Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Iva Gašperiča in Marije Langbauer iz Kamnika, ki ju zastopa Matjaž Kušar, odvetnik v Ljubljani, na seji dne 13. oktobra 2004

1. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 5. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora (Uradni list RS, št. 45/94), kolikor se nanaša na počitniški objekt na zemljišču parc. št. 1218/78 k.o. Šenturška gora z oznako 256, se sprejme.
2. Predlog, naj se do končne odločitve zadrži izvrševanje 5. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora (Uradni list RS, št. 45/94), kolikor se nanaša na počitniški objekt na zemljišču parc. št. 1218/78 k.o. Šenturška gora z oznako 256, se zavrne.
3. Do končne odločitve Ustavnega sodišča se zadrži izvršitev odločbe Ministrstva za okolje, prostor in energijo, Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Kranj, št. 356-02-04-7/02-CE z dne 10. 12. 2002. Začasno zadržanje začne učinkovati z dnem vročitve tega sklepa Inšpektoratu Republike Slovenije za okolje, prostor in energijo.

1. Pobudnika izpodbijata Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora (v nadaljevanju: Odlok). Navajata, da izpodbijani akt v 5. členu opredeljuje njun počitniški objekt na zemljišču parc. št. 1218/78 k.o. Šenturška gora z oznako 256 kot objekt, ki leži v rezervatu predvidenih žičnic in do izdaje lokacijskega dovoljenja za njihovo gradnjo njegova legalizacija ni dopustna. Menita, da se njun objekt v tem rezervatu ne nahaja, saj je na robu tega območja, kar dokazujeta z listinami, med katerimi je tudi izjava upravljalca smučišča na Krvavcu, da sporni objekt ne ovira razvojnih načrtov širitve smučišča na tem območju. Pobudnika očitata, da je izpodbijana določba Odloka nejasna in nedoločena in je zato v neskladju z 2. členom Ustave. Na njeni podlagi naj bi bila legalizacija njunega objekta odvisna od izdaje konkretnega akta v upravnem postopku, ki se začne na zahtevo investitorja. To naj bi pomenilo, da je njegova legalizacija časovno nedoločena ter odvisna od volje investitorja in upravnega organa. Menita, da sta v primerjavi z investitorjem žičnic v neenakopravnem položaju. Njihova morebitna gradnja naj bi predstavljala poseg v njuno lastninsko pravico na zemljišču oziroma bi terjala njegovo razlastitev, če bi zanjo obstajali predpisani pogoji. Izpodbijana določba Odloka naj bi bila zato v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave in 14. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP) ter 33. členom Ustave in 1. členom prvega Protokola k EKČP. Pobudnika navajata, da je odločba Ministrstva za okolje, prostor in energijo, Inšpektorata RS za okolje in pro­stor, Območne enote Kranj (v nadaljevanju: Inšpektorat RS), št. 356-02-04-7/02-CE z dne 10. 12. 2002 že izvršljiva, upravna izvršba je bila odložena do 30. 9. 2004, o ponovnem odlogu izvršitve te odločbe pa še ni bilo odločeno, zato jima bi lahko nastale škodljive posledice. Predlagata, da Ustavno sodišče pred dokončnim odločanjem začasno zadrži izvajanje izpodbijane določbe.
2. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo. V nadaljnjem postopku bo ocenilo, ali je izpodbijana določba 5. člena Odloka v neskladju z drugim odstavkom 14. člena in 33. členom Ustave. Ocenilo bo tudi, ali je izpodbijana določba časovno nedoločna, kar bi pomenilo kršitev načel pravne države iz 2. člena Ustave.
3. Na podlagi 39. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) lahko Ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvrševanje izpodbijane določbe predpisa, če bi zaradi njenega izvrševanja lahko nastale težko popravljive posledice. Zgolj začasno zadržanje 5. člena Odloka ne bi preprečilo, da bi pobudnikoma nastale škodljive posledice, ki jih zatrjujeta. Učinek zadržanja izvrševanja bi namreč pomenil, da se izpodbijana določba začasno ne sme izvrševati, kar pa ne bi pomenilo, da se ne sme izvršiti odločba Inšpektorata RS. Zato je moralo Ustavno sodišče na podlagi drugega odstavka 40. člena ZUstS določiti način izvršitve te odločitve (3. točka izreka). Z njim bo pobudnikoma omogočeno, da se do končne odločitve Ustavnega sodišča odločba Inšpektorata RS ne sme izvršiti.
4. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 26. člena in drugega odstavka 40. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.