Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93) in v skladu z odloki o gospodarskih javnih službah v občinah je Občinski svet občine Črna na Koroškem na 12. redni seji, dne 25. 5. 2004, Občinski svet občine Mislinja na 14. redni seji, dne 3. 6. 2004, Občinski svet občine Dravograd na 17. redni seji, dne 11. 5. 2004, Občinski svet občine Mežica na 14. seji, dne 4. 5. 2004, Občinski svet občine Muta na 11. redni seji, dne 15. 4. 2004, Občinski svet občine Radlje ob Dravi na 14. redni seji, dne 13. 4. 2004, Občinski svet mestne občine Slovenj Gradec na 18. seji dne, 20. 4. 2004, Občinski svet občine Prevalje na 11. redni seji, dne 15. 4. 2004, Občinski svet občine Vuzenica na 15. redni seji, dne 14. 4. 2004, Občinski svet občine Ravne na Koroškem na 14. redni seji, dne 27. 5. 2004 in Občinski svet občine Ribnice na Pohorju na 14. redni seji, dne 15. 4. 2004 sprejel

S tem odlokom se določajo pogoji in način izvajanja obvezne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju občin:
 
Mestna občina Slovenj Gradec,
Občina Mislinja,
Občina Črna na Koroškem,
Občina Mežica,
Občina Prevalje,
Občina Ravne na Koroškem,
Občina Dravograd,
Občina Ribnica na Pohorju,
Občina Muta,
Občina Vuzenica,
Občina Radlje ob Dravi.

S tem odlokom se določa:
1. organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe;
2. vrsta in obseg storitev javne službe ter njihova pro­storska razporeditev;
3. pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne služ­be;
4. pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe;
5. viri financiranja javne službe, načina oblikovanja tarife in obračun storitev javne službe;
6. vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe;
7. nadzor nad izvajanjem javne službe ter kazenske in prehodne določbe.

Cilji ravnanja s komunalnimi odpadki po tem odloku so:
1. zagotoviti ustrezno organiziranost izvajanja ravnanja z odpadki v skladu z zakonodajo in predpisi;
2. izboljšati povzročiteljem komunalnih odpadkov dostop do storitev javne službe;
3. zagotoviti učinkovito izločevanje ločenih frakcij komunalnih odpadkov;
4. zagotoviti obdelavo komunalnih odpadkov preden se jih odstrani z odlaganjem na odlagališču nenevarnih odpadkov;
5. zagotoviti v največji meri predelavo in ponovno rabo ločenih frakcij komunalnih odpadkov, predvsem pa odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek;
6. uveljavitev načela: »stroške plača povzročitelj komunalnih odpadkov«;
7. zagotoviti izdelavo in sprejem letnih in dolgoročnih programov na področju ravnanja z odpadki.

Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
1. Komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstev in njim po naravi in sestavi podobni odpadki iz industrije, obrti ter storitvenih dejavnosti.
2. Povzročitelj komunalnih odpadkov je vsaka fizična oseba, ki deluje ali ima dejavnost na območju občine/regije in povzroča nastajanje komunalnih odpadkov. Povzročitelj komunalnih odpadkov je tudi oseba, ki po pooblastilu povzročitelja komunalnih odpadkov prepušča komunalne odpadke izvajalcu javne službe ali pravna oseba, ki v skladu s tem odlokom lahko z izvajalcem javne službe sklene pogodbeno razmerje za ravnanje z odpadki.
3. Prevzemno mesto kosovnih odpadkov je določeno mesto, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe občasno prepuščajo te odpadke. Prevzemno mesto kosovnih odpadkov je običajno mesto, ki je sicer namenjeno za prevzem komunalnih odpadkov. Povzročitelj komunalnih odpadkov na poziv izvajalca javne službe na prevzemnem mestu prepušča kosovne odpadke po vnaprej določenem in javno objavljenem urniku.
4. Prevzemno mesto komunalnih odpadkov je mesto, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo po vnaprej določenem urniku izvajalcu javne službe komunalne odpadke v za to namenjenih posodah. Prevzemno mesto komunalnih odpadkov, ki je praviloma na javni površini, se za posamezno stavbo ali skupino stavb določi v postopku izdaje dovoljenja za poseg v prostor. Če v postopku iz prejšnjega stavka prevzemno mesto komunalnih odpadkov ni bilo določeno, se ga določi ob začetku storitev javne službe prevzemanja komunalnih odpadkov z vpisom v register prevzemnih mest. Prevzemno mesto je (lahko) hkrati zbirno mesto.
5. Zbirno mesto komunalnih odpadkov je mesto, kjer so nameščene posode, v katere povzročitelji komunalnih odpadkov neovirano odlagajo komunalne odpadke. Zbirno mesto komunalnih odpadkov praviloma ni na javni površini.
6. Zbirni center je ustrezno urejen, pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za prevzemanje in začasno hra­njenje vseh vrst ločenih frakcij. V zbirnem centru povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo izvajalcu javne službe te frakcije in kosovne odpadke. Na območju zbirnega centra se lahko uredi tudi zbiralnica nevarnih frakcij.
7. Ločeno zbrane frakcije so odpadki iz podskupine »Ločeno zbrane frakcije« in ločeno zbrana odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek iz podskupine »Embalaža, vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek« s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v Pravilniku o ravnanju z odpadki.
8. Ločene frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki niso nevarni odpadki in na katere se nanaša s tem odlokom določen najmanjši obseg oskrbe. Ločene frakcije so določene v prilogi 1 Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
9. Nevarne frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki, na katere se nanaša s tem odlokom določen naj­manjši obseg oskrbe. Nevarne frakcije so določene v prilogi 2 Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
10. Kosovni odpadki so odpadki iz podskupine »Drugi komunalni odpadki« s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v Pravilniku o ravnanju z odpadki, ki zaradi svoje velikosti, oblike in teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih za odpadke.
11. Oprema, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi, je zavržena oprema, ki vsebuje klorofluoroogljike, in zavržena električna in elektronska oprema, ki vsebuje nevarne snovi, iz podskupine »Ločeno zbrane frakcije« s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki, kot so hladilniki, zamrzovalniki, toplotne črpalke in klimatske naprave, ki vsebujejo klorofluoroogljike ali klorofluoroogljikovodike, avdiovizualna, računalniška ali druga elektronska oprema, ki se uporablja v gospodinjstvu.
12. Ostanki komunalnih odpadkov so komunalni odpadki, iz katerih so izločene ločeno zbrane frakcije iz klasifikacijskega seznama odpadkov po predpisih, ki urejajo ravnanje z odpadki, ali ostanki iz predelave ločeno zbranih frakcij in kosovnih odpadkov, ki jih zaradi njihove sestave in načina nastajanja praviloma ni možno razvrstiti v skupino »Ločeno zbrane frakcije« ali v druge skupine komunalnih odpadkov ali v skupino »Embalaža, vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek« v klasifikacijskem seznamu odpadkov iz Pravilnika o ravnanju z odpadki.
13. Biološki odpadki so ločeno zbrane frakcije organskih kuhinjskih odpadkov in odpadkov iz vrtov primernih za kompostiranje.
14. Odpadna embalaža je odpadna primarna in sekundarna embalaža, ki je komunalni odpadek skladno s predpisom o ravnanju z odpadki.
15. Embalaža iz sestavljenih materialov je embalaža, ki je sestavljena iz več slojev različnih materialov, ki jih ročno ni mogoče razstaviti ali drugače med seboj ločiti.
16. Zbiralnica ločenih frakcij je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo.
17. Zbiralnica nevarnih frakcij je pokrit prostor, opremljen za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo.
18. Premična zbiralnica je tovorno vozilo, opremljeno za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki po določenem urniku na naseljenih območjih omogoča, da povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tudi pokrit prostor ali ustrezen zabojnik, ki se ga za določen krajši čas začasno uredi in opremi za oddajanje in ločeno zbiranje teh frakcij.
19. Sortirni center – podjetje za ravnanje z odpadki je sklop objektov in naprav, kjer se izvaja sortiranje, kompostiranje, mehansko-biološka obdelava ostanka odpadkov, začasno skladiščenje ločenih frakcij, ter odlaganje nenevarnih odpadkov.
20. Odlagališče preostanka komunalnih odpadkov – je objekt ali več objektov za odlaganje odpadkov v tla, na tla ali pod zemljo.

Izvajalec javne službe je(sta) skupno(i) javno(i) podjetje(ji), ki ga(ju) za ta namen ustanovijo občine vključene v projekt »Koroški center za ravnanje z odpadki«, v skladu s predpisi o gospodarskih javnih službah (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe).
Občina skupno zagotavlja javno službo v javnem podjetju(jih) za:
– zbiranje kosovnih odpadkov;
– zbiranje nevarnih frakcij;
– zbiranje komunalnih odpadkov;
– zbiranje ločenih frakcij;
– predelavo odpadkov in
– odlaganje odpadkov.

Skupno podjetje organizira poslovne enote za ravnanje s komunalnimi odpadki na območjih kjer imajo sedež obstoječa komunalna podjetja.

Javna služba po tem odloku obsega naslednja dela:
1. izločevanje papirja, lepenke, stekla in drugih ločenih frakcij z ločenim zbiranjem (v nadaljnjem besedilu: ločeno zbiranje frakcij) v naslednjem obsegu:
– prevzemanje ločenih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo v zbiralnicah ločenih frakcij in zbirnih centrih;
– prevzemanje ločenih frakcij, ki nastajajo v gostinski dejavnosti in v turistični dejavnosti;
– prevzemanje ločenih frakcij, ki nastajajo pri kulturnih, športnih in drugih javnih prireditvah in aktivnostih na prostem;
– prevzemanje nevarnih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo v zbirnem centru;
– prevzemanje opreme, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi in jo povzročitelji komunalnih odpadkov oddajajo v zbirnem centru;
– prevzemanje gradbenih odpadkov manjših količin, ki nastajajo pri vzdrževanju stanovanjskih prostorov in jih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo v zbirnem centru;
– oddajanje odpadne embalaže, ki je prevzeta v okviru ločenega zbiranja frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij in zbirnih centrih, v predelavo skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo;
– zagotavljanje predelave in oddajanja v predelavo ločenih frakcij, ki so prevzete v okviru ločenega zbiranja frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij in zbirnih centrih in niso odpadna embalaža;
– oddajanje nevarnih frakcij, prevzetih v zbirnih centrih, izvajalcu zbiranja nevarnih frakcij iz 3. točke tega člena;
– oddajanje v zbirnih centrih prevzetih kosovnih odpadkov izvajalcu zbiranja kosovnih odpadkov iz 2. točke tega člena;
– oddajanje v zbirnih centrih prevzete opreme, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi, izvajalcu zbiranja kosovnih odpadkov iz 2. točke tega člena;
– zagotavljanje predelave in oddajanja v predelavo in odstranjevanje gradbenih odpadkov manjših količin, ki nastajajo pri vzdrževanju stanovanjskih prostorov in so prevzeti v zbirnih centrih od povzročiteljev komunalnih odpadkov;
– nabava in vzdrževanje zabojnikov za prepuščanje odpadkov v zbiralnicah ločenih frakcij;
– nabava in vzdrževanje zabojnikov in druge opreme v zbirnih centrih, ki je namenjena prepuščanju in oddajanju ločenih frakcij in nevarnih frakcij, kosovnih odpadkov in gradbenih odpadkov manjših količin v zbirnih centrih;
– nabava in vzdrževanje zabojnikov in vozil za prevoz ločenih frakcij v predelavo;
– načrtovanje, pridobitev zemljišč, graditev ter urejanje in vzdrževanje prostorov zbiralnic in zbirnih centrov;
– zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o ločeno zbranih frakcijah po predpisih na področju ravnanja z odpadki.
2. zbiranje kosovnih odpadkov v naslednjem obsegu:
– občasno prevzemanje kosovnih odpadkov na prevzemnih mestih za kosovne odpadke, kjer po vnaprej dogovorjenem urniku povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo večje kose ločenih frakcij;
– redno prevzemanje kosovnih odpadkov, ki jih je izvajalec ločenega zbiranja frakcij iz prve točke tega odstavka prevzel v zbirnem centru;
– obdelava kosovnih odpadkov;
– oddajanje in odstranjevanje obdelanih kosovnih odpadkov;
– nabava in vzdrževanje zabojnikov in vozil za prevzemanje kosovnih odpadkov;
– načrtovanje, graditev objektov ter nabava in vzdrževanje opreme za obdelavo kosovnih odpadkov in
– zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o količinah in vrstah ločenih frakcij po obdelavi kosovnih odpadkov po predpisih na področju ravnanja z odpadki.
3. zbiranje nevarnih frakcij iz gospodinjstev v naslednjem obsegu:
– prevzemanje nevarnih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov oddajajo v premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij;
– redno prevzemanje nevarnih frakcij, ki jih je izvajalec ločenega zbiranja frakcij iz prve točke tega odstavka prevzel v zbiralnici nevarnih frakcij, nameščeni v zbirnem centru;
– začasno skladiščenje zbranih nevarnih frakcij;
– oddajanje v odstranjevanje in predelavo prevzetih nevarnih frakcij;
– zagotavljanje odstranjevanja in predelave prevzetih nevarnih frakcij;
– nabava in vzdrževanje zabojnikov za začasno hra­njenje in vozil premičnih zbiralnic nevarnih frakcij in
– zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o zbranih nevarnih frakcijah po predpisih na področju ravnanja z odpadki.
4. zbiranje komunalnih odpadkov v naslednjem obsegu:
– prevzemanje komunalnih odpadkov, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo na prevzemnih mestih za komunalne odpadke v posodah za biološke odpadke in v posodah za ostale odpadke;
– oddajanje prevzetih komunalnih odpadkov v sortirnico;
– nabava in vzdrževanje posod, v katerih povzročitelji komunalnih odpadkov iz gospodinjstev prepuščajo komunalne odpadke;
– nabava in vzdrževanje vozil za prevoz komunalnih odpadkov;
– obračun storitev uporabnikom storitev javne službe za vsa dela javne službe, določena v tem členu in
– zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o zbranih komunalnih odpadkih po predpisih na področju ravnanja z odpadki.
5. dejavnost podjetja – sortirnica in kompostarna v naslednjem obsegu:
– razvrščanje zbranih komunalnih odpadkov, ki so namenjeni za odlaganje, kompostiranje bioloških odpadkov, mehansko biološka predelava odpadkov, odlaganje odpadkov;
– oddajanje odpadne embalaže, ki je izločena v okviru razvrščanja komunalnih odpadkov v sortirnici, v predelavo skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo;
– zagotavljanje predelave ločeno zbranih odpadkov in oddajanje v predelavo ločenih frakcij, ki so izločene v okviru izločanja ločenih frakcij z razvrščanjem komunalnih odpadkov v sortirnici in niso odpadna embalaža;
– oddajanje nevarnih frakcij, ki so izločene v okviru izločanja ločenih frakcij z razvrščanjem komunalnih odpadkov v sortirnici, izvajalcu zbiranja nevarnih ločeno zbranih frakcij iz tretje točke tega člena;
– oddajanje ostankov komunalnih odpadkov, ki nastajajo pri razvrščanju komunalnih odpadkov v sortirnici, v odlaganje oziroma obdelavo pred njihovim odlaganjem;
– nabava in vzdrževanje opreme v sortirnici za razvr­ščanje komunalnih odpadkov;
– urejanje in vzdrževanje prostorov, na katerih je nameščena oprema sortirnice in
– zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o izločenih ločenih frakcijah po predpisih na področju ravnanja z odpadki.
6. dejavnost podjetja za opravljanje odlagališča:
– zagotavljanje odlaganja ostankov komunalnih odpadkov po predpisih na področju ravnanja z odpadki in
– zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov iz dejavnosti po predpisih na področju ravnanja z odpadki.
Dejavnost podjetij se podrobno opredeli z »Načrtom ravnanja z odpadki« po predpisih o ravnanju z odpadki in »Poslovniku za obratovanje odlagališča« po predpisih za odlaganje odpadkov.

Ločeno zbiranje frakcij se zagotavlja v zbirnem centru, in sicer za območje ene ali več občin v regiji v naslednjih občinah:
– Občina Radlje ob Dravi za občine: Muta, Radlje ob Dravi, Ribnica na Pohorju ter Vuzenica (dva centra na različnih lokacijah);
– Občina Dravograd;
– Občina Slovenj Gradec (dva centra na različnih lokacijah);
– Občina Mislinja;
– Občina Prevalje za občine: Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje;
– Občina Ravne na Koroškem.

Povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo v zbirnih centrih iz prejšnjega člena naslednje ločene frakcije:
– papir in lepenko vseh vrst in velikosti vključno s transportno, skupinsko in prodajno embalažo iz lepenke,
– stekla vseh velikosti in oblik,
– drobno plastiko,
– odpadke iz plastike vključno s transportno, skupinsko in prodajno embalažo iz plastike in kompozitov, ki hkrati opravlja funkcijo skupinske in prodajne embalaže,
– drobne odpadke iz kovin vključno s transportno, skupinsko in prodajno embalažo iz kovin, ki hkrati opravlja funkcijo skupinske in prodajne embalaže,
– les vključno s transportno, skupinsko in prodajno embalažo iz lesa,
– oblačila,
– tekstil,
– doze za razpršila (aerosoli),
– jedilna olja in maščobe,
– barve, črnila, lepila in smole, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
– detergente, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
– baterije in akumulatorje, ki niso vključeni v skupine 16 06 01, 16 06 02 in 16 06 03 v klasifikacijskem seznamu odpadkov iz predpisa o ravnanju z odpadki,
– kosovne odpadke.
Zbirni centri so opremljeni tudi za prepuščanje odpadkov iz vrtov, kot so trava, vejevje, listje, rože in drugi zeleni obrezki in manjših količin gradbenih odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvih pri vzdrževanju stanovanjskih prostorov in jih v zbirnem centru prepuščajo povzročitelji iz gospodinjstev.

V zbiralnicah ločenih frakcij se z zbiranjem ločenih frakcij zagotavlja prevzem najmanj naslednjih ločenih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo v za to name­njenih zabojnikih, nameščenih na prostoru zbiralnice:
– papirja in lepenke vključno z drobno odpadno embalažo iz lepenke;
– odpadne embalaže iz stekla in
– odpadno plastiko.
Ločene frakcije iz prejšnjega odstavka, ki nastajajo v stavbi, v kateri se izvaja gostinska dejavnost ali turistična dejavnost s kapaciteto več kot 20 nočitev, se prepuščajo izvajalcu zbiranja ločenih frakcij v zabojnikih, ki jih zagotovijo lastniki ali upravljavci teh stavb sami.
Več izvajalcev turističnih in gostinskih dejavnosti v isti stavbi ali v sosednjih stavbah lahko uredijo skupno zbiranje ločenih frakcij v zabojnikih, ki jih zagotovijo sami v prostorih enega od njih.

Zbiralnice se uredi v skladu s predpisi o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.

V okviru zbiranja ločenih frakcij se v zbirnih centrih povzročiteljem komunalnih odpadkov zagotavlja tudi redno oddajanje nevarnih frakcij in kosovnih odpadkov.
V zbirnih centrih se izvaja prevzemanje nevarnih frakcij in kosovnih odpadkov nadzorovano z osebjem, ki je usposobljeno za tak prevzem.
Odpremo nevarnih frakcij in kosovnih odpadkov, ki so jih povzročitelji komunalnih odpadkov oddali v zbirnih centrih, ter njihovo predelavo in odstranjevanje zagotovi izvajalec javne službe.

Občasno prevzemanje nevarnih frakcij do izgradnje zbirnega centra zagotavlja izvajalec javne službe v premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij.
Oddajanje nevarnih komunalnih odpadkov v premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij se povzročiteljem komunalnih odpadkov zagotavlja enakomerno razporejeno po celotnem območju občine/regije. Podrobna razporeditev se določi s »Programom ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami«.

Storitve zbiranja komunalnih odpadkov so obvezne za lastnike ali upravljavce vsake stavbe, ki je na območju občine/regije in v kateri imajo prebivalci stalno ali začasno prebivališče, ali počitniških hiš, ali če se v njih izvaja dejavnost, pri kateri nastajajo komunalni odpadki.
Komunalne odpadke izvajalec javne službe prevzema tako, da njegove storitve uporabljajo na enak način in skupno vsi povzročitelji komunalnih odpadkov v stavbi.
Za stavbo iz prejšnjega odstavka se šteje tudi vsaka posamična etažna enota v stavbi, če se v njej izvaja dejavnost in se lastnik ali uporabnik etažne enote z izvajalcem javne službe in upraviteljem objekta dogovori, da se komunalni odpadki iz etažne enote prepuščajo izvajalcu javne službe posebej in neodvisno od komunalnih odpadkov, ki nastajajo pri drugih uporabnikih stavbe.

Prevzemanje komunalnih odpadkov se opravlja na prevzemnih mestih, kjer jih prepuščajo povzročitelji komunalnih odpadkov v tipiziranih posodah standardnih velikosti.
Prevzemanje komunalnih odpadkov na redko naseljenih območjih se opravlja na poseben način, povzročitelji jih lahko prepuščajo v posebnih tipiziranih vrečkah na dogovorjenih prevzemnih mestih, od koder jih izvajalec najprej dostavi na skupna zbirna mesta za prevzem s posebnimi smetarskimi vozili.
Povzročitelji komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih razvrščajo komunalne odpadke v skladu s programom, ki ga uvede izvajalec javne službe.

Če se komunalne odpadke prevzema enkrat tedensko, mora biti prostornina posode ali skupna prostornina vseh posod, v katerih povzročitelji komunalnih odpadkov iz posamezne stavbe prepuščajo komunalne odpadke, večja od prostornine najmanjše količine komunalnih odpadkov, ki nastanejo v tej stavbi v enem tednu.
Pri določitvi najmanjše količine komunalnih odpadkov se upoštevajo:
– ocene o najmanjši količini komunalnih odpadkov, ki nastane na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v stavbi;
– ocene o najmanjši količini komunalnih odpadkov, ki nastane v enem tednu na zaposlenega, ki izvaja v stavbi ali njenem delu dejavnost in
– število prebivalcev in zaposlenih v stavbi, ki prepuščajo komunalne odpadke v isti posodi ali posodah.
Najmanjšo količino komunalnih odpadkov se določi na podlagi naslednjega izračuna:

V nk = K(1).P + K(2).Z,

kjer je:
P = število prebivalcev s stalnim ali začasnim prebivališčem v stavbi ali skupini stavb,
Z = število zaposlenih v stavbi,
K(1)= ocena za najmanjšo količino komunalnih odpadkov, ki nastane v enem tednu na prebivalca in je enaka 40 litrov,
K(2) = ocena za najmanjšo količino komunalnih odpadkov, ki nastane v enem tednu na zaposlenega in je enaka 15 litrov,
V(najmanjša količina) = prostornina najmanjše količine komunalnih odpadkov, ki nastane v stavbi v enem tednu, izražena v litrih.
Za počitniško hišo in za stanovanje, ki je v uporabi občasno, je ocenjena najmanjša količina komunalnih odpadkov, ki nastane v enem tednu, enaka 80 litrov.

Prostornina najmanjše količine komunalnih odpadkov, ki nastane v stavbi v enem tednu (Vnk), izraženo v litrih se uporabi tudi za določitev prostornine ter števila posod za prepuščanje komunalnih odpadkov iz več stavb, za katere je določeno skupno prevzemno mesto. Skupna prostornina posod se določi kot vsota prostornine najmanjših količin komunalnih odpadkov, ki nastane v posamezni stavbi.

Izvajalec lahko na podlagi lastnih ugotovitev o dejanski količini nastajanja komunalnih odpadkov določi manjšo ali večjo prostornino posod ali število posod, kot se jih izračuna na podlagi določb iz 15. in 16. člena tega odloka. V primeru dodelitve večje posode ali več posod je povzročitelj dolžan poravnati dodatne stroške za nabavo posod.

Prevzem komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih, v zbiralnicah ali v zbirnih centrih ter njihov prevoz na mesto predelave ali na mesto obdelave pred odstranjevanjem se opravlja s posebnimi smetarskimi vozili.

Izvajalec mora zagotoviti, da so zabojniki, ki so name­njeni za prepuščanje posameznih vrst ločenih frakcij v zbiralnicah, ustrezno označeni, tako da je razvidna vrsta ločene frakcije.
Tipsko obliko, barvo, velikost in označenost zabojnikov iz prejšnjega odstavka tega člena določi izvajalec.
Izvajalec mora zagotoviti, da je na zabojnikih v zbirnih centrih ustrezna oznaka, iz katere je razvidna vrsta ločene frakcije, ki se jo lahko odloži v zabojnik in pogoji za prepu­ščanje, če obstajajo.

Izvajalec mora zagotoviti:
– redno praznjenje zabojnikov v zbiralnicah in v zbirnih centrih in prevzemnih mestih;
– redno praznjenje zabojnikov, ki so jih za prepuščanje ločenih frakcij zagotovili lastniki ali upravitelji stavb, v katerih se izvaja gostinska dejavnost ali turistična dejavnost, s kapaciteto več kot 20 nočitev;
– redno oddajanje zbranih ločenih frakcij v predelavo;
– snažnost prostorov zbiralnic ločenih frakcij in zbirnih centrov ter redno vzdrževanje zabojnikov, ki so namenjeni za prepuščanje ločenih frakcij tako glede njihovega izgleda kot namena;
– zamenjavo dotrajanih zabojnikov;
– opremljanje novih zbiralnic ločenih frakcij z zabojniki;
– vzdrževanje in nabavo vozil za prevoz ločenih frakcij v predelavo.
Število zbiralnic ločenih frakcij na posameznem območju poselitve občine/regije in njihove lokacije, načrt opremljanja obstoječih zbiralnic ter načrt vzpostavljanja novih se določi v programu opremljanja stavbnih zemljišč z zbiralnicami ločenih frakcij in zbirnimi centri za prepuščanje ločenih frakcij.

Prevzem ločenih frakcij se izvaja po letnem programu zbiranja ločenih frakcij, ki ga pripravi izvajalec zbiranja ločenih frakcij v skladu s predpisi o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
Postopnost opremljanja zbiralnic ločenih frakcij na posameznem območju poselitve in druge pogoje glede uvajanja ter izvajanja zbiranja ločenih frakcij na posameznem območju poselitve ter druge obveznosti izvajanja se uredi v prej navedenem programu.

Prevzem kosovnih odpadkov in nevarnih frakcij se izvaja po programu zbiranja kosovnih odpadkov in nevarnih frakcij, ki ga pripravi izvajalec javne službe v skladu z Odredbo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.

Izvajalec javne službe prazni posode tako, da ne onesnaži prevzemnega mesta ali mesta praznjenja ali njune okolice ter ne poškoduje posod.
Če pri prevzemu komunalnih odpadkov pride do onesnaženja prevzemnega mesta ali njegove okolice, mora izvajalec zagotoviti odstranitev odpadkov in čiščenje onesnaženih površin.

Izvajalec javne službe zagotavlja pranje posod, ki so namenjene prepuščanju komunalnih odpadkov, najmanj enkrat letno.

Izvajalec javne službe zagotavlja za povzročitelje iz gospodinjstev:
– zamenjavo dotrajanih posod z novimi;
– nabavo novih posod za nove uporabnike storitev prevzemanja komunalnih odpadkov;
– zamenjavo posod s posodami drugih velikosti zaradi nastajanja drugačnih količin, kot so bile prvotno izračunane;
– vzdrževanje in nabavo vozil za prevoz komunalnih odpadkov v sortirnico in
– vzdrževanje in nabavo opreme v sortirnici in za pranje posod.
Tipsko obliko, velikost, barvo, material, označenost zabojnikov za prepuščanje komunalnih odpadkov določi izvajalec javne službe.
Ostali povzročitelji so dolžni na svoje stroške nabaviti in vzdrževati posode za odpadke, v skladu s standardi, ki jih predpiše izvajalec javne službe.

Slepa cesta, ob robu katere so prevzemna mesta za komunalne odpadke, mora imeti zaključek z obračališčem. Obračališče mora biti izvedeno v obloki črke »T« z najmanjšim zunanjim radijem 12 m ter najmanjšim notranjim radijem 6,5 m. Obračališče je lahko urejeno tudi na drug način, če vozila na njem obračajo enako učinkovito, kot to zagotavlja obračališče iz prejšnjega stavka.
Najmanjša svetla višina dostopne poti do prevzemnega mesta za komunalne odpadke mora biti 4 m, najmanjša svetla širina dostopne poti pa 3 m.
Notranji najmanjši radij dostopne poti do prevzemnega mesta za komunalne odpadke v križišču ali krivini mora biti 6,5 m, razen pri dvosmernih lokalnih cestah, kjer je lahko najmanjši radij 3 m in je zagotovljena preglednost križišča.

Prevzemno mesto za komunalne odpadke je lahko na površini, ki je v lasti uporabnika storitev javne službe, če so izpolnjeni pogoji prevzema iz tega odloka in je zagotovljen neoviran dovoz vozil za prevzem komunalnih odpadkov ter je podano njegovo pisno soglasje brez kakršnega koli nadomestila ali odškodnine.
Prevzemno mesto za komunalne odpadke mora biti dostopno vozilom za odvoz odpadkov.

Ime in naslov uporabnika storitev, lokacijo prevzemnega mesta za komunalne odpadke, najmanjšo količino komunalnih odpadkov iz 15. člena tega odloka ter velikost in število posod za prepuščanje komunalnih odpadkov se določi za vsako posamezno stavbo ali skupino stavb, v kateri nastajajo komunalni odpadki.
Zbirko podatkov iz prejšnjega odstavka vodi izvajalec javne službe v registru prevzemnih mest.

Podatki za posamezno stavbo se v registru prevzemnih mest iz prejšnjega člena lahko spremenijo na podlagi:
– sprememb števila prebivalcev in zaposlenih v stavbi;
– ugotovitev izvajalca javne službe o spremembah količin komunalnih odpadkov v stavbi ali
– pisnega sporočila uporabnika storitev javne službe o spremembah količin nastajanja komunalnih odpadkov.
Izvajalec javne službe enkrat letno uskladiti podatke o številu prebivalcev v registru prevzemnih mest s podatki iz centralnega registra prebivalstva. Podatke na stroške izvajalca javne službe zagotovi občina. Podatke o zaposlenih v stavbi morajo zagotoviti pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost.

Lokacijo in ureditev prevzemnega mesta določa izvajalec javne službe.

Posode za prepuščanje komunalnih odpadkov morajo biti na zbirnem mestu zavarovane pred vremenskimi vplivi. Dostop do zbirnega mesta mora biti tlakovan, razsvetljen in ne sme imeti stopnic.
Pri načrtovanju prevzemnega mesta in zbirnega mesta pri novih stanovanjskih in poslovnih zgradbah in naseljih, pri prenovah in spremembah namembnosti objektov je treba upoštevati pogoje tega odloka.
Na zahtevo upravnega organa poda mnenje glede načrtovanega prepuščanja in prevzemanja komunalnih odpadkov v prostorski ali projektni dokumentaciji pristojni organ, s tem da le-ta pridobi predhodno mnenje od izvajalca javne službe.
Pri izdelavi lokacijske oziroma gradbene dokumentacije je potrebno pridobiti soglasje izvajalca javne službe glede ravnanja z odpadki.

Zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov izvaja izvajalec javne službe po naslednjem razporedu:
– ostali odpadki 1x tedensko do uvedbe ločenega zbiranja bio odpadkov;
– bio odpadki po uvedbi 1x tedensko;
– frakcije najmanj 1 x do 2 x mesečno odvisno od po­treb;
– kosovni odpadki 1 x letno.
V primeru izpada prevzema, zaradi višje sile, kot so neprimerne vremenske razmere ali začasna neprevoznost poti do prevzemnih mest, mora izvajalec javne službe o vzrokih izpada obvestiti povzročitelje komunalnih odpadkov, izpadli prevzem komunalnih odpadkov pa opraviti takoj, ko je to možno.

Izvajalec javne službe mora ugotavljati in evidentirati sestavo in količino prevzetih komunalnih odpadkov.
Izvajalec javne službe mora ugotavljati nepravilno uporabo posod za prevzemanje komunalnih odpadkov. V primeru kršitve mora izvajalec javne službe kršilca prijaviti pristojnim inšpekcijskim službam.

Uporaba storitev javne službe je za povzročitelje komunalnih odpadkov, ki so opredeljeni v 4. členu tega odloka, obvezna.
Povzročitelji komunalnih odpadkov ravnajo s komunalnimi odpadki tako, da prepuščajo čim več ločenih frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij in v zbirnih centrih.
Povzročitelji komunalnih odpadkov morajo:
– oddajati vse nevarne frakcije v zbirnih centrih ali pri občasnem prevzemanju nevarnih frakcij v premičnih zbiralnicah;
– prepuščati vse kosovne odpadke v zbirnih centrih ali na prevzemnih mestih v času občasnega prevzemanja kosovnih odpadkov;
– prepuščati ločene frakcije, ki nastajajo v stavbah, v katerih se izvaja gostinska ali turistična dejavnost s kapaciteto več kot 20 nočitev, v posebnih zabojnikih, ki jih zagotovijo sami in
– prepuščati posode s komunalnimi odpadki javnemu podjetju na prevzemnih mestih v časih, kot so določeni s programom zbiranja komunalnih odpadkov.

Prepovedano je odložiti, zliti ali postaviti odpadke, ki niso komunalni odpadki, v zabojnike za ločene frakcije ali posode, ki so namenjene prepuščanju komunalnih odpadkov.
Prepovedano je pisati na zabojnike za ločene frakcije ali posode, ki so namenjene za prepuščanje komunalnih odpadkov, ter nanje lepiti plakate.

Povzročitelji komunalnih odpadkov morajo:
– hraniti nevarne frakcije do njihove oddaje v zbirnem centru ali v premični zbiralnici ločeno od drugih odpadkov in neškodljivo za okolje;
– hraniti ločene frakcije, dokler jih ne prepustijo izvajalcu javne službe v zabojnikih zbiralnice ločenih frakcij ali zbirnega centra, varno in neškodljivo za okolje;
– pred oddajo odpadka večjih dimenzij na prostor, ki je namenjen prepuščanju kosovnih odpadkov, odpadek ročno razstaviti na več kosov tako, da posamezni kos odpadka vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali prevelik za ročno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov.
Povzročitelji komunalnih odpadkov ne smejo:
– mešati nevarnih frakcij z ločenimi frakcijami ali komunalnimi odpadki ali mešati posameznih vrst nevarnih frakcij med seboj;
– mešati ločenih frakcij med komunalne odpadke tako, da ločenih frakcij ni več možno izločiti pri razvrščanju komunalnih odpadkov v sortirnici;
– prepuščati izvajalcu javne službe nevarne komunalne odpadke in druge ločene frakcije, za katere je s predpisi urejeno prevzemanje in zbiranje na poseben način;
– prepuščati ločene frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali v katerih so zmešane nevarne frakcije;
– prepuščati odpadkov iz vrtov v zabojnikih za ločene frakcije ali v posodah, ki niso namenjene za prepuščanje teh odpadkov in
– prepuščati odpadkov, ki niso komunalni odpadki, v zabojnikih za ločene frakcije ali v posodah, ki niso namenjene za prepuščanje teh odpadkov.

V posode, ki so namenjene prepuščanju komunalnih odpadkov, je prepovedano odložiti, zliti ali postaviti:
– nevarne frakcije,
– odpadni gradbeni material in kamenje,
– bolnišnične odpadke iz zdravstvenih in veterinarskih dejavnosti,
– tople ogorke in pepel,
– kosovne odpadke,
– odpadke iz vrtov in
– odpadke v tekočem stanju, gošče in usedline ne glede na vrsto odpadka.

Povzročitelji komunalnih odpadkov morajo zagotoviti, da so pokrovi posod zaprti. Povzročitelji komunalnih odpadkov ne smejo odlagati komunalnih odpadkov ob posodah ali v posodah, ki niso namenjene prepuščanju komunalnih odpadkov. Lastniki ali upravljavci objekta, kjer nastajajo komunalni odpadki, morajo izvajalcu javne službe zagotoviti dostop do prevzemnega mesta tudi v zimskem času tako, da zagotovijo redno odstranjevanje snega ob posodah ter na njihovih pokrovih.

Povzročitelji komunalnih odpadkov, katerih dejavnost je trgovina s prehrano, sadjem ali zelenjavo, gostinstvo, predelava hrane in podobno, morajo biološko razgradljive odpadke prepuščati v posode za biološke odpadke.
Če prevzemanja biološko razgradljivih odpadkov prej navedeni povzročitelji komunalnih odpadkov ne uredijo s posebno pogodbo z izvajalcem javne službe, morajo zagotoviti oddajanje teh odpadkov v predelavo sami.

Izvajalec javne službe mora ob zaznavi nepravilnosti v zvezi z izvajanjem 36., 37., 38., 39. in 40. člena tega odloka povzročitelja na kršitev pisno opozoriti. Če povzročitelj ne odpravi nepravilnosti do naslednjega odvoza odpadkov, izvajalec odpadkov ne odpelje in kršitev takoj prijavi pristojnemu inšpektorju. Le-ta lahko kršitelju poleg kazni naloži tudi plačilo stroškov odvoza v višini dvojne cene za čas kršitve.

Lastnik ali upravljavec nove ali obnovljene stavbe mora prijaviti izvajalcu javne službe začetek uporabe stavbe in druge podatke zato, da izvajalec javne službe določi pogoje za izvajanje in obračun storitev javne službe.
Lastnik ali upravljavec iz prejšnjega odstavka mora prijaviti začetek uporabe objekta najkasneje 30 dni pred začetkom uporabe objekta.

Kosovne odpadke mora povzročitelj komunalnih odpadkov odložiti na prevzemno mesto za komunalne odpadke ne prej kot 24 ur pred dnevom prevzema.
Odpadke, ki niso kosovni komunalni odpadki, ni dovo­ljeno prepuščati kot kosovne odpadke.
Če odpadkov, ki niso kosovni komunalni odpadki, izvajalec javne službe ne prevzame, mora lastnik ali upravitelj stavbe zagotoviti odstranitev teh odpadkov s prevzemnega mesta neposredno po končanem prevzemanju kosovnih odpadkov.

Opustitev uporabe storitev javne službe, kot je kopičenje komunalnih odpadkov in njihovo sežiganje ali odlaganje v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni odstranjevanju komunalnih odpadkov, je prepovedano.
Povzročitelj komunalnih odpadkov, ki komunalne odpadke kopiči, jih sežiga, jih odloži izven odlagališča, ki je namenjeno odlaganju komunalnih odpadkov, je dolžan na svoje stroške zagotoviti predelavo ali odstranitev teh odpadkov skladno s predpisi o ravnanju z odpadki.
Če povzročitelj komunalnih odpadkov iz prejšnjega odstavka ne zagotovi predelave ali odstranitve komunalnih odpadkov, to na njegove stroške izvede izvajalec javne službe na podlagi odločbe inšpekcijske službe.
Če povzročitelja komunalnih odpadkov iz drugega odstavka tega člena ni mogoče ugotoviti, zagotovi predelavo ali odstranitev komunalnih odpadkov izvajalec javne službe, na stroške občine in na podlagi odločbe inšpekcijske službe.

Sežiganje suhih odpadkov iz vrtov v majhnih količinah, ki nastajajo na hišnih vrtovih, je dovoljeno v skladu z občinskimi predpisi.

Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev morajo za čas trajanja prireditve v dogovoru z izvajalcem javne službe zagotoviti, da se prireditveni prostor opremi z zabojniki za prepuščanje ločenih frakcij in posodami za prepuščanje komunalnih odpadkov. Najkasneje 6 ur po končani prireditvi morajo organizatorji prireditve na svoje stroške zagotoviti, da izvajalec javne službe prevzame zbrane odpadke.

Izvajalec javne službe zbiranja, razvrščanja in predelave pridobiva sredstva:
– iz plačil povzročiteljev za storitve javne službe,
– od prodaje ločenih frakcij kot sekundarne surovine obratom za predelavo ločenih frakcij,
– iz proračuna občin in
– iz drugih virov.

Izvajalec javne službe za opravljene storitve odlaganja končnih komunalnih odpadkov, pridobiva sredstva:
– iz plačil uporabnikov za storitve javne službe,
– iz proračuna občin in
– drugih virov.

Stroški, ki oblikujejo ceno storitev zbiranja kosovnih odpadkov, nevarnih frakcij in komunalnih odpadkov ter ceno storitev izločanja ločenih frakcij z razvrščanjem zbranih komunalnih odpadkov, kompostiranje bioloških odpadkov, mehansko-biološki obdelavi odpadkov in odstranjevanju odpadkov obsegajo predvsem:
1. neposredne stroške za:
– električno energijo,
– pogonsko gorivo,
– druge stroške materiala,
– storitve,
– delo,
– prodajo,
– vzdrževanje vozil.
2. posredne proizvodne stroške:
– amortizacija,
– investicijsko vzdrževanje,
– drugi posredni proizvodni stroški.
3. splošne stroške:
– posredne stroške nabave, prodaje in uprave,
– posredne stroške obresti.

Cene storitev javne službe se oblikujejo na način:
– za storitve ločenega zbiranja frakcij na podlagi povprečnih stroškov teh storitev, preračunanih na enega prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem ali eno zaposleno osebo;
– za storitve ločenega zbiranja frakcij, ki nastajajo v gospodinjstvu in v stavbah, v katerih se izvaja turistična dejavnost s kapaciteto več kot 20 nočitev, na podlagi povprečnih stroškov teh storitev, preračunanih na enoto mase posameznih frakcij, ki nastajajo zaradi teh dejavnosti na območju regije;
– za storitev prevzemanja kosovnih in nevarnih frakcij na podlagi povprečnih stroškov teh storitev, preračunanih na enega prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem in eno zaposleno osebo;
– za storitve zbiranja komunalnih odpadkov in izločevanja ločenih frakcij z razvrščanjem zbranih komunalnih odpadkov v sortirnici na podlagi povprečnih stroškov, preračunanih na enoto prostornine komunalnih odpadkov, ki nastajajo zaradi povzročiteljev komunalnih odpadkov na območju regije.
Povzročitelji odpadkov so dolžni plačati stroške zbiranja, odvoza, predelave in obdelave ter odlaganja ostankov odpadkov (smetarino) po ceni določeni za m3 odpadkov v razsutem stanju na mestu njihovega nastanka.
Zavezanci za plačilo smetarine so fizične in pravne osebe, ki so povzročitelji odpadkov na območju občine.

Zavezanci za plačilo smetarine so:
– povzročitelji odpadkov iz gospodinjstev in
– ostali povzročitelji odpadkov.
Povzročitelji odpadkov iz gospodinjstva plačujejo odvoz odpadkov po povprečni prostornini odpadkov na prebivalca izraženi v m3, pomnoženo s številom članov gospodinjstva in ceno za m3 odpadkov. Povprečna prostornina odpadkov na prebivalca na mesec (Pp) se izračuna 1 x letno na osnovi podatkov za preteklo leto na naslednji način:

          Ps
Pp = -------------
        12 · Nc

Ps – skupna letna količina odpadkov iz gospodinjstev iz območja regije izražene v m3
Nc – število prebivalcev regije
 
Pri izračunu povprečne prostornine odloženih ostankov odpadkov se upoštevajo količin vseh odloženih ostankov odpadkov za gospodinjstva in število vseh prebivalcev, za katere se ostanki odpadkov odlagajo.
Pri pripravi tarifnega dela lahko izvajalec predvidi olajšave za gospodinjstva z večjim številom članov.
Cene za gospodinjstva se oblikujejo v skladu z Navodilom za oblikovanje cen storitev obveznih lokalnih javnih služb.
Ostali povzročitelji odpadkov plačujejo smetarino po uradnem ceniku za m3 odpadkov v razsutem stanju, ki ga predlaga izvajalec javne službe, sprejme pa ga pristojni organ regije.
Z ostalimi povzročitelji odpadkov izvajalec javne službe sklene pogodbo o izvajanju storitev ravnanja z odpadki. Če ostali povzročitelji ne sklenejo pogodbe za ravnanje z odpadki, izvajalec javne službe obračuna količine po pavšalu, ki ga določijo njegove strokovne službe in znaša najmanj 1 m3 na mesec ter o tem obvesti pristojne inšpekcijske službe.

Uporabnik storitev javne službe mora o spremembah, ki vplivajo na obračun cene storitev javne službe, kot je število prebivalcev v gospodinjstvu, stavbi, spremembo dejavnosti, oziroma namembnosti stavbe, pisno sporočiti izvajalcu javne službe najpozneje v 8 dneh po nastali spremembi.
V primeru najemniškega razmerja sta vse spremembe glede tega razmerja dolžna sporočiti najemnik in najemodajalec. V primeru, da spremembe obojestransko niso pisno potrjene, je zavezanec za plačilo smetarine najemodajalec.
Spremembo iz prvega odstavka tega člena se upošteva pri obračunu za storitve javne službe, ki so opravljene v naslednjem mesecu od dneva prejema pisnega sporočila o spremembi.
Če uporabnik storitev javne službe ne posreduje podatkov za obračun storitev javne službe ali v prijavi navede napačne podatke, izvajalec javne službe obračuna storitev javne službe na podlagi uradnih podatkov o številu prebivalcev s stalnim prebivališčem v stavbi in/ali ocenjene količine odpadkov.

Za obračun storitev javne službe uporabnikom storitev javne službe zagotavlja občina podatke o prebivalcih iz Centralnega registra prebivalstva v obsegu, kot ga določa zakon.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe (prekrškovni organ).

Z globo 350.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izvajalec javne službe, če:
1. ne zagotovi pogojev za prevzem ločenih frakcij v zbirnih centrih v obsegu iz 9. člena,
2. ne zagotovi pogojev za prevzem ločenih frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij in v stavbah, v katerih se izvaja gostinska dejavnost ali turistična dejavnost s kapaciteto več kot 20 nočitev, v obsegu iz 10. člena,
3. ne prevzema ločenih frakcij skladno z letnim načrtom in po urniku iz letnega programa zbiranja ločenih frakcij iz 22. člena,
4. ne pripravi letnega programa ločenih frakcij iz 22. člena,
5. ne vzdržuje zabojnikov v zbiralnicah ločenih frakcij in zbirnih centrih, jih po potrebi sproti ne očisti, ne popravlja okvar in dotrajanih zabojnikov ne nadomesti z novimi, kot to določa 21. člen,
6. ne zagotavlja snažnosti prostorov zbiralnic ločenih frakcij in zbirnih centrov, kot to določa 21. člen,
7. ne oddaja odpadne embalaže, zbrane v okviru prevzemanja ločenih frakcij, v predelavo skladno s predpisom o ravnanju z odpadno embalažo.
Z globo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba izvajalca javne službe, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z globo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izvajalec javne službe, če:
1. ne prevzema kosovnih odpadkov in nevarnih frakcij skladno z letnim načrtom in po urniku iz letnega programa zbiranja kosovnih odpadkov in nevarnih frakcij iz 23. člena,
2. ne pripravi letnega programa zbiranja odpadkov iz 23. člena,
3. ne vzdržuje na svoje stroške posod, jih po potrebi sproti ne očisti, ne popravlja okvar in dotrajanih posod ne nadomesti z novimi, kot to določata 25. in 26. člen,
4. ne obvesti o izpadu prevzema komunalnih odpadkov zaradi višje sile, kot to določa 33. člen,
5. ne očisti prevzemnih mest in njihove okolice, če ju je pri prevzemanju komunalnih odpadkov onesnažil, kot to določa 24. člen,
6. ne upošteva vseh sprememb, ki jih sporoči uporabnik storitev javne službe, kot to določa 52. člen,
7. ne izdela registra prevzemnih mest iz 29. člena,
8. ne ugotavlja in ne evidentira sestave in količine prevzetih komunalnih odpadkov, kot to določa 34. člen,
9. ne zagotovi zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov, kot to določa 33. člen,
10. ne prevzema in prevaža komunalnih odpadkov s posebnimi smetarskimi vozili.
Z globo 90.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba izvajalca javne službe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z globo 250.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki:
1. ne uporablja storitve zbiranja komunalnih odpadkov, kot to določa 14. člen,
2. ne prepušča komunalnih odpadkov v posodah, kot to določa 35. člen,
3. ravna s komunalnimi odpadki v nasprotju z določbami 36., 37., 38. in 39. člena,
4. ne vzdržuje čistoče na zbirnem mestu, ne zagotavlja dostopa do zbirnega mesta v zimskem času ali ravna v nasprotju z drugimi določbami 39. člena,
5. prepušča biološko razgradljive odpadke, ki nastajajo zaradi dejavnosti iz 40. člena v posodah za prepuščanje komunalnih odpadkov,
6. ne obvešča izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun storitev javne službe, kot to določa 52. člen,
7. opusti uporabo storitev javne službe in kopiči komunalne odpadke, jih sežiga ali odlaga v objektih ali na zemlji­ščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov, kot to določa 44. člen,
8. pri organiziranju kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev ravna v nasprotju z določbami 46. člena,
9. piše ali lepi plakate na posode za prepuščanje komunalnih odpadkov ali zabojnike za prepuščanje ločenih frakcij.
Z globo 90.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz prvega od­stavka tega člena.
Z globo 80.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z globo 70.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki:
1. ne uporablja storitve zbiranja komunalnih odpadkov, kot to določa 14. člen, ne prepušča komunalnih odpadkov v posodah, kot to določa 35. člen,
2. ravna s komunalnimi odpadki v nasprotju z določbami 36., 37., 38. in 39. člena,
3. ne vzdržuje čistoče na zbirnem mestu, ne zagotavlja dostopa do zbirnega mesta v zimskem času in ravna v nasprotju z drugimi določbami 39. člena,
4. ne obvešča izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun storitev javne službe (52. člen),
5. opusti uporabo storitev javne službe in kopiči komunalne odpadke, jih sežiga ali odlaga v objektih ali na zemlji­ščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov (44. člen),
6. prepušča odpadke, ki niso kosovni odpadki, na prevzemnih mestih za kosovne odpadke (43. člen),
7. piše in lepi plakate na posode za prepuščanje komunalnih odpadkov ali na zabojnike za prepuščanje ločenih frakcij,
8. ne prepušča biološko razgradljive odpadke v namenskih posodah za bio odpadke.

Za obstoječe uporabnike storitev javne službe se do vpisa sprememb v register prevzemnih mest uporabljajo podatki iz registra prevzemnih mest, ki ga je za izvajanje storitev javne službe do uveljavitve tega odloka vodil izvajalec javne službe.

Za obstoječe uporabnike storitev javne službe se lahko po uveljavitvi tega odloka, kot merilo za razdelitev stroškov storitev javne službe med posameznimi poslovnimi prostori v stavbi ali v več stavbah s skupnim zbirnim mestom za prepuščanje komunalnih odpadkov, uporabljajo podatki o tlorisnih površinah poslovnih prostorov.

Določbe tega odloka, ki se nanašajo na zbiranje ločenih frakcij, ločenih frakcij nevarnih odpadkov, bio odpadkov in ločene frakcije zbrane v zbirnih centrih, se pričnejo uporabljati v rokih, ki so za izvedbo posameznih aktivnostih določeni in opredeljeni v Pravilniku o ravnanju z odpadki, Pravilniku o odlaganju odpadkov, Pravilniku o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo in Odredbi o ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.

Naloge iz 5. člena: zbiranje kosovnih odpadkov, zbiranje nevarnih frakcij, zbiranje komunalnih odpadkov in zbiranje ločenih frakcij opravljajo obstoječa javna podjetja v enakem obsegu in v skladu z določili tega odloka na podlagi poenotenih standardov vse dotlej dokler občine za to ne ustanovijo skupnega javnega podjetja.
Občina Ravne na Koroškem sprejema kot skrajni rok za ustanovitev skupnega javnega podjetja za naloge iz prvega odstavka, leto 2007.
Naloge predelave odpadkov iz 5. člena izvaja skupno javno podjetje, ki se ustanovi v ta namen predvidoma v letu 2007 (najpozneje pa do izgradnje skupnih objektov in naprav za predelavo odpadkov).
Naloge skupnega odlaganja odpadkov na novozgrajenem odlagališču izvaja skupno javno podjetje, ki se ustanovi v ta namen predvidoma v letu 2009 (najpozneje do izgradnje novega skupnega odlagališča končnih odpadkov).

Izvajalci morajo poenotiti standarde in normative za izvajanje nalog iz prve, druge, tretje in četrte točke 7. člena najpozneje do konca leta 2005.

Občine vzpostavijo in zagotovijo potrebna sredstva za delovanje zbirnih centrov iz 8. člena v skladu s predpisi, najpozneje do konca leta 2004.

Izvajalec javne službe lahko v zbiralnicah ločenih frakcij zagotavlja prevzem, poleg frakcij naštetih v 10. členu, tudi drugih ločenih frakcij. V primeru, da izvaja javno službo zbiranja ločenih frakcij več izvajalcev, se morajo le-ti uskladiti in dogovoriti za enak obseg prevzema.

Izvajalci javne službe uredijo zbiralnice ločenih frakcij v skladu s predpisanimi normativi in standardi in tem odlokom najpozneje do konca leta 2005.

Izvajalci javnih služb so dolžni zagotoviti storitve zbiranja komunalnih odpadkov za celotno območje občin in vse zavezance po tem odloku iz 14. člena najpozneje do 30. 6. 2005.

Izvajalci javne službe poenotijo tipizirane posode za prevzem komunalnih odpadkov najpozneje do leta 2009. Izvajalci se zavežejo, da bodo dogovorili skupni standard (enotni pravilnik o nabavi posod), v skladu z drugim odstavkom 26. člena, najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka.
Izvajalci vzpostavijo način prevzemanja odpadkov na redko naseljenih območjih v skladu z drugim odstavkom 15. člena najpozneje do konca leta 2005.

Izvajalci uredijo in opremijo zbiralnice ločenih frakcij v skladu z enotnimi standardi najpozneje do leta 2006.

Izvajalci dogovorijo skupna izhodišča in standarde za ureditev zbirnih mest komunalnih odpadkov v naseljih (pravilnik) najpozneje do 30. 6. 2005. Vsa zbirna mesta se enotno uredijo na celotnem območju občin vključenih v skupno ravnanje z odpadki do leta 2007.

Do vzpostavitve zbirnih centrov izvajalci organizirajo odvoz kosovnih odpadkov iz 33. člena dvakrat letno in nevarnih odpadkov iz gospodinjstev enkrat letno.

Izvajalci poenotijo standarde in merila za oblikovanje cen storitev javne službe in obračun storitev najpozneje do konca leta 2005.

Z dnem, ko se začne uporabljati ta odlok, se prenehajo uporabljati tiste določbe do sedaj veljavnih odlokov o ravna­nju s komunalnimi odpadki na območju posameznih občin, ki so v nasprotju z določbami tega odloka. Občine z ugotovitvenim sklepom prekličejo veljavnost posameznih določb v odlokih.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS, uporabljati pa se začne s 1. 1. 2005.