Na podlagi 12., 23. in 34. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr.) in 16. člena statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 29/99 in 24/03) je Občinski svet mestne občine Slovenj Gradec na 23. seji dne, 16. 11. 2004 sprejel

S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve odloka o zazidalnem načrtu individualne zazidave Podgorska cesta Štibuh (SC7), ki ga je izdelal Projektivni biro Kograd Dravograd, pod številko 25/89.
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu individualne zazidave Podgorska cesta Štibuh (SC7) se nanaša na dopolnitev meril in pogojev za zunanjo ureditev, ki jih sprejet odlok o zazidalnem načrtu individualne zazidave Podgorska cesta Štibuh (SC7) ni določal.
Spremembe in dopolnitve odloka so izdelane v skladu s Programom priprave navedenega odloka (Uradni list RS, št. 116/03).

Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta individualne zazidave Podgorska cesta Štibuh (SC7) vsebujejo:
– Tekstualno gradivo:
– izjave
– smernice in mnenja
– odlok
– obrazložitev sprememb in dopolnitev.

Območje sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Podgorska cesta Štibuh (SC7) zajema celotno območje zazidalnega načrta (34 individualnih hiš).

Prvotni odlok o zazidalnemu načrtu individualne zazidave Podgorska cesta Štibuh (SC7) se dopolni s točko VII. MERILA IN POGOJI ZA ZUNANJO UREDITEV OKOLICE OBJEKTOV:

Hortikulturna ureditev
Okolice objektov naj bodo zazelenjene z domačimi drevesnimi vrstami in grmovnicami.
Brežine
Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je treba zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nagibi je treba zavarovati pred erozijo in ozeleniti. V primerih strmejših brežin, kjer naravna zavarovanja niso zadostna, je treba uporabljati za zavarovanje takšne elemente, ki omogočajo zatravitev in zasaditev z grmovnicami (betonski škarpniki ipd.).
Manjše višinske razlike je dovoljeno premostiti z opornimi zidovi maksimalne višine 1,20 m.
 
Oporni zidovi, višji od 1,20 m
Kjer terena ni mogoče zavarovati z brežino, je dovoljena gradnja opornih zidov.
Potrebno je pridobiti mnenje geologa.
Oporne zidove je dovoljeno graditi na lastnem zemljišču, na stiku s parcelno mejo. Z izgradnjo opornih zidov ne sme priti do poslabšanja pogojev na sosednjih parcelah.
Oporni zidovi so lahko izdelani iz armiranega betona, betonskih zidakov ali iz naravnega kamna in morajo biti arhitekturno oblikovani. Betonski oporni zidovi so lahko obloženi z avtohtonim materialom, naravnim kamnom.
Višina opornega zidu mora biti prilagojena terenu. Maksimalna višina je 2 m.
Gradnja novih opornih zidov, višjih od 2 m, je zaradi konfiguracije terena, oblike ter velikosti parcele možna na zemljiščih parc. št. 372/8, 372/46, 372/44, 372/45, 381/8, 381/7, k.o. Stari trg.
Že zgrajene oporne zidove (do uveljavitve tega odloka) je možno in potrebno legalizirati, po predhodnih ugotovitvah geologa in statične presoje. Možno je legalizirati tudi obstoječe oporne zidove, višje od 2 m.
Oporne zidove je potrebno čim bolj zazeleniti.
Oporni zidovi, ki mejijo na cesto, ne smejo ovirati preglednosti ceste.
 
Pomožni objekti
Dovoljena je gradnja pomožnih objektov v skladu z Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03).
Ograje, visoke do 90cm, je dovoljeno zgraditi na stiku s parcelno mejo.
Investitor je dolžan pri gradnji opornih zidov upoštevati obstoječe vode elektrike, telefona, vodovoda in kanalizacije. Pred pričetkom del jih je potrebno zakoličiti, po potrebi prestaviti in ustrezno zaščititi.

Točka VII. prvotnega odloka se spremeni v točko VIII., 8. člen se spremeni v 9. člen, 9. člen se spremeni v 10. člen, 10. člen se spremeni v 11. člen, 11. člen pa v 12. člen.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.