Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04), 3. in 6. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98), 3., 25. in 241. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 35/97, 87/97, 73/98, 31/00, 24/01 in 7/03), Pravilnika o kriterijih za označevanje vodovarstvenega območja in območja kopalnih voda (Uradni list RS, št. 88/04), Pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04 in 35/04) in 25. člena statuta Občine Cerkno (Uradni list RS, št. 48/95) je Občinski svet občine Cerkno na seji dne 9. 12. 2004 sprejel
O D L O K
o oskrbi s pitno vodo v Občini Cerkno
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen odloka)
S tem odlokom se določa:
– dejavnost izvajanja obvezne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna služba),
– upravljavca javnih sistemov za oskrbo s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: upravljavec), izvajalca javne službe (v nadaljnjem besedilu: izvajalec) in uporabnike javnih sistemov za oskrbo s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: uporabnik)
– objekte in naprave uporabnikov in izvajalca,
– priključitev na javni sistem za oskrbo s pitno vodo,
– financiranje javne službe,
– meritve in obračun porabe pitne vode,
– obveznosti uporabnikov in upravljavca,
– prekinitev dobave vode,
– odjem vode iz hidrantov,
– prenos objektov in naprav javnega sistema za oskrbo s pitno vodo v upravljanje,
– nadzor nad izvajanjem določb tega odloka,
– kazenske določbe,
– prehodne in končne določbe.
2. člen
(dejavnost javne službe)
Dejavnost javne službe obsega:
– oskrbo s pitno vodo,
– upravljanje z objekti in napravami za oskrbo s pitno vodo,
– redno vzdrževanje objektov in naprav,
– investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami za oskrbo s pitno vodo,
– izvajanje rekonstrukcij in izboljšav,
– izvajanje notranjega nadzora in spremljanje stanja pitne vode,
– priključevanje novih uporabnikov na javni sistem za oskrbo s pitno vodo,
– ureditev in vodenje katastra objektov in naprav javnega sistema za oskrbo s pitno vodo.
3. člen
(definicija pitne vode)
Pitna voda po tem odloku je:
– voda v njenem prvotnem stanju ali po pripravi, namenjena pitju, kuhanju, pripravi hrane ali za druge gospodinjske namene in se dobavlja iz vodovodnih sistemov za oskrbo s pitno vodo ali cistern,
– vsa voda, ki se uporablja za proizvodnjo in promet živil.
4. člen
(definicija zdravstveno ustrezne pitne vode)
Pitna voda je zdravstveno ustrezna, kadar:
1. ne vsebuje mikroorganizmov, parazitov in njihovih razvojnih oblik v številu, ki lahko predstavlja nevarnost za zdravje ljudi;
2. ne vsebuje snovi v koncentracijah, ki same ali skupaj z drugimi snovmi lahko predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi;
3. je skladna z zahtevami, določenimi v delih A in B Priloge I, ki je sestavni del Pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04 in 35/04).
5. člen
(lastnik in upravljavec ter izvajalec in uporabniki javne službe)
Lastnik objektov in naprav javnih sistemov za oskrbo s pitno vodo v Občini Cerkno je Občina Cerkno.
Upravljavec objektov in naprav javnih sistemov za oskrbo s pitno vodo na območju Občine Cerkno je Občina Cerkno.
Izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo je režijski obrat kot notranja organizacijska enota Občinske uprave občine Cerkno.
Uporabniki pitne vode iz javnega sistema za oskrbo s pitno vodo so fizične in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz sistema ali uporabljajo njeno požarno varstveno funkcijo.
II. OBJEKTI IN NAPRAVE UPORABNIKOV IN UPRAVLJAVCA
6. člen
(javni sistem za oskrbo s pitno vodo)
Javni sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljevanju: javni vodooskrbni sistem) po tem odloku je sistem, ki:
– zagotavlja več kot povprečno 10 m3 pitne vode na dan,
– s pitno vodo oskrbuje več kot 50 oseb,
– s pitno vodo oskrbuje javne objekte,
– s pitno vodo oskrbuje objekte za proizvodnjo in promet z živili.
Vodooskrbni sistemi, ki ne dosegajo kriterijev iz prvega odstavka tega člena, lahko s sklepom sveta krajevne skupnosti preidejo v upravljanje Občine Cerkno.
7. člen
(objekti in naprave uporabnikov)
Objekti in naprave uporabnikov so:
1. interno (hišno) vodovodno ali hidrantno omrežje, ki ga od javnega ločuje merilno mesto ali s pogodbo dogovorjeno mesto;
2. vodovodni priključek:
– spojna cev med sekundarnim oziroma primarnim omrežjem in obračunskim vodomerom, vključno s priključnim ventilom, če je nameščen izven objekta sicer pa do objekta;
– obračunski vodomer s pripadajočim ventilom;
3. vodomerni jašek ali niša;
4. interni hidranti, interni vodomeri, naprave za reduciranje ali dvigovanja tlaka vode, vodni zbiralniki za sanitarno ali požarno vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom ali za pogodbeno dogovorjenim mestom.
Te naprave in objekti so last uporabnika, ki z njimi upravlja in razpolaga in so zgrajeni na osnovi dovoljenja za gradnjo objekta.
8. člen
(objekti in naprave upravljavca)
Objekti in naprave upravljavca so:
1. sekundarno vodovodno omrežje;
– omrežje in naprave za preprečevanje požarov;
– omrežje za vzdrževanje javnih površin;
– črpališča in naprave za dvigovanje ali reduciranja tlaka vode na sekundarnem omrežju;
– naprave za čiščenje in pripravo vode na sekundarnem omrežju;
2. primarno vodovodno omrežje:
– na ureditvenem območju naselja kot so: vodnjaki, črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice;
– naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem omrežju;
– vodohrani;
– cevovodi od črpališč ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja in vodohranov;
– cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi območji v ureditvenem območju naselja.
III. PRIKLJUČITEV NA JAVNI VODOOSKRBNI SISTEM
9. člen
(obveznost priključitve na javni vodooskrbni sistem)
Na območju, kjer je zgrajen, se gradi ali rekonstruira javni vodooskrbni sistem, je obvezna priključitev in uporaba sistema v skladu s soglasjem upravljavca. Priključitev obstoječih objektov na javni vodooskrbni sistem se mora izvesti v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka oziroma v šestih mesecih po izgradnji sistema.
Upravljavec v roku enega leta po uveljavitvi odloka sprejme pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodooskrbnega sistema, s katerim se določijo podrobnejša navodila in tehnični normativi za gradnjo, priključevanje, uporabo in vzdrževanje javnega vodovoda.
10. člen
(pogoji priključitve na javni vodooskrbni sistem)
Uporabnik si je dolžan pred priključitvijo na javni vodooskrbni sistem pridobiti soglasje upravljavca. Priključek na javni vodooskrbni sistem je dovoljen samo s soglasjem za priključek, ki ga izda upravljavec v skladu z določili odloka.
Za pridobitev soglasja k priključitvi mora uporabnik k vlogi priložiti naslednjo dokumentacijo:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekte zgrajene po letu 1967,
– kopijo katastrskega načrta z vrisanim objektom,
– potrdilo o uspešno izvedenem tlačnem preizkusu interne instalacije,
– potrdilo o uspešno opravljeni dezinfekciji interne instalacije,
– projekt za izvedbo vodooskrbnega priključka,
– soglasja za prekop ceste in križanja z ostalimi komunalnimi vodi,
– soglasje lastnikov parcel preko katerih bo potekal vodooskrbni priključek oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje.
Upravljavec lahko izda soglasje k priključitvi na javni vodooskrbni sistem:
– če je investitor objekta k vlogi za soglasje predložil ustrezno dokumentacijo, ki je predpisana v drugem odstavku tega člena,
– če je priključitev na javni vodooskrbni sistem tehnično možna,
– če ima uporabnik urejeno odvajanje odpadnih in padavinskih vod.
Upravljavec je dolžan izdati soglasje k priključitvi najpozneje v 30 dneh od prejema popolnega zahtevka.
11. člen
(priključna taksa)
Priključna taksa predstavlja delno povračilo stroškov za izgradnjo javnega vodooskrbnega sistema.
Na obstoječe ali novozgrajene javne vodooskrbne sisteme v Občini Cerkno, se po plačilu priključne takse lahko priključi: stanovanjska hiša oziroma gospodinjstvo, stanovanjska enota v bloku, organizacija s storitveno in drugo dejavnostjo, družbene dejavnosti, gospodarstvo in vsi drugi zainteresirani za priključitev, ki izpolnjujejo pogoje priključitve iz 10. člena tega odloka.
12. člen
(oblikovanje cene priključne takse)
Višino priključne takse sprejme Občinski svet občine Cerkno na predlog upravljavca.
Višina priključne takse se oblikuje diferencirano za vsak javni vodooskrbni sistem glede na nabavno vrednost sistema in diferencirano za naslednje uporabnike: stanovanjska hiša oziroma gospodinjstvo, stanovanjska enota v bloku, storitvene dejavnosti, družbene dejavnosti, gospodarstvo ter počitniške hiše.
13. člen
(ureditev pravnega razmerja)
Pravno razmerje med novim uporabnikom javnega vodooskrbnega sistema in upravljavcem se uredi s pogodbo.
14. člen
(priključitev)
Upravljavec je dolžan dopustiti priključitev, če je uporabnik izpolnil vse pogoje določene v soglasjih, če poravna vse obveznosti in predloži vso potrebno dokumentacijo.
15. člen
(priključek)
Priključek na javni vodooskrbni sistem se praviloma izvede za vsak objekt posebej, izjemoma pa ima lahko en objekt več priključkov.
Po priključitvi objekta na javni vodooskrbni sistem se lastnik objekta vpiše v evidenco uporabnikov.
16. člen
(začasni priključek)
Soglasje za priključek na javni vodooskrbni sistem je lahko tudi začasno. Začasni odjemalec je lahko vsaka fizična in pravna oseba, ki potrebuje pitno vodo le začasno.
Ob izdaji začasnega soglasja se določi čas veljavnosti priključka, upravljavec pa lahko določi za priključitev še dodatne pogoje. Začasni priključek se lahko uporablja za dobo dveh let oziroma mora uporabnik priključka zaprositi upravljavca za podaljšanje tega roka.
Začasni priključek mora uporabnik odstraniti v skladu z izdanim začasnim soglasjem občinske uprave.
IV. FINACIRANJE JAVNE SLUŽBE OSKRBE S PITNO VODO
17. člen
(financiranje javne službe)
Javna služba se financira iz prihodkov, pridobljenih na podlagi cene storitev, ki je oblikovana skladno s predpisi, ki določajo oblikovanje cen storitev obveznih lokalnih javnih služb.
Cene storitev na predlog upravljavca sprejme Občinski svet občine Cerkno.
18. člen
(tekoče vzdrževanje)
Tekoče vzdrževanje javnih vodooskrbnih sistemov se financira iz:
– prihodkov, pridobljenih na podlagi cen storitev,
– sredstev proračuna Občine Cerkno.
19. člen
(investicijsko vzdrževanje in obnove)
Investicijsko vzdrževanje ter novogradnje in obnove javnih vodooskrbnih sistemov se financirajo iz:
– prihodkov, ki nastanejo kot razlika med lastno in upravičeno ceno storitev,
– sredstev amortizacije,
– sredstev proračuna Občine Cerkno.
– sredstev državnega proračuna,
– posojil,
– prispevkov pravnih in fizičnih oseb in
– drugih virov.
V. MERITEV IN OBRAČUN PORABLJENE PITNE VODE
20. člen
(merjenje porabljene vode)
Količina porabljene vode iz javnega vodooskrbnega sistema se meri v kubičnih metrih z odčitavanjem obračunskega vodomera.
Obračunski vodomer, ki se vgrajuje prvič, namesti upravljavec sistema na stroške uporabnika za vsak vodovodni priključek. Tip, velikost in mesto namestitve določi upravljavec skladno z veljavno zakonodajo.
Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer in omogočiti upravljavcu dostop za vzdrževanje, pregled in odčitavanje vodomera.
21. člen
(kontrola točnosti vodomera)
Vsak obračunski vodomer mora biti pregledan in žigosan od organa, pristojnega za meroslovje.
Stroški vzdrževanja, rednih pregledov in menjave vodomerov so vključeni v lastno ceno vode.
Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati vodomera.
Če na priključku ali obračunskem vodomeru nastopi okvara po krivdi uporabnika, nosi stroške popravila uporabnik.
Uporabnik ima poleg rednih pregledov vodomera pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti vodomera. Če se ugotovi, da je točnost vodomera izven dopustnih meja, nosi stroške preveritve upravljavec, v nasprotnem primeru pa uporabnik.
22. člen
(vgradnja vodomerov)
V Občini Cerkno je obvezna vgradnja vodomerov pri obstoječih stanovanjskih objektih, v poslovnih prostorih in pri vseh novih priključitvah na javni vodooskrbni sistem.
Pri obstoječih stanovanjskih objektih se vgradnja vodomerov izvede postopoma v skladu s planom upravljavca.
Upravljavec je dolžan uporabnike seznaniti z načinom in pogoji vgraditve vodomerov, uporabniki pa so dolžni v 60 dneh urediti vodomerni jašek in omogočiti vgraditev vodomera.
23. člen
(pomožni vodomeri)
V interni hišni napeljavi so za glavnim vodomerom lahko nameščeni tudi pomožni vodomeri, ki služijo uporabnikom za porazdelitev stroškov porabe vode ali služijo uporabniku za lastno kontrolo. Pomožnih vodomerov izvajalec javne službe ne vzdržuje in ne odčitava stanja za obračun stroškov.
24. člen
(oblikovanje cene)
Upravljavec zaračunava uporabniku:
– vodarino,
– vodno povračilo.
Višina vodarine se oblikuje skladno s predpisom, ki ureja oblikovanje cen storitev lokalnih gospodarskih javnih služb.
Sklep o veljavnih cenah sprejme Občinski svet občine Cerkno na predlog upravljavca. Veljavna cena se usklajuje najmanj enkrat letno. Upravljavec je dolžan spremembo cene javno objaviti na krajevno običajen način. Spremenjena cena se uporabi pri izstavitvi računov za prvo obračunsko obdobje po sprejemu veljavnih cen.
25. člen
(obračun vode v večstanovanjskih objektih)
V primeru, ko je v objektu več uporabnikov vode iz istega priključka, uporabniki določijo z medsebojnim sporazumom pravno ali fizično osebo, ki sprejema ter plačuje račune za porabljeno vodo. Interna delitev in zaračunavanje vode posameznemu uporabniku v objektu ni obveza upravljavca.
Če so v objektu uporabniki, ki plačujejo različno tarifo vode, si morajo takšni uporabniki vgraditi svoje obračunske vodomere.
26. člen
(obračun vodarine)
Vodarina za porabljeno vodo iz javnega vodooskrbnega sistema se obračunava v kubičnih metrih. V primerih, ko pride na vodomeru do okvare ali iz drugega razloga ni mogoče določiti porabe vode na vodomeru, se obračuna povprečna poraba, določena na podlagi vsaj dvomesečne dejanske porabe vode.
Uporabniki mesečno plačujejo porabljeno vodo na podlagi izstavljenih računov. Upravljavec znesek plačila izračuna na podlagi dejanske porabe vode po odčitavanju vodomera oziroma v obliki akontacije, ki se določi na podlagi povprečne porabe v zadnjem obračunskem obdobju ter na podlagi veljavne cene.
Obračun na podlagi odčitane dejanske porabe vode in veljavne cene se opravi najmanj enkrat letno.
27. člen
(pavšalni obračun vodarine)
Do vgraditve vodomerov v skladu s 22. členom tega odloka se uporabnikom brez vodomerov obračunava pavšalna mesečna poraba:
– stanovanjska enota
(gospodinjstvo) 6,0 m3/osebo
– živina 2,0 m3/GVŽ
(glava velike živine)
– počitniške hiše 5,0 m3/objekt
– nezasedeno stanovanje 6,0 m3
– gostinski obrat 12,0 m3
– kavarna, bife 8,0 m3
– dejavnosti, ki pri svojih
postopkih uporabljajo vodo 20,0 m3
– dejavnosti, ki pri svojih
postopkih ne uporabljajo vode 6,0 m3
Uporabnikom v območju obvezne vgraditve vodomerov iz 22. člena, ki odklanjajo vgraditev vodomerov, se z naslednjim mesecem po preteku roka iz obvestila upravljavca iz tretjega odstavka 22. člena tega odloka, prične zaračunavati trikratna pavšalna poraba.
28. člen
(obračun vodnega povračila)
Vodno povračilo se uporabnikom zaračunava mesečno v skladu s podzakonskim predpisom, ki določa višino vodnega povračila.
29. člen
(izstavljanje in plačevanje računov)
Uporabnik je dolžan prejeti račun poravnati v roku, navedenem na računu. Če uporabnik zamudi s plačilom, mu za znesek terjatve upravljavec zaračuna zakonsko veljavne zamudne obresti.
Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico v osmih dneh od prejema računa vložiti pisni ugovor pri upravljavcu. Upravljavec je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku osmih dni in v tem času uporabniku ne sme prekiniti dobave vode. Do odločitve o ugovoru, od zapadlosti neplačanega računa ne tečejo zamudne obresti.
VI. OBVEZNOSTI UPRAVLJAVCA IN UPORABNIKOV
30. člen
(obveznosti upravljavca)
Upravljavec ima pri izvajanju javne službe oskrbe s pitno vodo naslednje obveznosti:
1. zagotavljati mora normalno obratovanje javnega vodooskrbnega sistema v okviru razpoložljivih kapacitet in pravočasno pripravljati predlog za planiranje obnove, širitve in dopolnitve oskrbovalnega sistema in varovanja, zaščite in izkoriščanje vodnih virov,
2. redno vzdrževati vse objekte in naprave javnega vodooskrbnega sistema,
3. redno vzdrževati obračunske vodomere in skrbeti za redne preizkuse skladno s predpisi o meroslovju ali na zahtevo uporabnika kot to določa 21. člen tega odloka,
4. zagotavlja skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode skladno s predpisi, ki urejajo to področje,
5. zagotovi nadomestno oskrbo v primeru, če prekinitev dobave vode traja več kot 24 ur,
6. izvaja notranji nadzor zdravstvene ustreznosti pitne vode, ki mora biti vzpostavljen na osnovi HACCP sistema,
7. izvaja ukrepe za odpravo vzrokov neskladnosti in zdravstvene neustreznosti pitne vode,
8. uporabnikom na njihovo zahtevo zagotavlja podatke o rezultatih laboratorijskih preizkusov pitne vode, pridobljenih pri monitoringu,
9. obvešča uporabnike o času, trajanju in ukrepih ob prekinitvah dobave vode v sredstvih javnega obveščanja ali neposredno,
10. ureja in vodi kataster javnih vodooskrbnih sistemov in ostale evidence,
11. odčitava vodomere in redno obračunava stroške po veljavni ceni,
12. izdaja soglasja in omogoča priključitev na javni vodooskrbni sistem, kot to določa ta odlok,
13. organizira preskrbo v primerih višje sile ali poroča o nastopu višje sile pristojnim organom,
14. sistematično pregleduje omrežje, ugotavlja izgube, ter skrbi za avtomatizacijo,
15. preizkuša in vzdržuje hidrantno omrežje,
16. lahko kontrolira ustreznost interne napeljave v objektih uporabnikov pred priključitvijo na javni vodooskrbni sistem,
17. meri količino načrpane vode po črpališčih,
18. pripravi načrt postavitve tabel za označevanje vodovarstvenega območja, zagotovi postavitev tabel s katerimi se zavaruje vodno telo ter poskrbi za vzdrževanje tabel in ažurnost podatkov na njih.
31. člen
(obveznosti uporabnika)
Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
1. na javni vodooskrbni sistem se priključijo le s soglasjem upravljavca,
2. redno vzdržujejo interno napeljavo, vodomerni jašek ali nišo in interne hidrante, jih ščitijo pred zmrzovanjem in čistijo dostope do njih pred snegom, ledom in ostalimi materiali,
3. ščitijo pred zmrzovanjem obračunski vodomer,
4. dovoljujejo vstop v objekt, kadar gre za odčitavanje in vzdrževanje vodomera, ugotavljanje vzrokov motenj ali okvar, meritev tlakov ali odvzem vzorcev vode,
5. lahko kontrolirajo stvarno porabo vode,
6. javljajo upravljavcu vse okvare na javnem vodooskrbnem sistemu, priključku in vodomeru in o odjemu vode iz požarnih hidrantov,
7. pisno obveščajo upravljavca o spremembi naslova, lastništva in spremembah na objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode v roku 8 dni od nastanka spremembe. Sprememba je možna po poravnavi vseh zapadlih obveznosti,
8. redno plačujejo porabljeno vodo na podlagi izdanih položnic,
9. urejajo medsebojno delitev stroškov, kadar imajo obračun preko enega obračunskega vodomera in sporočijo upravljavcu naslovnika in plačnika položnic,
10. se drže varčevalnih in ostalih ukrepov v primeru višje sile ali upravičene prekinitve dobave vode,
11. povrnejo škodo na javnem vodooskrbnem sistemu, ki je povzročena zaradi del v zvezi z njihovim objektom ali zaradi motenj ki bi jih povzročil z nenormalnim odvzemom vode ali povratnim učinkom na kvaliteto vode v javnem vodooskrbnem sistemu.
32. člen
(obveznost vzpostavitve prvotnega stanja)
Izvajalci del pri vzdrževanju, rekonstrukciji in gradnji cest, ulic in objektov morajo vzpostaviti javno vodooskrbno omrežje in naprave v prvotno stanje. Upravljavci drugih infrastrukturnih napeljav (PTT, elektro, javna razsvetljava, plinovod, kabelska televizija, kanalizacija itd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo vodovodne naprave nepoškodovane.
V primeru nastanka škode, morajo le-to na lastne stroške odpraviti in na vodovodni napeljavi v najkrajšem možnem času vzpostaviti prvotno stanje.
VII. PREKINITEV DOBAVE VODE
33. člen
(prekinitev brez objave)
Upravljavec lahko na stroške uporabnika brez objave prekine dobavo vode v naslednjih primerih:
1. če stanje interne vodovodne napeljave ali vodomernega mesta ogroža zdravje uporabnikov oziroma kvaliteto vode v javnem vodooskrbnem sistemu,
2. če priključek na javni vodooskrbni sistem ni izveden skladno s soglasjem upravljavca ali je izveden brez soglasja upravljavca,
3. če interna instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik ne izboljša stanja v določenem roku,
4. če uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno instalacijo in če razširi svojo lastno napeljavo,
5. če uporabnik onemogoči delavcu upravljavca odčitavanje ali zamenjavo vodomera ali pregled priključka in notranjih instalacij,
6. če uporabnik brez privolitve upravljavca odstrani plombo na vodomeru, hidrantu ali kako drugače spremeni izvedbo priključka,
7. če uporabnik krši objavljene omejitve pri varčevanju z vodo,
8. če uporabnik ne plača računa niti v 15 dneh po izstavitvi pisnega opomina,
9. če uporabniki v večstanovanjskem objektu skladno s 25. členom tega odloka upravljavcu ne sporočijo pravne ali fizične osebe, ki prejema ter plačuje račune.
Dobava vode se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve ter morebitne stroške, ki so nastali kot posledica vzroka prekinitve.
Upravljavec lahko prekine dobavo vode na stroške uporabnika, če uporabnik zahteva začasno prekinitev.
34. člen
(prekinitev z obvezno objavo)
Upravljavec ima pravico brez povračila škode prekiniti dobavo vode tudi v naslednjih primerih:
– za čas izvedbe planiranih vzdrževalnih del,
– za čas odprave nepredvidljivih okvar na objektih in napravah javnega vodovoda,
– v primerih višje sile.
Upravljavec mora o času trajanja prekinitve dobave vode pravočasno obvestiti uporabnike neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja, razen v primerih iz tretje alinee prejšnjega odstavka, kjer se postopa skladno s sprejetimi načrti ukrepov za navedene primere.
VIII. ODVZEM VODE IZ HIDRANTOV
35. člen
(pogoji odvzema vode iz hidrantov)
Hidranti na omrežju javnega vodovoda služijo predvsem požarni varnosti, zato morajo biti vedno dostopni in primerno vzdrževani.
Brez soglasja upravljavca javnega vodooskrbnega sistema se sme uporabiti vodo iz hidranta samo za gašenje požarov in za odpravljanje posledic elementarnih nesreč. V teh primerih mora uporabnik v treh dneh po intervenciji pismeno obvestiti upravljavca javnega vodooskrbnega sistema o kraju uporabe, času odvzema vode in o morebitnih pomanjkljivostih hidrantov.
Odvzem vode iz hidrantov je izjemoma dovoljen, vendar samo ob soglasju upravljavca tudi za naslednje namene:
1. škropljenje in pranje cest, ulic, trgov,
2. zalivanje parkov ter javnih nasadov,
3. za javne prireditve,
4. za polnjenje cistern za prevoz vode,
5. za utrjevanje cestišč ali podobnih drugih gradbenih delih.
V primerih odvzema vode iz tretjega odstavka tega člena se med upravljavcem javnega vodovoda in uporabnikom sklene pogodba, v kateri se določi pogoje odvzema in način plačila stroškov porabljene vode. Cena vode za namene pod točkami 1 do 4 je enaka ceni vodarine za gospodinjstva, cena vode za namene pod točko 5 pa je enaka ceni vodarine za gospodarstvo. Za v tretjem odstavku naštete namene je upravljavec dolžan izdati soglasje za odvzem vode iz hidrantov, če razmere na omrežju predviden odvzem dopuščajo.
Uporabnik, ki uporablja vodo iz hidranta za namene iz tretjega odstavka tega člena mora imeti lasten in tehnično brezhiben hidrantni nastavek z vodomerom, ki je registriran pri upravljavcu javnega vodooskrbnega sistema.
Uporabnik mora po uporabi hidranta le-tega pustiti v brezhibnem stanju. V nasprotnem primeru bremenijo uporabnika vsi nastali stroški zaradi okvare hidranta in stroški popravila hidranta.
Za uporabo hidrantov v internem omrežju, ki se napajajo iz vodovodnega omrežja mimo vodomera veljajo določbe iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena. Uporabnik je dolžan zagotoviti dostop do teh hidrantov pooblaščenim delavcem upravljavca javnega vodovoda.
IX. PRENOS OBJEKTOV IN NAPRAV JAVNEGA VODOOSKRBNEGA SISTEMA V UPRAVLJANJE
36. člen
(prenos v upravljanje)
Če dosedanji upravljavec javnega vodooskrbnega sistema ni usposobljen za izvajanje javne službe skladno z določili Zakona o gospodarskih javnih službah in drugimi predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo, se javni vodooskrbni sistem prenese v upravljanje Občini Cerkno.
Prenos javnih vodooskrbnih sistemov v upravljanje se izvede na podlagi pogodbe o prevzemu, s katero se opredelijo pogoji prenosa in medsebojne obveznosti.
37. člen
(pogoji prenosa)
Pri prenosu obstoječega javnega vodooskrbnega sistema v upravljanje, morajo biti zagotovljeni naslednji podatki:
– kopija katastrskega načrta z vrisano situacijo omrežja,
– evidenca priključkov,
– evidenca drugih elementov na vodu.
X. NADZOR
38. člen
(inšpekcijski nadzor)
Izvajanje določb tega odloka in določb predpisov, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo na območju Občine Cerkno, nadzirajo pristojne inšpekcijske službe oziroma občinski organ po pooblastilu župana.
XI. KAZENSKA DOLOČBA
39. člen
Z denarno kaznijo 150.000 SIT se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba ali samostojni podjetnik:
1. če se ne priključi in ne uporablja javnega vodooskrbnega sistema skladno z 10. členom tega odloka,
2. če ne izpolnjuje obveznosti iz 31. člena tega odloka,
3. če prekine dobavo vode drugemu uporabniku,
4. če odvzema vodo iz hidrantov v nasprotju s 35. členom tega odloka,
5. če ne vgradi vodomera, je pa vgradnja le-tega izvedljiva,
6. če odstrani brez privolitve upravljavca plombo na vodomeru, hidrantnem vodu ali kako drugače spremeni izvedbo priključka.
Z denarno kaznijo 50.000 SIT se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka tega člena.
XII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
40. člen
Prilagoditev zahtevam tega odloka morajo uporabniki in upravljavec izvesti v roku enega leta od uveljavitve tega odloka.
41. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 00201-01/2004-02
Cerkno, dne 9. decembra 2004.
Župan
Občine Cerkno
Jurij Kavčič l. r.
