, zapuščinski postopek
1.2.3. izvršilni postopek in postopek zavarovanja
2. kazensko materialno in procesno pravo
2.1. kazensko materialno pravo
2.1.1. kazensko materialno pravo – splošni del (zlasti
opredelitev in razumevanje splošnih pojmov, temelji
splošnega dela kazenskega materialnega prava)
2.1.2. kazensko materialno pravo – posebni del (kazniva dejanja
po veljavni zakonodaji)
2.2. kazensko procesno pravo (temeljna načela postopka, potek
postopka, posebni postopki)
2.3. izvrševanje kazenskih sankcij
2.4. pravo o prekrških (materialno in procesno pravo o prekrških)
3. upravno pravo in upravni postopek ter upravni spor
3.1. upravno pravo
3.1.1. temeljni pojmi upravnega prava
3.2. upravni postopek (zlasti temeljni pojmi, postopek, izvršba)
3.3. upravni spor
3.3.1. pristojnost in organizacija sodišč
3.3.2. postopek v upravnem sporu
4. temelji gospodarskega prava
4.1. statusno gospodarsko pravo
4.1.1. temeljni pojmi
4.1.2. statusnopravne značilnosti posameznih gospodarskih družb
4.1.3. samostojni podjetnik posameznik, tiha družba
4.1.4. statusne spremembe družb
4.1.5. prenehanje družb
4.1.6. gospodarske javne službe, zavarovalnice, banke, zadruge,
zavodi, tuja podjetja
4.2. stečajno pravo (temeljni pojmi, prisilna poravnava, stečaj,
likvidacija)
4.3. pravo vrednostnih papirjev (pojem vrednostnih papirjev, menica,
ček, druge vrste vrednostnih papirjev,
opredelitev, sestavine, razpolaganje, dematerializacija
vrednostnih papirjev, trgovanje z vrednostnimi papirji)
4.4. varstvo konkurence
4.5. pravo industrijske lastnine (temeljni pojmi, pridobitev in
prenos pravic, sodno varstvo)
4.6. gospodarske pogodbe
4.7. gospodarski spori in izvršba v gospodarskih zadevah
4.8. finančno poslovanje in plačilni promet
5. temelji delovnega prava in prava socialne varnosti
5.1. delovno pravo
5.1.1. pravni viri delovnega prava
5.1.2. temeljni pojmi delovnega prava
5.1.3. veljavna zakonska ureditev s področja delovnega prava
5.1.4. sodelovanje delavcev pri upravljanju, položaj in
pristojnost sindikata, pravica do stavke
5.1.5. posebne vrste delovnih razmerij, značilnosti
5.2. pravo socialne varnosti
5.2.1. pokojninska in invalidska zavarovanja
5.2.2. zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje
5.2.3. pravo družinskih in socialnih prejemkov
5.2.4. zavarovanje za primer brezposelnosti
5.3. postopek pred sodišči za delovne spore in spore s področij
socialne varnosti
5.3.1. organizacija sodišč
5.3.2. potek postopka
6. ustavna ureditev, organizacija pravosodja in državne uprave ter
temelji pravne ureditve Evropske unije
6.1. veljavna ustavna ureditev, temeljne človekove pravice in
svoboščine
6.2. organizacija pravosodja
6.2.1. organizacija sodstva
6.2.1.1. ustavno sodišče
6.2.1.2. redna sodišča
6.2.1.3. specializirana sodišča
6.2.2. organizacija državnih tožilstev
6.2.3. organizacija državnega pravobranilstva
6.2.4. organizacija odvetništva
6.2.5. organizacija notariata
6.3. organizacija državne uprave
6.4. temelji pravne ureditve Evropske unije
6.4.1. pravna narava in vrste aktov Evropske unije
6.4.2. sodno varstvo v Evropski uniji
