Na podlagi 25. člena in v zvezi s 1. členom Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84, 5/90, Uradni list RS, št. 17/91, 13/93 in 66/93) in 16. člena Statuta Občine Hrpelje-Kozina (Uradni list RS, št. 34/99, 65/02 in 24/03) je Občinski svet občine Hrpelje-Kozina na 18. redni dne 25. 11. 2004 sprejel
O D L O K
o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč in o pokopališkem redu na območju Občine Hrpelje-Kozina
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ureja pokopališka in pogrebna dejavnost ter urejanje pokopališča in določa pokopališki red na pokopališčih v Občini Hrpelje-Kozina.
Ta odlok podrobno določa pravice in obveznosti upravljalca pri urejanju in vzdrževanju pokopališča ter izbranega izvajalca pri opravljanju pokopališke in pogrebne dejavnosti.
2. člen
Na območju Občine Hrpelje-Kozina so naslednja pokopališča in sicer:
Brezovica Klanec Tatre
Gradišče Mihele Vrhpolje
Golac Rodik
Hrpelje Slivje
Na teh pokopališčih se pokopavajo prvenstveno:
– vsi umrli prebivalci okoliša, za katere je pokopališče namenjeno, z izjemo oseb, ki so izrazile željo, da želijo biti pokopane na kakem drugem pokopališču ali če tako želijo njihovi svojci,
– osebe, ki so bile rojene v tem okolišu, živele drugod, izrazile pa so željo, da so pokopane doma,
– neidentificirane osebe, ki so umrle na območju, za katero je pokopališče namenjeno.
V izrednih primerih ter v soglasju z upravljalcem se pokopavajo tudi umrli iz sosednjih naselij, drugih krajev ali tujci, če je umrli pred smrtjo tako želel, oziroma če tako želijo svojci umrlega.
3. člen
Pokopališka in pogrebna dejavnost, oddajanje prostorov za grobove v najem, se opravlja kot gospodarska javna služba, ki jo v skladu z veljavnimi predpisi izvaja izbrani izvajalec (v nadaljevanju: izvajalec), lahko pa jo občina prenese na za to usposobljene in registrirane izvajalce s koncesijsko pogodbo, s katero se uredijo medsebojne pravice in obveznosti.
Urejanje pokopališča, oddajanja grobnih prostorov, sklepanje najemnih pogodb ter vodenja evidence o sklenjenih najemnih pogodbah in nadzor nad upoštevanjem pokopališkega reda opravlja pooblaščeni upravljavec oziroma koncesionar.
II. POKOPALIŠKA IN POGREBNA DEJAVNOST TER UREJANJE POKOPALIŠČA
4. člen
Pokopališka dejavnost se izvaja na pokopališču in zajema naslednje storitve:
– zagotovitev uporabe mrliške vežice,
– izvajanje pogrebne svečanosti,
– izkop in zasip jame ter zaščita sosednjih grobov,
– prva ureditev groba,
– opravljanje drugih nalog, ki so določene z zakonom in tem odlokom.
5. člen
Pogrebna dejavnost se praviloma izvaja izven pokopališča in zajema predvsem naslednje storitve:
– urejanje dokumentacije,
– ureditev in prevoz pokojnika,
– upepelitev umrlega,
– čuvanje umrlega v mrliški vežici,
– izvajanje dežurne službe 24 ur na dan,
– druga dela, ki so posebej dogovorjena z upravljalcem pokopališča.
6. člen
Urejanje pokopališča je dejavnost, ki obsega:
– razdelitev na posamezne zvrsti grobov,
– vodenje evidence o grobovih in pokopanih ter katastra komunalnih naprav na pokopališču,
– oddajanje grobov v najem,
– obračunavanje in pobiranje najemnin za grobove in ustreznih prispevkov,
– prekop in opustitev grobov,
– vzdrževanje pokopališča, ki zajema naslednja dela: čiščenje in odstranjevanje odpadkov in snega, odvoz odpadkov na odlagališče, vzdrževanje skupnih površin (košnja, obrezovanje, odstranjevanje pepela, gnojenje,…), urejanje ter vzdrževanje okrasnih rastlin in žive meje, vzdrževanje poti, čiščenje snega na glavnih povezovalnih poteh pokopališča, skrb za red in čistočo v mrliški vežici na pokopališču in v njegovi neposredni bližini, vzdrževalna dela na tistih objektih in napravah, ki se ne prenesejo v upravljanje izbranemu izvajalcu.
– izvajanje pokopališke dežurne službe.
III. UREJANJE POKOPALIŠČA
7. člen
Pokopališče se zgradi ali obstoječe razširi na območju, ki je določeno s prostorskim planom občine na podlagi lokacijskega načrta.
Vsako pokopališče mora biti ograjeno z zidom ali živo mejo, imeti mora shrambo za orodje, vodovodni priključek, urejen prostor za odlaganje smeti, urejen prostor za svojce v mrliški vežici, vključno s sanitarijami in primerno osvetlitev. Po potrebi je dovoljeno ozvočenje pri pogrebnih poslovitvah na pokopališču.
8. člen
Za vsako pokopališče mora biti izdelan načrt razdelitve različnih zvrsti grobov. V načrtu pokopališča so določene še površina, kraj in oblika različnih zvrsti grobov.
Na pokopališču so naslednje zvrsti grobov:
– klasični grobovi (enojni, družinski, otroški grobovi in grobnice),
– žarni grobovi,
– skupna grobišča,
– prostor za anonimne pokope,
– prostor za raztrositev pepela.
Graditev novih grobnic na pokopališču ni dovoljena.
9. člen
Vsako pokopališče mora imeti pokopališki kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na pokopališke oddelke in grobove, evidenco grobov in pokopanih oseb v posameznem grobu, datum pokopa ter oznako groba.
Za vodenje pokopališkega katastra in načrt mora skrbeti izvajalec.
10. člen
Žare se shranjujejo v žarnih grobovih, v obstoječih grobovih in grobnicah. V en žarni grob je lahko shranjenih tudi več žar.
Žare ni dovoljeno shranjevati izven pokopališča, razen v primerih, ko to dopušča zakon.
11. člen
Grobišča so: kostnice, prostori za skupen pokop ob morebitnih naravnih nesrečah, v vojni in v izrednih razmerah, ter skupna grobišča.
V skupna grobišča se prenesejo posmrtni ostanki iz klasičnih in žarnih grobov, za katera ni podaljšana najemna pogodba, po preteku mirovalne dobe.
Na skupnih grobiščih je nagrobnik z imeni pokopanih ter skupni prostori za polaganje cvetja in prižiganje sveč.
12. člen
Grobovi, za katere ni podaljšano najemno razmerje, se po 10 letih od zadnjega pokopa preuredijo za ponovno uporabo.
13. člen
V območju pokopališča so lahko oddelki za anonimne pokope ter oddelki za raztrositev pepela.
Na teh oddelkih mora biti urejen skupen prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč. Na oddelku za raztrositev pepela so imena umrlih lahko napisana na skupnem nagrobniku.
14. člen
Na pokopališču je dovoljeno pokopavanje v nove grobove in v obstoječe grobove v skladu z določili tega odloka.
Novi grobovi se odpirajo v vrstnem redu in po postopku v skladu z načrtom razdelitve na pokopališčne oddelke in grobove.
Na pokopališču je dovoljen izkop in prenos umrlega na drugo pokopališče ali na drugo mesto pokopališča, v skladu s predpisi.
Pokop v obstoječe grobnice je dovoljen le z žaro ali v krsti iz trdega lesa s kovinskim vložkom.
Mere grobnih prostorov in spomenikov
15. člen
Mere grobnin prostorov in spomenikov so naslednje (bruto zunanje mere):
+-----------------+------------+------------+-----------------+
| Vrsta groba |Dolžina |Širina |Globina |
+-----------------+------------+------------+-----------------+
|Enojni, otroški |2,2 m |1,2 m |Najmanj 1,8 m |
+-----------------+------------+------------+-----------------+
|Družinski dvojni |2,2 m |2,0 m |Najmanj 1,8 m |
+-----------------+------------+------------+-----------------+
|Žarni |1,0 m |1 m |Najmanj 0,7 m |
+-----------------+------------+------------+-----------------+
Te dimenzije veljajo za na novo pridobljena grobna polja.
Globina prvega pokopa v grob je najmanj 1.80 m.
Enojne, družinske, otroške grobove je dovoljeno poglobiti, da se lahko vanje zvrsti več zaporednih krst.
Žarni grob se sme poglobiti za 0,3 m. Odmiki med grobovi smejo biti široki največ 0,5 m. Poti med grobovi morajo biti široke najmanj 0,5 m.
16. člen
Nagrobni spomeniki, nagrobne ograje in druga znamenja se postavijo v skladu z načrtom razdelitve na pokopališčne oddelke in grobove pokopališča in so lahko pokončni ali ležeči in ne smejo segati izven meje določenega grobnega prostora, v višino pa smejo segati največ do 1,5 m.
Na nagrobnem spomeniku groba, v katerem ni pokojnika, ampak je pokojnik pokopan v drugem grobu, je lahko napisano: »v spomin« s podatki pokojnika.
17. člen
Spreminjanje enojnih grobov v družinske in obratno je možno samo s pisnim sporazumom med upravljavcem in najemnikom groba, če je to izvedljivo na določeni lokaciji in v skladu z načrtom razdelitve na pokopališčne oddelke in grobove za posamezno pokopališče.
Mirovalna doba
18. člen
Prekop groba je dovoljen po preteku mirovalne dobe.
Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu in istem grobu.
Mirovalna doba ne sme biti krajša od 10 let, pri čemer je potrebno upoštevati značilnosti zemljišča, na katerem je pokopališče. Mirovalna doba ne velja za žarne grobove.
Pred potekom mirovalne dobe se sme grob odpreti le, če to zahtevajo svojci ali druge fizične in pravne osebe, ki imajo za to interes, da se umrli izkoplje in prenese na drugo pokopališče ali v drug grob na istem pokopališču, po poprejšnjem soglasju najemnika groba, za zadeve zdravstvenega varstva pristojnega upravnega organa in pristojnega občinskega upravnega organa.
Ekshumacije (prekopi zaradi sodne preiskave), ki so odrejene na zahtevo pravosodnega organa, se opravljajo ob vsakem času. Drugi prekopi se opravljajo v obdobjih, ko temperatura ozračja ne presega +10° C. Za izkop se uporabljajo predpisi o izkopih umrlih.
IV. POKOPALIŠKI RED
19. člen
S pokopališkim redom se določajo način in čas pokopov ter način in potek pogrebnih svečanostih.
Hramba umrlega
20. člen
Umrli do pokopa lahko leži v domači hiši na tistih območjih, kjer še ni zgrajena mrliška vežica na pokopališču na katero se običajno pokoplje pokojnika iz tega območja, sicer je uporaba mrliške vežice obvezna.
Posmrtni ostanki umrlega se lahko položijo v mrliško vežico največ 48 ur pred pogrebom. Mrliška vežica je odprta od 8. do 22. V primeru želje ožjih svojcev umrlega je lahko mrliška veža odprta najdlje do 24. ure.
Prevoz umrlega s kraja smrti na kraj, kjer leži do pokopa, je dovoljen samo s posebej prirejenimi vozili, s katerimi razpolaga izvajalec.Prenos na pokopališče je dovoljen potem, ko je ugotovljen nastop smrti po predpisih o mrliški pogrebni službi.
Način in čas pokopa
21. člen
Pokop po tem odloku je:
– zemeljski pokop posmrtnih ostankov umrlega v krsti,
– položitev žare s pepelom umrlega v zemljo ali na posebej pripravljeno mesto na pokopališču,
– raztrositev pepela umrlega.
22. člen
Po ugotovljeni smrti se pokop prijavi izvajalcu, s katerim se dogovori o vseh pokopaliških in pogrebnih storitvah.
Izvajalec ne sme opraviti pokopa, če mu ob prijavi oziroma pred pokopom niso predložena dokazila o prijavi smrti. Kadar pa smrti ni bilo mogoče prijaviti, se prijavi smrti priloži druga listina, predpisana s posebnim zakonom.
23. člen
Pokop odredi mrliški preglednik po ugotovljeni smrti in določi okvirni čas pokopa. Praviloma mora preteči od trenutka smrti do pokopa oziroma upepelitve najmanj 36 ur. Točen čas pokopa odredi izvajalec v dogovoru s svojci umrlega in predstavnikom verske skupnosti, če gre za verski pogreb.
24. člen
Pred pokopom je izvajalec pogreba dolžan ustrezno zavarovati sosednje grobove in nagrobne spomenike ter paziti, da jih pri izkopu in zasutju ne poškoduje.
25. člen
Pokop umrlega se opravi na pokopališču v skladu s krajevnimi običaji.
Način pokopa in pogrebne svečanosti je treba opraviti v skladu z voljo umrlega. Če umrli ni izrazil svoje volje, odloči o tem oseba, ki je stalno živela z njim ali druga z zakonom določena oseba oziroma za zadeve socialnega skrbstva pristojni organ občine, v kateri je oseba umrla ali bila najdena.
Anonimni pokop se opravi po volji umrlega ali po volji svojcev. Anonimni pokop se opravi s pokopom krste ali žare oziroma z raztrositvijo pepela na posebej določenem prostoru brez označbe imena umrlega.
Plačnik pogreba lahko zahteva tudi tihi pogreb. Izvajalec in upravljavec v zvezi s tihim pogrebom ne smeta dajati v javnost nobenih informacij brez soglasja plačnika groba.
26. člen
Pokop zunaj pokopališča je dovoljen samo v izjemnih primerih na podlagi dovoljenja za notranje zadeve pristojnega upravnega organa, po predhodnem soglasju organa, pristojnega za zadeve zdravstvenega varstva.
27. člen
Verske skupnosti lahko v skladu s pokopališkim redom izjemoma položijo umrlega stanovskega pripadnika do pokopa v objekt, ki je namenjen za opravljanje verskih obredov.
28. člen
Upepeljeni ostanki umrlega se shranijo v žaro in pokopljejo v grob za klasičen pokop, v žarni grob ali se raztresejo na posebej določenem prostoru na pokopališču oziroma zunaj pokopališča na podlagi dovoljenja za notranje zadeve pristojnega upravnega organa.
29. člen
Stroške pokopa morajo poravnati dediči umrlega oziroma oseba, ki je naročila pokop.
V primeru, ko poravna stroške občina, ima le-ta pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega.
Pogrebne svečanosti
30. člen
Pogrebna svečanost je sestavni del pogreba, ima javni značaj in se opravi z vso pieteto do umrlega.
Če je bila taka želja pokojnika ali njegovih najbližjih svojcev, se lahko pokop opravi v družinskem krogu.
31. člen
Pogrebna svečanost se opravi na poslovilni ploščadi pred mrliško vežico, na pokopališču kjer bo pokop. O pogrebni svečanosti je izvajalec dolžan obvestiti javnost na krajevno običajen način, kolikor ne gre za pogreb iz tretjega odstavka 25. člena tega odloka.
32. člen
Pogrebna svečanost se običajno prične z dvigom pokojnikove krste ali žare z mrliškega odra ali mrliškega voza. Ta opravila in odvoz krste v pogrebnem sprevodu ter položitev krste v jamo opravijo pogrebniki, za katere je dolžan poskrbeti izvajalec v dogovoru s svojci pokojnika. Pogrebniki so praviloma oblečeni v svečane obleke.
Če sodelujejo v pogrebni svečanosti godba ali pevski zbor, le-ti pred pričetkom pogrebnega sprevoda zaigrajo ali zapojejo žalostinko. Sledijo lahko poslovilni govori ter verski obred.
Pogrebni sprevod se odvija od kraja, kjer se prične pogrebna svečanost, do groba na pokopališču.
33. člen
Razpored v sprevodu je praviloma naslednji:
Pri civilnem pogrebnem obredu sta na čelu sprevoda državna zastava, nato prapori. V primeru cerkvenega pogrebnega obreda sta na čelu sprevoda državna zastava, sledi križ, duhovnik, nato prapori.
Za prapori gredo nosilci pokojnikovih odlikovanj in priznanj in nosilci vencev, godba, pevci, pogrebni voz ali nosilci krste oziroma žare, najožji svojci in za njimi ostali udeleženci pogreba.
Razpored v sprevodu se lahko na željo najbližjega sorodnika oziroma naročnika izvede tudi drugače.
V primeru cerkvenega pogrebnega obreda na pokopališčih se pogrebna maša opravi v cerkvi pred pokopom.
34. člen
Ob grobu se udeleženci pogrebnih svečanosti razvrstijo tako, da so neposredno ob grobu svojci umrlega, nosilci odlikovanj in priznanj, državne zastave ter prapori; v primeru cerkvenega obreda tudi duhovnik in križ.
Krsta z umrlim ali žara s pepelom umrlega se položi v grob. Pri odprtem grobu sledijo še: nastop pevcev, poslovilni govori, del verskega obreda, če gre za cerkveni obred, pozdrav z zastavami in prapori, ter nastop godbe. Udeleženci pogreba se poslovijo od pokojnika z mimohodom.
35. člen
Društva, ki imajo ob pogrebih svojih članov posebne običaje (lovci, čebelarji, gasilci idr.) se lahko z njimi vključijo v pogrebne svečanosti.
Če pri pogrebnih svečanostih sodeluje častna enota z vojaškim ali lovskim orožjem, se častno salvo izstreli trikrat ob pozdravu zastav in praporov pokojnika, pri tem pa mora biti zagotovljena varnost občanov in premoženja, za kar je odgovoren vodja enote.
36. člen
Izvajalec je dolžan:
– najpozneje 1 uro po končanem pogrebu grob zasuti in ga začasno primerno urediti tako, da ne poškoduje sosednjih grobov,
– najpozneje v 15 dneh oziroma po sporočilu plačnika groba odstraniti vence in cvetje z groba ter dokončno urediti gomilo.
Za dokončno ureditev groba je odgovoren najemnik groba, ki lahko do končne ureditve groba na grob postavi začasno obeležje.
37. člen
Za dokončno ureditev groba je najemnik ali izvajalec del v njegovem imenu dolžan pridobiti pisno soglasje upravljavca.
Najemnik mora z dokumentom dokazati najemništvo. Izpolniti mora vlogo za pridobitev soglasja ter k vlogi predložiti skico z dimenzijami in opisom del, ki jih želi izvajati. Upravljavec s pravili o ureditvi pokopališča in grobov opredeli postopek za ureditev groba in način opravljanja kamnoseških del pri ureditvi grobov.
Kamnoseška dela pri ureditvi grobov se lahko opravljajo od ponedeljka do sobote med 7. in 16. uro, razen v času pogreba. Upravljalec pokopališča ima pravico izvajalcu del oziroma najemniku groba zaračunati stroške čiščenja, če izvajalec del, takoj po končanih delih, to ne opravi sam.
38. člen
Urejanje grobnih polj zajema izravnavo površin, sejanje trave ali položitev travne ruše. V vseh primerih urejanja grobov morajo biti temelji v merah znotraj grobnega polja, širine max. 20 cm in globine max. 20 cm.
V. ODDAJANJE PROSTOROV ZA GROBOVE V NAJEM
39. člen
Prostore za grobove daje v najem upravljalec v skladu z lokacijskim načrtom. Za pokopališča, ki le tega še nimajo, pa se pripravi načrt ureditve, v katerim se pripravi najgospodarnejši način pridobitve oziroma razdelitve grobnih mest. Upravljalec lahko odkloni dajanje grobnega mesta v najem, ko gre za pokop umrlih iz sosednjih naselij, drugih krajev ali tujcev iz objektivnih ali operativnih razlogov. Kot objektivni razlog se lahko šteje pomanjkanje prostora na pokopališču.
Najemna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki ter v skladu s tem odlokom. Urejati mora medsebojna razmerja med najemodajalcem in najemnikom.
Če najemnik grobnega prostora spremeni bivališče ali se odseli, mora to javiti v roku 14 dni po preselitvi upravljalcu pokopališča, da lahko spremeni naslov najemnika za nemoteno pošiljanje računov za najemnika in ostala obvestila.
Pogodba med najemnikom in upravljalcem določa zlasti:
– vrsto, zaporedno številko in velikost groba,
– trajanje najemnega razmerja,
– podaljšanje najemnega razmerja,
– ceno najema,
– način in rok plačila,
– pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank,
– odpovedne razloge,
– reševanje sporov.
40. člen
Za klasičen pokop- zemeljski pokop posmrtnih ostankov umrlega v krsti se pogodba sklene za dobo 10 let.
41. člen
Prostori za ostale vrste grobov in za grobove, ki jim je pretekla mirovalna doba, se dajo v najem za čas 5 let in se lahko po poteku tega roka podaljša če najemnik izpolnjuje pogoje, določene v pogodbi. Najmanj dva meseca pred potekom najemne pogodbe mora upravljalec pisno opozoriti najemnika o prenehanju pogodbe in ga opozoriti na posledice, če pogodbe ne bi podaljšal.
Če pogodbeni stranki najemne pogodbe ne podaljšata, je najemnik dolžan odstraniti robnike, spomenik in drugo opremo groba v 3 mesecih po preteku in razveljavitvi najemne pogodbe.
Če tega ne stori, stori to upravljalec na najemnikove stroške, grob oziroma prostor za grob pa odda drugemu v najem.
V času od odstranitve opreme groba do poteka mirovalne dobe in ponovne oddaje grobnega prostora drugemu najemniku, skrbi za minimalno vzdrževanje opuščenega groba upravljalec pokopališča.
Sredstva za vzdrževanje iz prejšnjega odstavka tega člena zagotovi upravljalec.
V primeru smrti najemnika groba se odstranitev opreme groba odloži do določitve dediča.
42. člen
Po razveljavitvi najemne pogodbe se smatra grobni prostor kot opuščen grob do konca mirovalne dobe, nakar se prekoplje in odda drugemu najemniku.
43. člen
Najemnine za grobne prostore se plačujejo letno, cena je odvisna od vrste groba.
Ob prijavi pokopa oziroma sklenitvi najemne pogodbe se dodeli en grobni prostor.
44. člen
Upravljalec razveljavi najemno pogodbo v naslednjih primerih:
– če najemnik grobnega prostora po predhodnem opozorilu ne poravna najemnine za preteklo leto,
– če najemnik ne vzdržuje groba kljub večkratnemu opozorilu,
– ob opustitvi pokopališča,
– če upravljalcu ni znan najemnik oziroma če le-ta ni sporočil spremembe bivališča in imena,
– kadar tako zahteva načrt razdelitve pokopališča,
– če najemnik grobnice več kot 10 let po zadnjem pokopu le-te ni vzdrževal ter plačal najemnine za grobne prostore, upravljalec pokopališča začne postopek odvzema lastništva.
Upravljalec mora robnike, spomenik in drugo opremo z groba hraniti na določenem prostoru 6 mesecev.
45. člen
Pokopališke in pogrebne storitve ter pristojbine se zaračunajo po ceniku, ki ga potrjuje občinski svet.
Cene pokopaliških storitev sestavljajo postavke, ki zagotavljajo pokritje stroškov pokopa.
Cene pogrebnih storitev morajo biti tržno primerljive in ne smejo bistveno presegati stroškov izvajanja dejavnosti.
Najemnine morajo pokriti stroške rednega vzdrževanja pokopališča in objektov, s katerimi upravlja upravljalec ter manjše investicijske posege, ki zajemajo obratovanje, vzdrževanje, upravljanje in enostavno reprodukcijo.
Višina najemnin za grobove ter ceno storitev določa upravljalec v soglasju z Občinskim svetom občine Hrpelje-Kozina.
46. člen
O ustanovitvi novih, razširitvi ali opustitvi obstoječih pokopališč odloča v skladu s prostorsko dokumentacijo, Občinski svet občine Hrpelje-Kozina.
VI. VZDRŽEVANJE REDA, ČISTOČE IN MIRU NA POKOPALIŠČU
47. člen
Obiskovalec pokopališča in vežice je dolžan opustiti vse, kar bi bilo zoper pieteto do umrlih in se obnašati na pokopališču tako, da izkaže ustrezno spoštovanje do umrlih, drugih obiskovalcev in samega kraja.
V območju pokopališča ni dovoljeno:
– nedostojno vedenje kot je vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove,
– odlaganje smeti in odpadkov izven za to določenega prostora,
– druge vrste onesnaževanj pokopališkega prostora in objektov v območju pokopališča,
– poškodovanje mrliške vežice, grobov, kostnice, nasadov in drugih naprav in predmetov v območju pokopališča,
– vodenje živali na pokopališče,
– vstop s kolesom, kolesom z motorjem ali motornim vozilom in njihovo shranjevanje na pokopališču,
– odtujevanje predmetov s tujih grobov, pokopaliških prostorov in iz objektov v območju pokopališča,
– lepljenje plakatov, reklamnih obvestil in podobnega.
Zidarska, kamnoseška, kovinostrugarska, kovinotiskarska in druga dela, ki so namenjena urejanju pokopališč in s tem povezani prevozi, se lahko opravljajo le z dovoljenjem upravljalca.
V neposredni bližini območja pokopališča v času pogrebnih svečanosti, niso dovoljene dejavnosti, ki motijo potek pogrebnih svečanosti (na primer vpitje, povzročanje hrupa, moteči zvoki in podobno).
Upravljalec pokopališča oziroma tisti, ki vodi pogrebne svečanosti, povzročitelja na to opozori pred začetkom pogrebnih svečanosti.
48. člen
Če upravljalec pokopališča ugotovi, da se na pokopališču izvajajo dela v nasprotju z določili pokopališkega reda, mora o tem takoj obvestiti pristojnega komunalnega redarja oziroma drugo pristojno službo.
VII. DOLŽNOSTI IN PRAVICE UPRAVLJALCA
49. člen
Upravljalec pokopališča ima naslednje pravice in dolžnosti:
– skrbi za red in čistočo v mrliški vežici in na celotnem območju pokopališča ter za redno in investicijsko vzdrževanje objektov in naprav na pokopališču, poti in zelenic, tako da je omogočena njihova nemotena uporaba,
– ažurno vodi evidenco o najemnikih grobov in sklenjenih najemnih pogodbah,
– ažurno vodi kataster komunalnih naprav in seznam opreme na pokopališču,
– določa cene za najemnino grobov, v soglasju z Občinskim svetom občine Hrpelje-Kozina,
– oddaja prostore za grobove, sklepa najemne pogodbe za grobove in vodi evidenco sklenjenih pogodb,
– daje soglasje k načrtom za ureditev grobov, k postavitvam in odstranitvam nagrobnih spomenikov, zasaditvam oziroma odstranitvam dreves ob grobovih,
– uporabnikom pokopaliških storitev omogoča vpogled v načrt ureditve pokopališča,
– opozarja najemnike grobov o morebitni neurejenosti grobov in temu primerno ukrepa,
– vodi evidenco prihodkov in izdatkov oziroma ustrezno finančno poslovanje,
– ima pravico odstraniti moteče grmovnice in drevesa na pokopališču na račun najemnika, kolikor jih imetnik groba kljub opozorilu upravljalca ne odstrani,
– skrbi za urejenost in vzdrževanje skupnih grobišč žrtev vojne in njihovih obeležij na območju pokopališča,
– daje soglasje za ureditev grobov, k preureditvi grobov, zasaditvi oziroma odstranitvi dreves ob grobovih in postavitev spomenikov,
– redno odstranjuje odpadke iz pokopališča,
– zimska služba: upravljalec je dolžan redno čistiti sneg in posipati proti poledici vse glavne poti oziroma neposredno površino ob mrliški veži,
– je dolžan pokopališče z vsemi napravami urejati in vzdrževati kot dober gospodar,
– opravlja in zagotovi izvedbo drugih nalog in opravil v skladu z državnimi in občinskimi predpisi s tega področja in določili tega odloka.
VIII. DOLŽNOSTI IN PRAVICE IZVAJALCA
50. člen
Izvajalec ima na pokopališču naslednje pravice in dolžnosti:
– zagotavlja svečano opremo in opravo delavcev, ki vodijo ali sodelujejo pri pogrebni svečanosti,
– ažurno vodi evidenco o umrlih in kataster o pokopališčnih oddelkih in grobovih,
– določa mesto, dan in uro pokopa v sporazumu z naročnikom in upravljalcem
– opravlja pokope – izkop in zasip jame ter zaščita sosednjih grobov,
– določa cene za pogrebne in pokopališke storitve v soglasju s pristojnim organom,
– shrani in izroči upravičencu vrednostne predmete, ki jih najde pri prekopu grobov, če je ta znan, sicer pa ravna v skladu z veljavnimi predpisi o najdenih predmetih,
– skrbi za izvajanje pogrebne svečanosti v skladu z dogovorom s plačnikom pogreba,
– vodi evidenco prihodkov in izdatkov oziroma ustrezno finančno poslovanje,
– poroča občini o delu, opažanjih in ji predlaga rešitve,
– opravlja in zagotovi izvedbo drugih nalog in opravil v skladu z državnimi in občinskimi predpisi s tega področja, določili tega odloka in sklenjene pogodbe.
IX. DOLŽNOSTI IN PRAVICE UPORABNIKOV
51. člen
Uporabniki storitev imajo pravico in obveznost do uporabe storitev pod pogoji določenimi v tem odloku in drugih odlokih s tega področja, pravico do pritožbe na pristojne organe, če so kršene njihove pravice in obveznost spoštovanja navodil upravljalca in predpisov, ki urejajo področje varnosti, reda in miru, zdravstvenega in sanitarnega varstva in ostalih predpisov, ki urejajo pokope.
Najemniki grobov so dolžni:
– vzdrževati grobove,
– spoštovati vsa določila iz najemne pogodbe,
– redno plačevati najemnino za grob,
– urejati grob v skladu z načrtom pokopališča in soglasja upravljalca,
– upoštevati določila tega odloka.
X. NADZOR IN KAZENSKE DOLOČBE
52. člen
Strokovni nadzor nad uresničevanjem oziroma izvajanjem tega odloka opravlja upravljalec s pristojnim komunalnim redarjem oziroma druga pooblaščena služba.
Ostali nadzor opravljajo skladno s predpisi ustrezne inšpekcijske službe.
53. člen
Z globo najmanj 80.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
1. opravi kamnoseška in druga obrtniška dela pri ureditvi grobov izven časa, določenega z odlokom oziroma posebnim soglasjem upravljalca, in v času poteka pogreba,
2. odlaga odstranjene nagrobne spomenike in drugo opremo na pokopališču.
Z denarno kaznijo najmanj 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.
54. člen
Z globo 10.000 tolarjev, ki se izterja na kraju samem, se za prekršek kaznuje posameznik za:
– nedostojno vedenje kot je vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove,
– odlaganje smeti in odpadkov izven za to določenega prostora,
– druge vrste onesnaževanja pokopališkega prostora in objektov v območju pokopališča,
– vodenje živali na pokopališče,
– vstop s kolesom, kolesom z motorjem ali motornim vozilom in njihovo shranjevanje na pokopališču,
– odtujevanje predmetov s tujih grobov, pokopaliških prostorov in iz objektov v območju pokopališča,
– lepljenje plakatov, reklamnih obvestil in podobnega.
55. člen
Z globo najmanj 30.000 SIT se kaznuje za prekršek posameznik, če poškoduje grobove, kostnice, mrliške veže, ograje, nasade ali druge naprave na pokopališču.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
56. člen
Izpolnitev pogojev drugega odstavka 7. člena je potrebno zagotoviti, ko se pristopi k sanaciji ali izgradnji mrliške vežice na posameznem pokopališču.
Kataster in evidence iz 8. in 9. člena tega odloka se vzpostavijo v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka.
57. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 3527-3/2003
Hrpelje-Kozina, dne 25. novembra 2004.
Župan
Občine Hrpelje-Kozina
Albert Pečar l. r.
