Na podlagi 17. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00 in 108/01) v zvezi s 23. členom Odloka o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih ter padavinskih voda na območju Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 67/99) je Mestni svet mestne občine Celje na 17. seji dne 5. 10. 2004 sprejel

S tem pravilnikom se natančneje določa način obračunavanja čiščenja odpadnih voda na čistilnih napravah na območju Mestne občine Celje, ki je opredeljen v 23. členu Odloka o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih ter padavinskih voda na območju Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 67/99), in sicer za:
– obračunavanje čiščenja komunalne odpadne vode
– obračunavanje čiščenja tehnološke odpadne vode
– obračunavanje čiščenja odpadnih voda iz greznic.

Pojmi v pravilniku imajo naslednji pomen:
1. Odpadna voda je voda, ki se po uporabi neposredno ali po kanalizaciji odvaja v vode in je lahko tehnološka odpadna voda, padavinska odpadna voda ali komunalna odpadna voda.
2. Komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v gospodinjstvih in negospodarskih dejavnostih.
3. Tehnološka odpadna voda je voda, ki po uporabi v industrijski, obrtni ali obrti podobni gospodarski ali kmetijski dejavnosti vsebuje naslednje snovi:
– Snovi, ki se oksidirajo kot kemijska poraba po kisiku (v nadaljevanju: KPK)
– Fosfor
– Dušik
– Organske halogenske spojine kot adsorbirani organsko vezani halogeni
– Živo srebro in njegove spojine, izražene kot Hg
– Kadmij in njegove spojine, izražene kot Cd
– Krom šestvalentni in njegove spojine, izražene kot Cr(VI)
– Nikelj in njegove spojine, izražene kot Ni
– Svinec in njegove spojine, izražene kot Pb
– Baker in njegove spojine, izražene kot Cu
– Strupene snovi za vodne bolhe
Tehnološke odpadne vode so tudi tekočine, ki se zbirajo in odtekajo iz objektov za obdelavo, skladiščenje in odlaganje odpadkov.
4. Čistilna naprava je naprava za obdelavo odpadne vode, ki zmanjšuje ali odpravlja onesnaženost odpadne vode.
5. Nepretočna greznica je neprepusten zbiralnik komunalne odpadne vode brez iztoka, iz katerega se odvaža komunalna voda in izločeno blato v čiščenje oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo.
6. Pretočna greznica je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode brez ozračevanja, v kateri se komunalna odpadna voda anaerobno obdela in odvede v kanalizacijo ali ponikovalnico. V pretočni greznici ostane greznična gošča.
7. Greznična gošča je v zaprtem pretočnem usedalniku – greznici usedeno blato, ki je v neposrednem stiku z odpadno vodo, ki se pretaka skozi usedalnik in pri katerem so organske snovi delno anaerobno razgrajene.
8. Enota obremenitve voda z odpadnimi vodami je enota onesnaženja, določena kot podlaga za izračun osnove za obračunavanje in odmero takse za obremenjevanje vode (v nadaljevanju: enota obremenitve EO).
9. Populacijski ekvivalent (v nadaljnem besedilu PE) je enota za obremenjevanje vode, ki ustreza onesnaženju, ki ga povzroči en prebivalec na dan. 1 PE je enak 60 g BPK(5)/dan.
10. Zavezanec za izvajanje obratovalnega monitoringa odpadnih vod je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki mora izvajati obratovalni monitoring za odpadne vode skladno z zakonom (zavezanec).
11. Obratovalni monitoring odpadnih vod je skladno s predpisom o obratovalnem monitoringu vzorčenje odpadne vode po vnaprej določenem programu, merjenje in vrednotenje parametrov odpadne vode med uporabo ali obratovanjem vira onesnaževanja ali čistilne naprave.
12. Odločba o ceni čiščenja tehnoloških odpadnih voda je dokument s katerim se zavezancu za izvajanje obratovalnega monitoringa odpadnih vod vsako leto predpiše cena čiščenja tehnoloških odpadnih voda na podlagi obratovalnega monitoringa.
13. Izvajalec javne službe je z občinskim odlokom določena družba, ki na področju občine izvaja dejavnost obvezne gospodarske javne službe; Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda
14. Uporabnik je fizična ali pravna oseba, ki povzroči nastanek odpadne vode.
15. Pravna oseba je tista, ki ji pravni red priznava status pravne osebe. Pravne osebe imajo organizacijski ustroj in organe, ti pa so poslovno sposobni v mejah pravne sposobnosti pravne osebe. Pravne osebe so sposobne biti nosilke pravic in dolžnosti v pravnih razmerjih

Strošek čiščenja odpadnih voda plačujejo uporabniki takrat, kadar se le-te čistijo na čistilni napravi.

Čiščenje komunalne odpadne vode se plačuje po kubičnih metrih porabljene pitne oziroma zajete vode. Cena čiščenja kubičnega metra komunalne odpadne vode se določi skladno z veljavno zakonodajo
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, plačujejo čiščenje komunalne odpadne vode v enaki količini in v enakih obdobjih kot porabljeno pitno vodo.
Uporabniki, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire, plačujejo čiščenje komunalne odpadne vode v enaki količini, kot je izmerjena količina zajete vode.

Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki mu skladno z zakonom ni potrebno izvajati obratovalnega monitoringa za odpadne vode, plačuje čiščenje tehnološke odpadne vode na enak način, kot se zaračunava čiščenje komunalne odpadne vode. Cena čiščenja kubičnega metra te tehnološke vode je enaka ceni čiščenja kubičnega metra komunalne odpadne vode.

Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki mora skladno z zakonom izvajati obratovalni monitoringa za odpadne vode, plačuje čiščenje tehnološke odpadne vode po enotah obremenitve (EO). Cena čiščenja enote obremenitve se določi na osnovi poznane cene za čiščenje kubičnega metra komunalne odpadne vode. Za vsakega posameznika se za tekoče leto izračuna cena čiščenja kubičnega metra njegove tehnološke vode na osnovi porabe vode za preteklo koledarsko leto in cene čiščenja na osnovi enot obremenitve EO, dobljene iz predloženega monitoringa za preteklo koledarsko leto.

Število EO se določi po metodologiji, ki velja za izdelavo obratovalnega monitoringa odpadnih voda in predstavlja seštevek enot obremenitve na vseh izpustih v preteklem letu.
Število enot obremenitve zaradi odvajanja odpadne vode se izračuna po enačbi:

N(EO) =  (1/50 × KPK v mg/l × Q)+(1/25 × N v mg/l × Q)+
         +(1/3 × celotni P v mg/l × Q)+(1/0.02 × Hg v mg/l × Q)+
         +(1/0.1 × Cd v mg/l × Q)+(1/0.1×Cr(VI) v mg/l×Q)+
         +(1/0.5 × Ni v mg/l × Q)+(1/0.5 × Pb v mg/l × Q)+
         +(1/0.5 × Cu v mg/l × Q)+(1/3 × S(D) × Q)+(1/2 × AOX v mg/l × Q)

kjer je:
N(EO) = število vseh enot obremenitve v preteklem letu
Q = letna količina tehnološke odpadne vode ali mešanice tehnološke odpadne vode s komunalno odpadno vodo na posameznem iztoku v 1000 m3

Podatki o količinah posameznih snovi v odpadni vodi se ugotavljajo na podlagi podatkov o kakovosti in količini odpadnih voda onesnaževalca, pridobljenih s predpisanim obratovalnim monitoringom za preteklo koledarsko leto, ki ga je zavezanec za izvajanje obratovalnega monitoringa odpadnih vod dolžan dostaviti izvajalcu javne službe najkasneje do 31. 3. za preteklo leto.

Osnova za izračun cene čiščenja EO je cena čiščenja kubičnega metra komunalne odpadne vode.
Cena čiščenja 1 EO se določi po enačbi:

        C(EO) = C(K)×(50 kg O(2) /EO)/ (0,9 kg O(2) /m3)

kjer je:
C(EO) = cena čiščenja 1 EO v SIT/EO
C(K) = cena čiščenja komunalne odpadne vode v SIT/m3
0,9 kg O(2)/m3 = koncentracija KPK za komunalno odpadno vodo,
50 kg O(2)/EO = količina KPK, ki določa 1 enoto obremenitve

Cena čiščenja 1 m3 tehnološke odpadne vode se določi po enačbi:

        C(T) = N(EO) × C(EO)/ Q(L)

kjer je:
N(EO) = število vseh enot obremenitve v preteklem letu
C(EO) =cena čiščenja 1 EO v SIT/EO
C(T) = cena čiščenja za m3 tehnološke odpadne vode v SIT/m3 za posameznega porabnika
Q(L) = letna količina porabljene vode pri uporabnikih v m3

Izvajalec javne službe, na podlagi prejetega obratovalnega monitoringa, izda zavezancu za izvajanje obratovalnega monitoringa odpadnih vod vsako leto do 30. 4. odločbo, v kateri je določena cena čiščenja tehnoloških odpadnih vod za obdobje od 1. 5. tekočega leta do 30. 4. naslednjega leta.

V primeru, da je izračunana cena čiščenja tehnološke odpadne vode (C(T)) manjša kot je cena čiščenja komunalne odpadne vode (C(K)) se zaračunava čiščenje tehnološke odpadne vode po ceni čiščenja komunalne odpadne vode (C(K)).

Obračun čiščenja se vrši mesečno, po ceni čiščenja za m3 tehnološke odpadne vode, izračunani v letni odločbi za posameznega zavezanca za izvajanje obratovalnega monitoringa odpadnih vod, ter mesečni količini porabljenih m3 vode.
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, plačujejo čiščenje tehnološke odpadne vode v enaki količini in v enakih obdobjih kot porabljeno pitno vodo.
Uporabniki, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire, plačujejo čiščenje tehnološke odpadne vode v enaki količini, kot je izmerjena količina zajete vode.

Cena čiščenja odpadnih voda iz nepretočnih greznic je enaka ceni čiščenja komunalnih odpadnih vod.

Obračun čiščenja grezničnih gošč iz pretočnih greznic se vrši na osnovi razmerja koncetracije KPK v grezničnih goščah in koncentracije KPK v komunalnih odpadnih vodah.
Cena čiščenja kubičnega metra grezničnih gošč je določena z enačbo:

    C(G) = K × C(K)

kjer je:
K = razmerje med koncentracijo KPK v grezniščnih goščah in komunalni odpadni vodi
C(K) = cena čiščenja komunalne odpadne vode v SIT/m3

    K = 23 (kg O(2)/m3) / 0,9 (kg O(2)/m3)

kjer je:
23 kg O(2)/m3 = povprečna koncentracija KPK grezničnih gošč v MOC (KPK v kg O(2)/m3)
0,9 kg O(2)/m3 = koncentracija KPK za komunalno odpadno vodo,

V primeru, da izvajalec javne službe na osnovi predanega obratovalnega monitoringa ugotovi, da so v odpadnih vodah posameznega zavezanca prisotne snovi v koncentracijah, ki presegajo mejne dopustne koncentracije za izpust v kanalizacijo po veljavni zakonodaji, o tem obvesti pristojne inšpekcijske službe.

Če zavezanec za izvajanje obratovalnega monitoringa odpadnih vod do 30. 4. v tekočem letu izvajalcu javne službe ne preda obratovalnega monitoringa, ima ta pravico, da ga pridobi od pristojnega ministrstva.
Za čas pridobivanja obratovalnega monitoringa pa se izda začasna odločba na osnovi podatkov iz preteklega obdobja.

Zavezanci za izvajanje monitoringa odpadnih voda so dolžni na poziv izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda dostaviti obratovalni monitoring za preteklo koledarsko leto. Obratovalni monitoring predstavlja osnovo za izračun enot obremenitve posameznega zavezanca. Izvajalec javne službe razpolaga s podatki o količini prodane pitne vode posameznih zavezancev za izvajanje monitoringa in jih uporabi pri izračunu cene čiščenja. Uporabnik, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire, je dolžan sporočiti izvajalcu javne službe količino zajete vode.

V prehodnem obdobju, to je do 30. 4. 2005 se čiščenje tehnoloških odpadnih vod zaračunava enako kot čiščenje komunalnih odpadnih vod.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.