Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00, 51/02 in odl. US RS 6/94, 45/94, 20/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96, 68/98, 59/99, 108/03), Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03, 86/04), Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/01), Pravilnika o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, 84/98, 45/00, 20/01, 13/03), Pravilnika o odlaganju odpadkov (Uradni list RS, št. 5/00), Pravilnika o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 104/02), Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Sežana (Uradni list RS, št. 73/98, 102/00) ter 16. člena statuta Občine Sežana (Uradni list RS, št. 40/99, 68/99, 3/01 in 40/03) je Občinski svet občine Sežana na seji dne 6. 12. 2004 sprejel

Namen odloka:
(1) Ta odlok določa način opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na celotnem območju Občine Sežana.
(2) Ta odlok je obvezujoč za vse povzročitelje odpadkov oziroma uporabnike javne službe, za izvajalca javne službe in udeležence pri načrtovanju in projektiranju objektov, kjer bodo nastajali komunalni odpadki.

S tem odlokom se določajo:
1. splošne določbe,
2. vrste komunalnih odpadkov,
3. zbiranje in odvoz odpadkov ter pravice in obveznosti uporabnikov storitev in izvajalca javne službe,
4. obdelava in predelava odpadkov,
5. odlaganje odpadkov,
6. viri financiranja,
7. cene, obračun in plačevanje storitev javne službe,
8. objekti in naprave za izvajanje javne službe,
9. nadzor,
10. kazenske določbe,
11. prehodne in končne določbe.

Cilji ravnanja s komunalnimi odpadki po tem odloku so:
1. zagotoviti ustrezno organiziranost izvajanja javnih služb v skladu z veljavnimi predpisi,
2. preprečevanje nastajanja in zmanjševanje količine odpadkov,
3. zagotoviti učinkovito izločevanje ločenih frakcij komunalnih odpadkov,
4. zagotoviti obdelavo komunalnih odpadkov preden se jih odstrani z odlaganjem na odlagališču nenevarnih odpadkov,
5. v največji meri zagotoviti predelavo in ponovno uporabo ločenih frakcij komunalnih odpadkov, predvsem pa odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek,
6. preprečevanje neorganiziranega oziroma divjega odlaganja odpadkov,
7. zagotoviti izdelavo in sprejem letnih in dolgoročnih programov na področju ravnanja s komunalnimi odpadki,
8. uveljavitev načela: “stroške plača povzročitelj komunalnih odpadkov”.

Subjekti ravnanja s komunalnimi odpadki so:
1. Občina Sežana;
2. izvajalec obveznih lokalnih gospodarskih javnih zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: izvajalec);
3. povzročitelji odpadkov (v nadaljevanju: povzročitelj); torej vsaka pravna ali fizična oseba, ki na območju Občine Sežana stalno, začasno ali občasno povzroča odpadke, s tem da:
– biva v svojih ali najetih nepremičninah,
– je lastnik ali uporabnik stanovanjskih, poslovnih ali drugih prostorov, katerih uporaba je stalna ali občasna (sezonska),
– opravlja registrirano dejavnost,
– organizira kulturne, športne in druge javne prireditve ali uporablja javne ali zasebne površine in druge nepremičnine v namenu, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe,
– upravlja javne površine (npr. trge, parke avtobusne postaje, parkirišča, pokopališča, tržnice …),
– povzročitelj komunalnih odpadkov je tudi vsak, kdor po pooblastilu povzročitelja prepušča komunalne odpadke izvajalcu javne službe;
4. imetnik odpadkov je povzročitelj odpadkov oziroma vsak, kdor ima odpadke v posesti.

(1) V primeru, da ni mogoče ugotoviti ali določiti povzročitelja odpadkov po nobeni od alinej iz 3. točke prejšnjega člena, se za povzročitelja šteje lastnik zemljišča ali nepremičnine, kjer se odpadki nahajajo.
(2) Za imetnika odpadkov na javnih površinah, vključno z javnimi potmi in lokalnimi cestami, se šteje Občina Sežana oziroma upravljalec javnih površin, ki ga določi Občina Sežana.

(1) Na območju Občine Sežana morajo biti vključeni v sistem ravnanja z odpadki vsi lastniki, uporabniki, upravljalci stanovanjskih, počitniških, poslovnih, apartmajskih in industrijskih objektov, ne glede na njihovo stalno ali začasno prebivališče ali sedež. Povzročitelj mora skleniti z usposobljenim izvajalcem pogodbo o ravnanju z odpadki, razen v primeru, če je povzročitelj gospodinjstvo.
(2) Gospodinjstvo (fizične osebe) v smislu tega odloka je skupnost oseb, kakor tudi posamezniki, ki bivajo v samostojni stanovanjski enoti.

Javna služba se po tem odloku izvaja na način vlaganja javnega kapitala v dejavnost osebe zasebnega prava.

Sistem ravnanja z odpadki:
Na celotnem območju občine se s tem odlokom vzpostavlja naslednji sistem ravnanja z odpadki:
1. Ločeno zbiranje z zakonom določenih frakcij odpadkov:
Izvaja se preko zbiralnic ločenih frakcij oziroma ekoloških otokov (v nadaljevanju: ekološki otoki), zbirnega centra, zabojnikov za ostanke komunalnih odpadkov, zbiranja kosovnih odpadkov, zbiranja nevarnih odpadkov.
2. Odvoz odpadkov:
Izvaja se v za to prirejenih vozilih, skladno s programom izvajalca odvoza odpadkov in upoštevanjem določil ločenega zbiranja odpadkov.
3. Priprava na obdelavo in predelavo odpadkov:
V centru za ravnanje z odpadki se ločeno zbrani odpadki sortirajo, preberejo, po potrebi stisnejo, začasno skladiščijo in posredujejo predelovalcem odpadkov. Biološko razgradljivi odpadki se kompostirajo na domačem vrtu ob lastni stanovanjski hiši oziroma obdelajo ter predelajo v ustreznih objektih in napravah v centru za ravnanje z odpadki.
4. Odlaganje:
Ostanek odpadkov se odloži na odlagališče nenevarnih odpadkov oziroma odstrani na drug ustrezen način.
5. Organizacija oziroma pomoč pri organizaciji čistilnih akcij, akcij zbiranja starega papirja …
6. Osveščanje:
Osveščanje vključuje vse načine, s katerimi vzpodbujamo okoljsko ustrezno ravnanje z odpadki.

(1) Komunalni odpadki so odpadki, navedeni v klasifikacijskem seznamu odpadkov v veljavnih predpisih na področju ravnanja z odpadki v Republiki Sloveniji.
(2) Po izvoru nastanka ločimo naslednje komunalne odpadke:
– odpadke iz gospodinjstev, ki so pretežno trdi in po svoji sestavi heterogeni,
– odpadke, ki nastajajo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, ki so po lastnostih podobni odpadkom iz gospodinjstev in nastajajo na enak oziroma podoben način kot v gospodinjstvu,
– odpadke, ki nastajajo v bivalnem okolju ter na površinah in objektih v javni rabi in so pretežno trdni ter po svoji sestavi heterogeni, zaradi razpršenosti njihovega nastanka in količine na viru ravnanje z njimi kot imetnik teh odpadkov ureja občina oziroma upravljalec javnih površin, ki ga določi občina.

Komunalni odpadki po vrsti:
1. biološki odpadki (organski):
– kuhinjski odpadki (ostanki hrane, ki ni termično obdelana, zelenjavni odpadki, odpadki sadja …)
– vrtni odpadki (trava, vejevje, listje, rože, odrezano grmovje …)
– drugi organski odpadki,
2. odpadni papir in karton,
3. odpadno steklo,
4. odpadne umetne mase,
5. odpadne drobne kovine,
6. odpadni les,
7. ostanki komunalnih odpadkov (so komunalni odpadki, iz katerih so izločene ločeno zbrane frakcije, ali ostanki iz predelave ločeno zbranih frakcij in kosovnih odpadkov, ki jih zaradi njihove sestave ali načina nastajanja praviloma ni možno razvrstiti v skupino »Ločeno zbrane frakcije« ali v druge skupine komunalnih odpadkov ali v skupino »Embalaža, vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek« v klasifikacijskem seznamu odpadkov iz predpisa o ravnanju z odpadki),
8. kosovni odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvih in jih zaradi velikosti in teže ni mogoče oziroma smotrno zbirati v tipiziranih zabojnikih (kovinski in keramični kosovni odpadki, elektronski aparati, bela tehnika, odpadno pohištvo…),
9. trdne usedline cestne kanalizacije iz usedalnikov in čistilnih naprav v javni rabi ob upoštevanju ustreznih predpisov,
10. nevarni odpadki, ki so strupeni in ostali odpadki iz gospodinjstev, ki zaradi majhnih količin niso izločeni iz obveznega zbiranja, potrebujejo pa zaradi svojih sestavin oziroma lastnosti posebno obravnavo (olja in maščobe, barve in topila, kemikalije, pesticidi, zdravila, kozmetika, čistila in galvanski členi (baterije) …

(1) Uporaba storitev javne službe je za povzročitelja obvezna. Vsak povzročitelj na območju občine se mora v skladu s tem odlokom obvezno vključiti v ločeno zbiranje teh odpadkov in ravnati s komunalnimi odpadki v skladu s predpisi.
(2) Ločeno zbiranje se izvaja prek:
– zabojnikov za ostanke komunalnih odpadkov,
– zbiralnic ločenih frakcij oziroma ekoloških otokov,
– premičnih zbiralnic za nevarne odpadke,
– ločenega prevzemanja kosovnih odpadkov,
– zbirnega centra.

Izvajalec javne službe povzročitelja komunalnih odpadkov z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja ali na krajevno običajen način obvesti o:
– lokacijah ekoloških otokov in vrstah odpadkov, ki se na njih ločeno zbirajo,
– času obratovanja zbirnega centra,
– načinu prepuščanja in prevzemanja odpadkov,
– načinu predvidene predelave ali odstranjevanja prevzetih odpadkov,
– pogojih za prevzem odpadkov,
– poteku zbiranja nevarnih in kosovnih odpadkov.

(1) Povzročitelj na območju Občine Sežana mora odlagati komunalne odpadke v za to določene zabojnike in je tudi odgovoren za pravilno ravnanje z njimi.
(2) Povzročitelj je dolžan ločeno zbirati odpadke v tipiziranih zabojnikih kot so:
1. tipizirani zabojniki volumna od 120 l do 1100 litrov, 5 m3 in 7 m3,
2. kompostniki za kompostiranje bioloških odpadkov na domačem vrtu ob lastnih stanovanjskih hišah,
3. tipizirani zabojniki za ločeno zbiranje.
(3) V obstoječih naseljih, poslovnih zgradbah, proizvodnih obratih in drugih objektih urejajo, gradijo in obnavljajo zbirna in prevzemna mesta lastniki objektov, ekološke otoke pa ureja izvajalec.

(1) Način odlaganja odpadkov (individualni ali skupni zabojnik), vrsto in število zabojnikov za odpadke določi izvajalec na terenu, skladno z operativnim programom ravnanja z odpadki, tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov, dostopnostjo oziroma odmaknjenostjo povzročitelja ter strukturo in vrsto odpadkov.
(2) Kolikor se izvajalec in povzročitelj o vrsti in številu zabojnikov ne moreta dogovoriti, le-te, z odločbo, določi občinska uprava.
(3) Predpisan zabojnik za odpadke ne sme biti napolnjen tako, da ga ni mogoče zapreti. Če količina odpadkov redno presega volumen predpisanega zabojnika za odpadke, izvajalec ugotovi vzrok tega in ustrezno ukrepa.

(1) Pred vselitvijo v stanovanjsko hišo mora lastnik stanovanjske hiše obvestiti izvajalca o datumu vselitve in številu članov gospodinjstva oziroma oseb v stavbi. Zabojnike za novozgrajene zgradbe gospodinjstev nabavi izvajalec. Nabava zabojnikov se krije iz cene storitev ravnanja s komunalnimi odpadki. Zabojniki gospodinjstev, ki jih je nabavil izvajalec ostanejo last izvajalca, ki jih redno vzdržuje in čisti dvakrat letno. Izvajalec dotrajane zabojnike za odpadke iz gospodinjstev nadomesti z novimi oziroma rabljenimi.
(2) Vsak podjetnik, pravna oseba oziroma drug pravni subjekt, ki opravlja gospodarsko ali drugo dejavnost na območju občine, je z usposobljenim izvajalcem dolžan skleniti pogodbo o ravnanju z odpadki v roku 12 mesecev po uveljavitvi tega odloka. Novi povzročitelj je dolžan skleniti pogodbo z izvajalcem pred začetkom izvajanja dejavnosti. En izvod te pogodbe prejme občinska uprava. Na podlagi te pogodbe, si povzročitelj iz prvega stavka tega člena, priskrbi ustrezno količino in tip tipiziranih zabojnikov, ki jih tudi sam vzdržuje. Izvajalcu je tudi dolžan sporočiti vse potrebne podatke za pripravo obračuna storitev.
(3) Ob izselitvi oziroma prenehanju uporabe stanovanjskih, poslovnih in drugih prostorov namenjenih začasnemu oziroma občasnemu bivanju, mora lastnik nevseljenost oziroma neuporabo teh prostorov daljšo od 1 leta, izvajalcu potrditi s pismeno izjavo.

Načrtovalci prostora, investitorji ali projektanti morajo pri načrtovanju novih oziroma prenovi obstoječih stanovanjskih in poslovnih objektov, stanovanjskih sosesk in naselij ter drugih objektov, kjer bodo nastajali odpadki, določiti zbirna in prevzemna mesta v skladu s projektnimi pogoji, za katere zaprosijo izvajalca. Na podlagi projektnih rešitev pa izvajalca zaprosijo za izdajo soglasja. Izvajalec za izdajo projektnih pogojev in soglasja izda račun po ceniku izvajalca, ki ga potrdi Občinski svet občine Sežana oziroma po njegovem pooblastilu župan.

(1) Izven predpisanih zabojnikov za odpadke je na zbirnih in prevzemnih mestih prepovedano odlagati odpadke.
(2) V tipizirane zabojnike namenjene zbiranju ostanka odpadkov, je prepovedano odlagati:
1. odpadke v tekočem stanju,
2. odpadke naftnih derivatov,
3. kužen material iz zdravstvenih in veterinarskih zavodov,
4. tleče, lahko vnetljive, gorljive, eksplozivne, reaktivne, jedke, dražljive, strupene in radioaktivne odpadke,
5. gradbene odpadke, kamenje ali zemljo,
6. sekundarne surovine, za katere je organizirano ločeno zbiranje odpadkov na izvoru oziroma na ekoloških otokih,
7. nevarne odpadke iz gospodinjstev (galvanske člene, zdravila, ostanke lakov, topila, maziva, škropiva),
8. usedline iz kanalizacije in cestnih požiralnikov, za katere se opravi odvoz po posebnem naročilu,
9. odpadke organskega izvora, ki se uporabljajo kot gnojilo v kmetijstvu in jih je treba odlagati na higiensko in tehnično urejena gnojišča,
10. odpadke v večjih kosih (večja embalaža, kosovni odpadki).
(3) Občinska uprava lahko z odločbo zahteva odstranitev odpadkov, ki so odloženi izven zabojnikov za odpadke. Odstranitev teh odpadkov gre v breme povzročitelja, oziroma imetnika odpadkov, kolikor ta ni znan, pa v breme lastnika zemljišča.

(1) Zbirno mesto za ostanke komunalnih odpadkov je ustrezno urejen prostor, v objektu ali v bližini objekta na stavbni parceli (oziroma funkcionalnem zemljišču) v posesti povzročitelja, na katerem povzročitelj redno odlaga odpadke v tipizirane zabojnike za odpadke in je lahko na javnih površinah le izjemoma, ob pridobitvi posebnega dovoljenja občinske uprave, ko gre za skupne zabojnike več gospodinjstev.
(2) Prevzemno mesto za ostanke komunalnih odpadkov je ustrezno urejen prostor, od koder izvajalec redno odvaža odpadke. Prevzemna mesta se nahajajo ob vozni poti smetarskega vozila. Prevzemno mesto je lahko na javni površini. Izvajalcu mora biti omogočen dostop do prevzemnega mesta.

(1) Prevzemno mesto določi izvajalec s sodelovanjem povzročitelja. Zbirno in prevzemno mesto je lahko skupno za več povzročiteljev odpadkov z uporabo skupnih zabojnikov. V spornih primerih določi lokacijo zbirnega in prevzemnega mesta občinska uprava.
(2) Prevzemno mesto ne sme biti od glavne vozne poti oddaljeno več kot 10 m. Med prevzemnim mestom in mestom natovarjanja ne sme biti višinskih ovir.
(3) Najmanjša širina dostopne poti za vozilo za prevoz komunalnih odpadkov do prevzemnega mesta mora biti 3 m, svetla višina pa 4 m. Slepa cesta ob robu katere so prevzemna mesta za komunalne odpadke, mora imeti zaključek z obračališčem. Obračališče mora biti izvedeno v obliki črke »T« z najmanjšim zunanjim radijem 6,5 m. Obračališče je lahko urejeno tudi na drug način, če vozila na njem obračajo enako učinkovito, kot to zagotavlja obračališče iz prejšnjega stavka. Notranji najmanjši radij dostopne poti do prevzemnega mesta za komunalne odpadke v križišču ali krivini mora biti 6,5 m, razen pri dvosmernih lokalnih cestah, kjer je lahko najmanjši radij 3 m in je zagotovljena preglednost križišča.
(4) Zbirno mesto vzdržuje po navodilih izvajalca povzročitelj odpadkov. Skrbeti mora tudi za red in čistočo na tem mestu.
(5) Zbirna in prevzemna mesta za odpadke morajo ustrezati funkcionalnim, estetskim, higiensko-tehničnim, požarno-varstvenim pogojem in ne smejo ovirati ter ogrožati prometa na javnih prometnih površinah.
(6) V naseljih, kjer poteka individualni sistem zbiranja in odlaganja odpadkov, mora povzročitelj zabojnik(e) na dan odvoza odpadkov z zbirnega mesta postaviti na prevzemno mesto najkasneje do 6. ure zjutraj oziroma dan prej in jih po izpraznitvi vrniti na zbirna mesta. Povzročitelj je, ne glede na letni čas, dolžan omogočiti dostop do zabojnikov za odpadke.
(7) Delavci izvajalca so dolžni izprazniti tipizirane zabojnike tako, da ne ovirajo prometa, ne onesnažijo prostora in ne poškodujejo zabojnikov in okolice, kjer se opravlja delo. V primeru, da onesnažijo prevzemno mesto, so ga dolžni takoj počistiti, poškodovan zabojnik pa nadomestiti z novim oziroma rabljenim.
(8) Nihče ne sme izvajalcu onemogočati ali ovirati dostopa do prevzemnega mesta ali ekološkega otoka.

(1) Ekološki otok je prostor, kjer so nameščeni zabojniki za ločeno zbiranje sekundarnih surovin za določen bivalni okoliš. Lokacijo določijo izvajalec, Občina in krajevna skupnost. Ekološki otoki se uredijo praviloma v stanovanjskih območjih in ob večjih trgovinah, trgovskih centrih, zdravstvenih ustanovah, šolskih ustanovah in otroških vrtcih tako, da se zadosti zakonskim zahtevam postavitve vsaj 1 ekološkega otoka na 500 prebivalcev.
(2) Ekološki otok je opremljen za ločeno zbiranje najmanj:
1. papirja in lepenke, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja in lepenke,
2. drobne odpadne embalaže iz stekla,
3. drobne odpadne embalaže iz plastike ali sestavljenih materialov,
4. drobne odpadne embalaže iz kovine.

Ekološki otok vzdržuje in uredi izvajalec tako, da:
1. povzročitelj komunalnih odpadkov lahko nedvoumno ugotovi katere vrste ločenih frakcij se na ekološkem otoku zbirajo,
2. se odpadki ločeno zbirajo tako, da je možna njihova ponovna uporaba, predelava ali odstranjevanje skladno s predpisi,
3. na lokaciji ekološkega otoka ne prihaja do onesnaževanja okolja.

(1) Kosovne odpadke iz gospodinjstev izvajalec prevzema občasno, skladno z letnim programom. Stalno zbiranje kosovnih odpadkov bo mogoče ob izgradnji občinskega zbirnega centra.
(2) Nevarni odpadki se zbirajo enkrat letno po sistemu ločenega zbiranja odpadkov s pomočjo premičnih zbiralnic, stalno pa ob izgradnji zbirnega centra. Nevarne odpadke mora prevzemati in začasno skladiščiti usposobljena oseba.
(3) Čas zbiranja kosovnih in nevarnih odpadkov se objavi na krajevno običajen način, najmanj 14 dni pred zbiranjem.

(1) Zbirni center je prostor, kjer lahko povzročitelj odpadkov iz gospodinjstev oddaja sortirane odpadke iz točke (2), katerih količina je prevelika za njihov redni odvoz oziroma se jih redno ne odvaža. Na zbirnem centru se ne zbirajo ostanki odpadkov.
(2) Zbirni center se uredi tako, da se na njem ločeno zbirajo ali v kombinaciji s sortirnico sortirajo in razvrščajo ter začasno skladiščijo:
– papir in lepenka vseh vrst in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz papirja in lepenke,
– steklo vseh velikosti in oblik, vključno z odpadno embalažo iz stekla,
– plastične mase, vključno z embalažo iz plastike ali sestavljenih materialov ter drugih odpadkov iz plastike,
– kovine, vključno z odpadno embalažo iz kovin,
– les, vključno z odpadno embalažo iz lesa,
– oblačila in obutev,
– tekstil,
– jedilno olje in maščobe,
– barve, črnila, lepila in smole, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
– detergenti, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
– baterije in akumulatorje, ki niso razvrščeni v skupine 16 06 01, 16 06 02 ali 16 06 03 v klasifikacijskem seznamu odpadkov, določenem v predpisu o ravnanju z odpadki,
– električne in elektronske opreme, ki ne vsebuje nevarnih snovi in
– kosovni odpadki.

(1) Izvajalec javne službe mora voditi evidenco o:
– prevzemnih mestih ter ekoloških otokih s podatki o vrstah, tipih in volumnu predpisanih zabojnikov za odpadke na posameznih prostorih, v povezavi s podatki o povzročiteljih (kataster),
– naseljih, kjer je zagotovljeno stalno in občasno zbiranje komunalnih, kosovnih in nevarnih komunalnih odpadkov,
– celotni količini zbranih odpadkov v občini,
– količinah ločeno zbranih odpadkov po vrstah in količinah ter ločeno zbranih nevarnih komunalnih odpadkov,
– količinah in vrstah odpadkov oddanih predelovalcem,
– količinah in vrstah nevarnih komunalnih odpadkov oddanih predelovalcem ali odstranjevalcem,
– količini in vrstah odpadkov, ki so odpadna embalaža, oddanih v skladu s predpisi o embalaži in odpadni embalaži, vključno z odpadno embalažo, ki je nevarni odpadek.
(2) Izvajalec javne službe mora za vsako pošiljko iz prvega odstavka tega člena pridobiti potrdilo o predaji ali imeti evidenčni list, če je ta predpisan. Izvajalec mora dokumentacijo in evidence iz prvega odstavka tega člena za posamezno koledarsko leto hraniti najmanj pet let.

(1) Organizatorji kulturnih, športnih in drugih prireditev ter aktivnosti na prostem, si morajo pred pričetkom prireditve pridobiti ustrezno soglasje izvajalca oziroma z njim skleniti dogovor o načinu odvoza odpadkov in načinu pokrivanja stroškov. V prejšnjem stavku omenjeni organizatorji morajo za čas prireditve zagotoviti ustrezno število zabojnikov za odpadke, če se na prireditvi pričakuje več kot 500 udeležencev, pa tudi ustrezno število zabojnikov za ločeno zbiranje stekla, plastenk, pločevink in papirja. Po končani prireditvi morajo poskrbeti, da bo prireditveni prostor očiščen do 8. ure zjutraj in da bo izvajalec odpeljal odpadke najkasneje v 24 urah po končani prireditvi.
(2) Organizatorji čistilnih akcij so dolžni akcije priglasiti izvajalcu najmanj 14 dni pred datumom izvedbe in z izvajalcem skleniti dogovor o načinu izvedbe odvoza odpadkov in načinu pokrivanja stroškov.

(1) Lastniki oziroma upravljalci trgovskih in gostinskih lokalov, javnih zgradb, parkirišč, avtobusnih in železniških postaj ter drugih javnih površin morajo ob objektih oziroma na njih postaviti ustrezno število košev za odpadke.
(2) Lastniki oziroma upravljalci objektov in površin iz prvega odstavka tega člena so dolžni koše za odpadke nabaviti, jih postaviti in izpraznjevati v tipizirane zabojnike za odpadke.
(3) Odpadke na javnih površinah je dolžan zbirati upravljalec javne površine in jih predati izvajalcu javne službe ravnanja z odpadki.

(1) Reden odvoz odpadkov opravlja izvajalec skladno z letnim razporedom odvoza in programom ločenega zbiranja odpadkov. Razpored mora ustrezati količinam in vrstam odpadkov. Razpored se mora objaviti na krajevno običajen način. Razpored potrdi župan Občine Sežana.
(2) Izvajalec mora imeti nad prevzemnimi mesti in ekološkimi otoki stalen nadzor, da lahko odredi predčasen ali pogostejši odvoz.
(3) Občinska uprava ima pravico zahtevati večjo pogostost odvoza s tem, da predhodno zagotovi korekcijo cen. Večjo pogostnost odvoza lahko zahteva tudi povzročitelj proti plačilu.

(1) Izvajalec je dolžan vse odpadke odvažati s posebej urejenimi vozili.
(2) Izvajalec je dolžan odpadke odvažati na določen dan odvoza po programu in tipiziran zabojnik izprazniti tudi, če ta ni poln.
(3) V primeru:
– izpada odvoza zaradi višje sile (sneg in druge neugodne zimske razmere, poplave, plazovi, potresi in druge naravne nesreče),
– večjih tehničnih ovir na prometnih površinah (rekonstrukcije vozišč, popravilo in zamenjava infrastrukturnih omrežij in vodov, prekopi, tehnične ovire…) in
– večjih okvar voznega parka,
je izvajalec dolžan opraviti delo v najkrajšem možnem času.

Obdelava in predelava odpadkov se opravlja v okviru centra za ravnanje z odpadki.

(1) Izvajalec mora ostanke odpadkov odlagati na za to dejavnost določeno odlagališče nenevarnih komunalnih odpadkov oziroma jih odstraniti na drug ustrezen način. Odlagališče je prostor ali objekt, ki omogoča varno in nadzorovano končno ali začasno odlaganje odpadkov.

(1) Izvajalec zagotavlja:
– redni prevzem komunalnih odpadkov,
– izredni prevzem nenevarnih odpadkov,
– tehtanje,
– vizualni pregled odpadkov pred kompaktiranjem,
– občasne kontrolne kemične analize,
– izločanje odpadkov, ki se jih ne sme odložiti,
– oddajo izločenih frakcij pooblaščenim zbiralcem oziroma predelovalcem,
– urejanje, vzdrževanje in varovanje odlagališča skladno s predpisi,
– izvajanje obratovalnega monitoringa,
– izdelavo poslovnika za obratovanje odlagališča,
– vodenje zbirk podatkov in
– druge naloge, v skladu s predpisi.
(2) Odlagališče nenevarnih komunalnih odpadkov upravlja izvajalec obvezne gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. V poslovniku za obratovanje odlagališča izvajalec, skladno z določili Pravilnika o odlaganju odpadkov (Uradni listi RS, št. 5/00), določi seznam vrst in količin odpadkov, ki se odlagajo, podatke o obratovanju odlagališča ter naslednja navodila: za izvajanje postopkov preverjanja odpadkov, za vzdrževalna dela na odlagališču, za redne preglede stabilnosti telesa odlagališča, tehničnih objektov in naprav, za nadzor in ukrepanje v zvezi s preprečevanjem in zmanjševanjem obremenjevanja okolja, za ukrepanje v primeru ekološke nesreče in za vodenje ter shranjevanje obratovalnega dnevnika.

Sežiganje komunalnih odpadkov na prostem, na mestu nastanka, v gospodinjskih kuriščih in kotlovnicah ter drugih (skupinskih) kotlovnicah je prepovedano. Prepovedano je tudi sežiganje v strnjenih naseljih. Sežiganje komunalnih odpadkov je dovoljeno le, če je za to izdano ustrezno upravno dovoljenje v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki.

Izvajalec javne službe pridobiva sredstva:
– iz plačila uporabnikov za storitve javne službe,
– od prodaje ločenih frakcij kot sekundarne surovine obratom za predelavo ločenih frakcij ali drugim odjemalcem,
– iz proračuna občine,
– iz drugih virov.

Stroške ravnanja z odpadki je dolžan plačati vsak povzročitelj, na območju kjer je organizirano ravnanje z odpadki. Obveznost plačila stroškov za ravnanje z odpadki nastane z dnem, ko začne izvajalec opravljati storitve na njegovem območju ali se povzročitelj vseli v stanovanje oziroma prične uporabljati stanovanjske, poslovne prostore ali prostore namenjene začasnemu oziroma občasnemu bivanju.

Povzročitelja komunalnih odpadkov je iz socialnih razlogov na njegovo prošnjo možno oprostiti plačila odvoza odpadkov. O oprostitvi plačila odvoza odpadkov odloči občinska uprava na podlagi predložene odločbe o denarno-socialni pomoči po zakonu, ki ureja socialno varstvo. Stroški odvoza za take osebe se poravnavajo iz občinskega proračuna Občine Sežana.

Povzročitelj odpadkov je dolžan izvajalcu posredovati točne podatke o dejstvih, ki vplivajo na pravilen obračun ravnanja z odpadki ter izvajalca sproti obveščati o vseh spremembah teh podatkov, in sicer najkasneje v 14 dneh po nastanku spremembe. V primeru, ko povzročitelj odpadkov ne posreduje podatkov za obračun storitev ali v prijavi navede napačne podatke, izvajalec uporabi uradne podatke o številu prebivalcev s stalnim prebivališčem v stavbi. Kolikor je izvajalcu zaradi netočnih oziroma neusklajenih podatkov povzročena škoda, mu jo je uporabnik storitev dolžan povrniti. Povzročitelj dokazuje resničnost podatkov z izpisi iz uradnih evidenc.

(1) Cene za ravnanje z odpadki iz gospodinjstev in od občasnih povzročiteljev se določijo na osnovi programa in stroškovnih kalkulacij izvajalca skladno z veljavnimi predpisi.
(2) Cena za ravnanje z odpadki vsebuje:
– zbiranje, prevoz, odlaganje oziroma odstranjevanje ostanka komunalnih odpadkov,
– zbiranje, prevoz, priprava na predelavo, prevzem odpadkov ločenih frakcij, ki jih posamezno gospodinjstvo dostavi na zbiralnice oziroma ekološke otoke in v zbirni center,
– zbiranje, prevoz, obdelavo in odstranjevanje odpadkov v akcijah zbiranja kosovnih odpadkov,
– zbiranje, prevoz, obdelavo in odstranjevanje odpadkov v akcijah zbiranja nevarnih odpadkov.
– stroške nabave, čiščenja, vzdrževanja in zamenjave tipiziranih zabojnikov,
– stroške obveščanja in osveščanja.
(3) Ceno storitev ravnanja s komunalnimi odpadki gospodinjstev sprejme občinski svet oziroma po njegovem pooblastilu župan Občine Sežana ob upoštevanju tarifnega sistema in veljavnih predpisov, ki urejajo to področje. Predlog in kalkulacijo za spremembo cen pripravi izvajalec. Ceno in obračun storitev javne službe za gospodinjstva podrobneje določa pravilnik o tarifnem sistemu. Pravilnik o tarifnem sistemu se sprejme skupaj z odlokom.

(1) Cena za ravnanje z odpadki iz gospodinjstev se oblikuje na enoto storitve. Enota storitve je utežna (kg) oziroma prostorninska (m3) količina odpadkov, ki jih ustvari povzročitelj.
(2) Podlaga za obračun storitev v gospodinjstvih je število članov gospodinjstva, upoštevajoč za količino vseh povzročenih komunalnih odpadkov pavšalno količino, ki jo določa predpis iz tretjega odstavka prejšnjega člena.
(3) Podlaga za obračun storitev za počitniško hišo ali drug objekt s prostori za občasno bivanje, je pavšalna količina povzročenih odpadkov kot jo povzroči ena oseba letno.

Cene storitev ravnanja z odpadki za podjetnike, pravne osebe in druge pravne subjekte se opredeli na podlagi sklenjene pogodbe med povzročiteljem in usposobljenim izvajalcem.

(1) Povzročitelj plačuje storitev po tem odloku mesečno na podlagi izstavljenega računa izvajalca. Povzročitelj mora plačati račun najpozneje v 8 dneh po njegovi izstavitvi.
(2) V primeru, da povzročitelj ne poravna računa za opravljene storitve v roku 30 dni po prejemu računa, ga je izvajalec dolžan opomniti. V opominu določi dodaten rok plačila 8 dni. Če povzročitelj računa ne poravna niti v tem roku, mu izvajalec izstavi opomin pred tožbo in opozori povzročitelja na posledice neplačila.

Območja objektov in naprav za izvajanje javne službe se določajo v skladu s prostorskimi akti. Če za določen objekt ali napravo za izvajanje javne službe ni sprejetega prostorskega akta, o tem odloča Občinski svet občine Sežana s posebnim sklepom.

Lastnina infrastrukturnih objektov in opreme, ki služijo za izvajanje javne službe, se vodi v evidenci osnovnih sredstev v upravljanju pri izvajalcu. Medsebojna lastninska razmerja glede infrastrukturnih objektov so med občino in izvajalcem natančneje urejena v posebni pogodbi.

Objekti in naprave za izvajanje javne službe, ki se nahajajo na območju Občine Sežana se lahko uporabljajo za potrebe drugih občin le ob predhodnem soglasju občinskega sveta Občine Sežana.
Podrobna razmerja se uredijo s pogodbo.

(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravljajo pristojne občinske nadzorne službe, v okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil. V Občini Sežana tako nadzorstvo opravljajo občinski inšpektorji, komunalni nadzornik in občinski redarji.
(2) Službe, navedene v prvem odstavku tega člena, lahko pri opravljanju nadzora izdajajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
(3) Izvajalci so dolžni ugotavljati nepravilno ravnanje z odpadki v skladu s tem odlokom. V primeru neupoštevanja določil tega odloka, so izvajalci dolžni povzročitelje prijaviti občinski upravi.

(1) Z globo 350.000 SIT se kaznuje za prekrške pravna oseba – izvajalec, če:
1. ne organizira odvoza kosovnih odpadkov skladno s programom ali naročilom (prvi in tretji odstavek 22. člena),
2. ne očisti prevzemnega mesta, če so ga pri praznjenju zabojnikov za odpadke onesnažili njegovi delavci (sedmi odstavek 19. člena),
3. ne prazni zabojnikov za odpadke, skladno z razporedom odvoza (prvi odstavek 27. člena, drugi odstavek 28. člena),
4. ne čisti in vzdržuje zabojnikov za odpadke iz gospodinjstev, dotrajanih zabojnikov ne nadomešča z novimi ali rabljenimi (prvi odstavek 15. člena),
5. odvaža odpadke z neprimernimi vozili (prvi odstavek 28. člena),
6. ne opravi odvoza odpadkov po prenehanju ovire ali višje sile (tretji odstavek 28. člena),
7. odlaga odpadke izven določenega odlagališča oziroma odlaga odpadke v nasprotju s tem odlokom (30. člen),
8. ne obvešča povzročiteljev odpadkov o ekoloških otokih, obratovanju zbirnega centra in občasnem zbiranju kosovnih in nevarnih odpadkov (12. člen),
9. ne vodi katastra in evidenc (prvi odstavek 24. člena),
10. uporablja objekte in naprave javne službe tudi za potrebe drugih občin brez soglasja iz 43. člena tega odloka,
(2) Z globo 100.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(1) Z globo 350.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali drugi pravni subjekti, če kot povzročitelj:
1. se ne vključi v odvoz odpadkov oziroma ne sklene pogodbe za ravnanje z odpadki (prvi odstavek 6. člena, prvi odstavek 11. člena, 15. člen),
2. krši določbe iz 17. člena,
3. krši določbe iz 34. in 36. člena,
4. odpadkov ne zbira ločeno (prvi odstavek 11. člena),
5. ne vzdržuje zbirnega in prevzemnega mesta skladno z navodili izvajalca (četrti odstavek 19. člena),
6. ne odlaga odpadkov v tipizirane zabojnike za odpadke (prvi in drugi odstavek 13. člena),
7. zabojnik napolni prekomerno (tretji odstavek 14. člena)
8. sežiga komunalne odpadke (32. člen),
9. onemogoča dostop do odjemnih mest ali ekoloških otokov (osmi odstavek 19. člena),
10. ne pridobi soglasja oziroma sklene ustreznega dogovora z izvajalcem ob organiziranju javne prireditve ali čistilne akcije (25. člen),
11. ki opravlja dejavnost organiziranja kulturnih, športnih in drugih prireditev na prostem, če ne poskrbi za odpadke in ne poskrbi za čiščenje prostora po končani prireditvi ter za odvoz odpadkov (25. člen),
12. krši določbe 47. člena.
(2) Z globo 350.000 SIT se kaznuje samostojni podjetnik, ki v zvezi z opravljanjem dejavnosti stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(3) Z globo 100.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo 100.000 SIT se kaznuje posameznik kot fizična oseba, ki stori prekršek iz 1. do vključno 9. točke prvega odstavka tega člena.

Povzročitelj, ki je uporabljal storitve javne službe na dan uveljavitve tega odloka, mora uporabljati tipizirane zabojnike opredeljene v 13. členu tega odloka. Neustrezne zabojnike je treba zamenjati v roku 12 mesecev od uveljavitve tega odloka, kot določata prvi in drugi odstavek 15. člena tega odloka.

Pred uveljavitvijo tega odloka določena prevzemna mesta, ki glede lokacije in ureditve ne ustrezajo določilom drugega in tretjega odstavka 19. člena, mora izvajalec s sodelovanjem povzročitelja prilagoditi določilom tega odloka v roku 12 mesecev od njegove uveljavitve.

Globe določene v 45. in 46. členu tega odloka, se začne uporabljati z dnem začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03, 86/04). Do dneva, določenega v prvem stavku tega člena, se globe za prekrške, določene v 45. in 46. členu, izreka kot denarne kazni, in sicer v višini:
– 200.000 SIT za pravno osebo,
– 150.000 SIT za samostojnega podjetnika posameznika,
– 60.000 SIT za odgovorno osebo pravne osebe in posameznika kot fizične osebe.

Šteje se, da so občine Divača, Hrpelje-Kozina in Komen pridobile soglasje iz 43. člena tega odloka za obstoječe odlagališče nenevarnih odpadkov Sežana s Sporazumom o ureditvi premoženjsko pravnih razmerij med Občino Sežana, Občino Divača, Občino Hrpelje-Kozina in Občino Komen ter delitvi premoženja prejšnje Občine Sežana (z dne 30. 11. 2001), ki ga je predhodno potrdil tudi Občinski svet občine Sežana.

Ob sprejetju tega odloka je izvajalec javne službe v Občini Sežana KSP d. d. Sežana.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o obveznem zbiranju, odvozu in odlaganju odpadkov ter čiščenju javnih površin na območju Občine Sežana (Uradni list RS, št. 20/91, Uradne objave PN, št. 31/91, št. 10/92 in št. 2/95), razen 26., 27., 28., 29., 30., 31. in 32. člena, ki ostajajo v veljavi do sprejetja samostojnega odloka o čiščenju javnih površin na območju Občine Sežana.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.