Na podlagi tretjega odstavka 88. člena Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih (Uradni list RS, št. 23/99 in 75/02 − ZIZ-A), KDD − Centralna klirinško depotna družba, d.d., Ljubljana, objavlja pravila poslovanja, ki sta jih sprejela uprava in nadzorni svet 27. 9. 2004, s spremembami z dne 7. 12. 2004, in h katerim je Agencija za trg vrednostnih papirjev izdala soglasje z odločbo št. 24/14/AG-04-(841) z dne 15. 12. 2004
P R A V I L A
poslovanja KDD – Centralne klirinško depotne družbe, d.d., Ljubljana
1. SPLOŠNE DOLOČBE
Pomen uporabljenih kratic in pojmov
1. člen
(1) Posamezne kratice, uporabljene v teh pravilih, imajo naslednji pomen:
1. OZ je Obligacijski zakonik [Uradni list RS, št. 83/01],
2. ZBan je Zakon o bančništvu [Uradni list RS, št. 7/99, 31/00 (ZP-L), 102/00 (sklep o uskladitvi zneskov), 59/01 (ZBan-A), 55/03 (ZBan-B), 42/04 (ZBan-C)],
3. ZGD je Zakon o gospodarskih družbah [Uradni list RS, št. 30/93, 29/94 (ZGD-A), 82/94 (ZGD-B), 20/98 (ZGD-C), 32/98, 37/98 (Odlok o uskladitvi tolarskih zneskov), 84/98 (ZGD-D), 6/99 (ZGD-E), 54/99 (ZFFPod), 26/00 (ZPDZC), 54/01 (ZGD-F), 59/01 (popravek ZGD-F), 50/02 (začasno zadržanje), 93/02 (odločba US), 57/04 (ZGD-G)],
4. ZISDU-1 je Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje [Uradni list RS, št. 110/02, 32/04, 42/04 (ZISDU-1A)],
5. ZNVP je Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih [Uradni list RS, št. 23/99, 75/02 (ZIZ-A)],
6. ZPlaP je Zakon o plačilnem prometu [Uradni list RS, št. 30/02, 52/02 (ZJA), 75/02 (ZIZ-A), 15/03 (ZPlaP-A), 2/04 (ZPNNVCM), 37/04 (ZPlaP-B)],
7. ZPre je Zakon o prevzemih [Uradni list RS, št. 47/97, 56/99 (ZTVP-1)],
8. ZTVP-1 je Zakon o trgu vrednostnih papirjev [Uradni list RS, št. 56/99, 31/00 (ZP-L), 52/02 (ZJA), 86/04 (ZTVP-1A)],
(2) Kadar se ta pravila sklicujejo na določbe zakonov, se te določbe uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.
(3) Posamezni pojmi, uporabljeni v teh pravilih imajo naslednji pomen:
1. klirinškodepotna družba je KDD, Centralna klirinško depotna družba d.d., Ljubljana,
2. centralni register je centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev po prvem odstavku 3. člena ZNVP, ki ga vodi klirinškodepotna družba na podlagi pooblastila iz drugega odstavka 3. člena ZNVP,
3. agencija je Agencija za trg vrednostnih papirjev,
4. organizirani trg vrednostnih papirjev je organizirani trg vrednostnih papirjev po 9. členu ZTVP-1,
5. borza je Ljubljanska borza vrednostnih papirjev d.d., Ljubljana,
6. borzni trg je organizirani trg vrednostnih papirjev, katerega organizator je borza.
Borznoposredniška družba in banka
2. člen
(1) Borznoposredniška družba po teh pravilih je:
1. borznoposredniška družba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje agencije za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji po ZTVP-1,
2. borznoposredniška družba države članice EU, ki je bodisi neposredno bodisi prek podružnice upravičena opravljati storitve v zvezi z vrednostnimi papirji na območju Republike Slovenije,
3. podružnica tuje borznoposredniške družbe, ki je pridobila dovoljenje agencije za ustanovitev podružnice na območju Republike Slovenije.
(2) Banka po teh pravilih je:
1. banka oziroma hranilnica s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji po ZBan,
2. banka države članice EU, ki je bodisi neposredno bodisi prek podružnice upravičena opravljati storitve v zvezi z vrednostnimi papirji na območju Republike Slovenije,
3. podružnica tuje banke, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za ustanovitev podružnice na območju Republike Slovenije in ki je po ZBan upravičena na območju Republike Slovenije opravljati tudi storitve v zvezi z vrednostnimi papirji.
Člani klirinškodepotne družbe
3. člen
(1) Člani klirinškodepotne družbe so registrski člani in poravnalni člani.
(2) Registrski član je borznoposredniška družba, banka oziroma druga oseba, ki se v skladu s temi pravili vključi v sistem vodenja računov nematerializiranih vrednostnih papirjev.
(3) Poravnalni član je borznoposredniška družba oziroma banka, ki se v skladu s temi pravili vključi v poravnalni sistem.
Uporabniki storitev klirinškodepotne družbe
4. člen
(1) Uporabniki storitev klirinškodepotne družbe so:
1. člani klirinškodepotne družbe,
2. izdajatelji nematerializiranih vrednostnih papirjev in
3. druge osebe, za katere klirinškodepotna družba opravlja posamezne storitve v zvezi z vrednostnimi papirji.
(2) Izdajatelj nematerializiranih vrednostnih papirjev je pravna oseba, ki je izdala nematerializirane vrednostne papirje, ki so vpisani v centralni register, ki ga vodi klirinškodepotna družba.
Navodila
5. člen
Klirinškodepotna družba z navodili:
1. uredi podrobnejši način in roke za posamezna dejanja, ki so jih po teh pravilih dolžni opraviti klirinškodepotna družba, njeni člani, izdajatelji oziroma druge osebe, ter druga vprašanja v zvezi z izvajanjem teh pravil glede:
– članstva,
– vodenja centralnega registra,
– poravnave borznih poslov,
– postopkov v zvezi s ponudbo za odkup po ZPre in
– zbirne hrambe vrednostnih papirjev, izdanih kot pisne listine,
2. določi pogoje opravljanja posameznih vrst drugih storitev klirinškodepotne družbe.
Tarifa
6. člen
Klirinškodepotna družba je upravičena do nadomestila za svoje storitve, in sicer
1. za storitve iz prvega odstavka 89. člena ZNVP, v višini, določeni s tarifo, ki jo po navedeni določbi določi agencija,
2. za druge storitve, v višini, določeni s tarifo, ki jo določi klirinškodepotna družba.
Tehnična navodila
7. člen
Klirinškodepotna družba s tehničnimi navodili določi:
1. tehnične pogoje, ki jih morajo zagotoviti uporabniki njenih storitev glede svoje komunikacijske, programske in druge opreme, da omogočijo pravilno opravljanje storitev, ki jih zanje opravlja klirinškodepotna družba,
2. obliko in način elektronskega posredovanja podatkov, ki jih klirinškodepotna družba pri opravljanju svojih storitev posreduje uporabnikom oziroma ki jih uporabniki posredujejo klirinškodepotni družbi v zvezi z uporabo njenih storitev.
2. ČLANI KLIRINŠKODEPOTNE DRUŽBE
2.1. Skupne določbe
Pomen pojmov, uporabljenih v 2. poglavju
8. člen
Posamezni pojmi, uporabljeni v 2. poglavju teh pravil, imajo naslednji pomen:
1. sistem vodenja računov nematerializiranih vrednostnih papirjev ima pomen, opredeljen v prvem odstavku 34. člena teh pravil,
2. informacijski sistem vodenja računov nematerializiranih vrednostnih papirjev ima pomen, opredeljen v drugem odstavku 34. člena teh pravil,
3. poravnalni sistem ima pomen, opredeljen v drugem odstavku 89. člena teh pravil,
4. poravnalni informacijski sistem ima pomen, opredeljen v tretjem odstavku 89. člena teh pravil.
Pridobitev položaja člana
9. člen
(1) Član klirinškodepotne družbe lahko postane oseba, ki izpolnjuje pogoje za registrskega oziroma poravnalnega člana, določene v teh pravilih in navodilih.
(2) Oseba iz prvega odstavka tega člena pridobi položaj registrskega oziroma poravnalnega člana:
1. ko jo klirinškodepotna družba sprejme za člana in
2. ko pristopi k sistemu vodenja računov nematerializiranih vrednostnih papirjev oziroma k poravnalnemu sistemu.
(3) Klirinškodepotna družba mora sprejeti za člana osebo:
1. ki zahteva, da jo klirinškodepotna družba sprejme za člana in
2. ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka tega člena.
(4) Oseba iz prvega odstavka tega člena pristopi k sistemu vodenja računov nematerializiranih vrednostnih papirjev oziroma k poravnalnemu sistemu tako, da s klirinškodepotno družbo sklene pogodbo o pristopu k sistemu vodenja računov nematerializiranih vrednostnih papirjev oziroma k poravnalnemu sistemu.
(5) O vsakem novem članu mora klirinškodepotna družba obvestiti:
1. borzo,
2. agencijo,
3. če ima registrski član položaj banke iz 2. člena teh pravil: Banko Slovenije in
4. druge člane.
Zahteva za sprejem za člana
10. člen
(1) Zahteva za sprejem za člana mora biti dana pisno.
(2) Zahtevi iz prvega odstavka tega člena morajo biti priložene listine, določene v navodilih, in druge listine, s katerimi oseba dokazuje, da izpolnjuje pogoje za registrskega oziroma poravnalnega člana.
Prenehanje položaja člana
11. člen
(1) Članu klirinškodepotne družbe preneha položaj člana na podlagi njegovega izstopa ali z izključitvijo.
(2) O izstopu ali izključitvi člana mora klirinškodepotna družba obvestiti:
1. borzo,
2. agencijo,
3. če ima registrski član položaj banke iz 2. člena teh pravil: Banko Slovenije in
4. druge člane.
Razlogi za izključitev člana
12. člen
(1) Klirinškodepotna družba mora izključiti člana, če član zaradi odvzema dovoljenja za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji ali zaradi drugih razlogov izgubi položaj borznoposredniške družbe ali banke iz 2. člena teh pravil.
(2) Klirinškodepotna družba lahko izključi člana:
1. če član zamudi s plačilom nadomestila za storitve klirinškodepotne družbe in če tega nadomestila ne plača v osmih dneh po prejemu opomina klirinškodepotne družbe za plačilo,
2. če je član v obdobju šestih mesecev več kot dvakrat zamudil s plačilom nadomestil za storitve klirinškodepotne družbe,
3. če član ne zagotavlja tehničnih, kadrovskih in drugih pogojev, ki jih mora po teh pravilih oziroma navodilih zagotoviti za uporabo informacijskega sistema vodenja računov nematerializiranih vrednostnih papirjev oziroma poravnalnega informacijskega sistema in te kršitve ne odpravi v osmih dneh po prejemu poziva klirinškodepotne družbe za odpravo te kršitve,
4. če član v obdobju šestih mesecev več kot dvakrat krši obveznosti iz 3. točke tega odstavka,
5. če nastopi drug razlog za izključitev, določen v teh pravilih v zvezi s posamezno vrsto članstva.
Odločanje o zahtevi za sprejem za člana in o izključitvi
13. člen
(1) O zahtevi za sprejem za člana in o izključitvi člana odloča uprava klirinškodepotne družbe s sklepom.
(2) Sklep, s katerim uprava klirinškodepotne družbe zavrne zahtevo za sprejem za člana oziroma s katerim odloči o izključitvi, mora biti obrazložen.
(3) Proti sklepu iz drugega odstavka tega člena lahko vlagatelj zahteve oziroma izključeni član vloži ugovor v osmih dneh od prejema sklepa.
(4) O ugovoru iz tretjega odstavka tega člena odloča nadzorni svet klirinškodepotne družbe.
2.2. Registrski člani
Pogoji za registrskega člana
14. člen
(1) Registrski član lahko postane oseba, ki ima položaj borznoposredniške družbe ali banke iz 2. člena teh pravil in ki izpolnjuje naslednje dodatne pogoje:
1. tehnične pogoje za uporabo informacijskega sistema vodenja računov nematerializiranih vrednostnih papirjev, določene v tehničnih navodilih,
2. kadrovske in druge pogoje za uporabo informacijskega sistema vodenja računov nematerializiranih vrednostnih papirjev, določene v navodilih.
(2) Registrski člani lahko postanejo tudi naslednje osebe, ki izpolnjujejo dodatne pogoje iz prvega odstavka tega člena, in glede vodenja naslednjih računov nematerializiranih vrednostnih papirjev:
1. Banka Slovenije glede vodenja računov bank,
2. oseba, ki upravlja skupek premoženja, ki ima omejeno pravno sposobnost, glede vodenja računov tega premoženja,
3. družba za upravljanje, ki v skladu z ZISDU-1 opravlja storitve upravljanja premoženja dobro poučenih vlagateljev, glede vodenja računov oseb, za katere opravlja navedene storitve,
4. oseba, ki je po ZISDU-1 pridobila dovoljenje za opravljanje skrbniških storitev, glede vodenja računov investicijskih skladov, vzajemnih pokojninskih skladov oziroma kritnih skladov pokojninskih družb, za katere opravlja skrbniške storitve,
5. vsaka oseba glede vodenja svojega hišnega računa in računov svojih podružnic.
Pogodba o pristopu k sistemu vodenja računov nematerializiranih vrednostnih papirjev
15. člen
S pogodbo o pristopu k sistemu vodenja računov nematerializiranih vrednostnih papirjev se klirinškodepotna družba zaveže, da bo registrskemu članu omogočila uporabo informacijskega sistema vodenja računov nematerializiranih vrednostnih papirjev pod pogoji in na način, določen s temi pravili in navodili, ter v obsegu, potrebnem:
– za odpiranje in zapiranje računov in podračunov, ki jih po teh pravilih oziroma navodilih lahko vodi registrski član,
– za vnos nalogov, ki jih je po teh pravilih oziroma navodilih pooblaščen vnesti registrski član,
– za vpogled v podatke o računih in podračunih iz prve alinee tega člena in
– za druga opravila v zvezi z vodenjem računov oziroma podračunov iz prve alinee tega člena, ki jih omogoča informacijski sistem vodenja računov nematerializiranih vrednostnih papirjev,
registrski član pa se zaveže, da bo klirinškodepotni družbi za te storitve plačeval nadomestilo, določeno s tarifo klirinškodepotne družbe.
Začasni izklop iz informacijskega sistema vodenja računov nematerializiranih vrednostnih papirjev
16. člen
(1) Če je registrskemu članu agencija oziroma Banka Slovenije izrekla ukrep začasne prepovedi opravljanja storitev v zvezi z vrednostnimi papirji po ZTVP-1 oziroma po ZBan, ga mora klirinškodepotna družba izklopiti iz informacijskega sistema vodenja računov nematerializiranih vrednostnih papirjev za obdobje trajanja tega ukrepa.
(2) Če registrski član zamudi s plačilom nadomestila za storitve klirinškodepotne družbe ali če krši obveznosti glede tehničnih, kadrovskih in drugih pogojev, ki jih mora po teh pravilih oziroma navodilih zagotoviti za uporabo informacijskega sistema vodenja računov nematerializiranih vrednostnih papirjev, ga klirinškodepotna družba lahko izklopi iz informacijskega sistema vodenja računov nematerializiranih vrednostnih papirjev do takrat, ko član izpolni te obveznosti.
(3) V obdobju začasnega izklopa iz informacijskega sistema vodenja računov nematerializiranih vrednostnih papirjev obveznosti registrskega člana v sistemu vodenja računov nematerializiranih vrednostnih papirjev ne prenehajo.
(4) O začasnem izklopu iz sistema vodenja računov nematerializiranih vrednostnih papirjev in o razlogih za ta izklop mora klirinškodepotna družba obvestiti:
1. borzo,
2. agencijo,
3. če ima registrski član položaj banke iz 2. člena teh pravil: Banko Slovenije in
4. druge registrske člane.
Obveznosti registrskega člana pri izstopu oziroma izključitvi
17. člen
Če je registrski član izstopil oziroma je bil izključen iz sistema vodenja računov nematerializiranih vrednostnih papirjev, mora:
1. zagotoviti, da imetniki, katerih račune strank oziroma račune za gospodarjenje vodi, prenesejo nematerializirane vrednostne papirje, vpisane na teh računih, v dobro računov, ki jih vodijo drugi registrski člani oziroma klirinškodepotna družba,
2. prenesti nematerializirane vrednostne papirje na svojih hišnih računih v dobro računov, ki jih vodijo drugi registrski člani, in
3. zagotoviti pogoje, da se zaprejo vsi računi nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki jih vodi.
Izstop registrskega člana
18. člen
(1) Registrski član lahko izstopi iz sistema vodenja računov nematerializiranih vrednostnih papirjev z izjavo o izstopu, ki jo da klirinškodepotni družbi.
(2) Izjava o izstopu mora biti pisna.
(3) Izjava o izstopu začne učinkovati prvi dan naslednjega meseca po mesecu, v katerem registrski član izpolni obveznosti iz 17. člena teh pravil.
Izključitev registrskega člana
19. člen
(1) Če je registrski član izključen, mu mora klirinškodepotna družba omogočiti uporabo informacijskega sistema za vodenje računov nematerializiranih vrednostnih papirjev samo v obsegu, potrebnem da izpolni obveznosti iz 17. člena teh pravil.
(2) Izključitev registrskega člana začne učinkovati prvi dan naslednjega meseca po mesecu, v katerem registrski član izpolni obveznosti iz 17. člena teh pravil.
Prenehanje položaja registrskega člana
20. člen
Pravice in obveznosti registrskega člana v sistemu vodenja računov nematerializiranih vrednostnih papirjev prenehajo, ko začne po tretjem odstavku 18. člena teh pravil učinkovati njegova izjava o izstopu oziroma ko začne po drugem odstavku 19. člena teh pravil učinkovati njegova izključitev.
Nadzor nad registrskimi člani
21. člen
Klirinškodepotna družba opravlja nadzor nad registrskimi člani z namenom preverjanja, ali registrski člani opravljajo storitve vodenja računov nematerializiranih vrednostih papirjev v skladu s temi pravili in navodili tako, da v skladu s 23. členom ZNVP in s temi pravili preverja pogoje za izvršitev naloga, ki ga je v centralni register vnesel član.
2.3. Poravnalni člani
Dodatni pogoji za poravnalnega člana
22. člen
Poravnalni član lahko postane oseba, ki ima položaj borznoposredniške družbe ali banke iz 2. člena teh pravil in položaj registrskega člana po teh pravilih ter ki izpolnjuje naslednje dodatne pogoje:
1. tehnične pogoje za uporabo poravnalnega informacijskega sistema, določene v tehničnih navodilih,
2. kadrovske in druge pogoje za uporabo poravnalnega informacijskega sistema, določene v navodilih, in
3. pogoje glede plačilne sposobnosti, določene v navodilih.
Pogodba o pristopu k poravnalnemu sistemu
23. člen
(1) S pogodbo o pristopu k poravnalnemu sistemu se klirinškodepotna družba zaveže, da bo za poravnalnega člana opravljala poravnalne storitve iz 90. člena teh pravil, poravnalni član pa se zaveže, da bo klirinškodepotni družbi za te storitve plačeval nadomestilo, določeno s tarifo klirinškodepotne družbe.
(2) S sklenitvijo pogodbe o pristopu k poravnalnemu sistemu nastanejo pravice in obveznosti poravnalnega člana v razmerju do klirinškodepotne družbe in v razmerju do drugih poravnalnih članov, ki so vsebina poravnalnega sistema po teh pravilih.
(3) Poravnalni član lahko začne uresničevati pravice, ki jih pridobi s sklenitvijo pogodbe o pristopu k poravnalnemu sistemu, ko v dobro jamstvenega sklada vplača osnovni vložek iz drugega odstavka 132. člena teh pravil.
Začasni izklop iz poravnalnega informacijskega sistema
24. člen
(1) Klirinškodepotna družba mora poravnalnega člana izklopiti iz poravnalnega informacijskega sistema:
1. če mu je agencija oziroma Banka Slovenije izrekla ukrep začasne prepovedi opravljanja storitev v zvezi z vrednostnimi papirji po ZTVP-1 oziroma po ZBan za obdobje trajanja tega ukrepa,
2. če poravnalni član ob dospelosti ne izpolni svoje izpolnitvene oziroma upniške obveznosti v poravnalnem sistemu, določene v 4. poglavju teh pravil,
3. če je poravnalnega člana začasno izklopila iz informacijskega sistema vodenja računov nematerializiranih vrednostnih papirjev po drugem odstavku 16. člena teh pravil,
4. če poravnalni član ne izpolnjuje pogojev glede plačilne sposobnosti, določene v navodilih, dokler ne izpolni teh pogojev.
(2) Klirinškodepotna družba lahko poravnalnega člana izklopi iz poravnalnega informacijskega sistema:
1. če poravnalni član zamudi s plačilom nadomestila za storitve klirinškodepotne družbe ali če krši obveznosti glede tehničnih, kadrovskih in drugih pogojev, ki jih mora po teh pravilih oziroma navodilih zagotoviti za uporabo poravnalnega informacijskega sistema, do takrat, ko član izpolni te obveznosti,
2. če ji član na njen poziv iz drugega odstavka 28. člena teh pravil ne predloži dokazov o plačilni sposobnosti, dokler ji teh dokazov ne predloži.
(3) V obdobju začasnega izklopa iz poravnalnega informacijskega sistema obveznosti poravnalnega člana v poravnalnem sistemu ne prenehajo.
(4) O začasnem izklopu iz poravnalnega informacijskega sistema in o razlogih za ta izklop mora klirinškodepotna družba obvestiti:
1. borzo,
2. agencijo,
3. če ima poravnalni član položaj banke iz 2. člena teh pravil: Banko Slovenije in
4. druge poravnalne člane.
Izstop poravnalnega člana
25. člen
(1) Poravnalni član lahko izstopi iz poravnalnega sistema z dvomesečnim izstopnim rokom.
(2) Poravnalni član izstopi iz poravnalnega sistema z izjavo o izstopu, ki jo da klirinškodepotni družbi.
(3) Izjava o izstopu mora biti pisna.
(4) Dvomesečni izstopni rok začne teči prvi dan naslednjega meseca po mesecu, v katerem je klirinškodepotna družba to izjavo prejela.
(5) Izjava o izstopu začne učinkovati na dan, ko izteče dvomesečni izstopni rok.
Dodatni razlogi za izključitev poravnalnega člana
26. člen
(1) Klirinškodepotna družba mora izključiti poravnalnega člana iz poravnalnega sistema:
1. če je bil član izključen iz sistema vodenja računov nematerializiranih vrednostnih papirjev,
2. če je član drugič v obdobju zadnjih treh let kršil:
– svojo obveznost v poravnalnem sistemu in je bilo zaradi te kršitve to obveznost treba izpolniti v breme jamstvenega sklada, ali
– svojo obveznost vplačati vložek v jamstveni sklad,
3. če član krši:
– svojo obveznost v poravnalnem sistemu, katere vrednost presega delež jamstvenega sklada, določen v navodilih, in je bilo zaradi te kršitve to obveznost treba izpolniti v breme jamstvenega sklada, ali
– svojo obveznost vplačati vložek v jamstveni sklad, katerega višina presega delež jamstvenega sklada, določen v navodilih.
(2) Klirinškodepotna družba lahko izključi poravnalnega člana iz poravnalnega sistema, če poravnalni član ne izpolnjuje pogojev glede plačilne sposobnosti in teh pogojev ne izpolni v nadaljnjih šestih mesecih.
Prenehanje položaja poravnalnega člana
27. člen
Pravice in obveznosti poravnalnega člana v poravnalnem sistemu prenehajo:
1. če je član izstopil: ko začne po petem odstavku 25. člena teh pravil učinkovati njegova izjava o izstopu,
2. če je član izključen: prvi dan v naslednjem mesecu, v katerem uprava klirinškodepotne družbe izda sklep o izključitvi.
Nadzor nad poravnalnimi člani
28. člen
(1) Klirinškodepotna družba opravlja nadzor nad plačilno sposobnostjo poravnalnih članov z namenom obvladovanja tveganj morebitne neizpolnitve obveznosti iz borznih poslov tako, da spremlja, ali poravnalni člani pravočasno izpolnjujejo svoje denarne obveznosti do klirinškodepotne družbe oziroma drugih poravnalnih članov v poravnalnem sistemu, določene v 4. poglavju teh pravil.
(2) Klirinškodepotna družba lahko od poravnalnega člana tudi zahteva, da ji predloži ustrezne dokaze o svoji plačilni sposobnosti.
3. VODENJE CENTRALNEGA REGISTRA
3.1. Splošne določbe
Vodenje centralnega registra
29. člen
Vodenje centralnega registra pomeni opravljanje naslednjih vpisov v centralnem registru:
1. vpisov v zvezi z izdajo, razveljavitvijo oziroma zamenjavo nematerializiranih vrednostnih papirjev,
2. vpisov v zvezi s prenosom nematerializiranih vrednostnih papirjev med računi imetnikov,
3. vpisov v zvezi z vpisom, spremembo oziroma izbrisom pravic tretjih na nematerializiranih vrednostnih papirjih oziroma pravnih dejstev, katerih predmet so nematerializirani vrednostni papirji.
Imetniki nematerializiranih vrednostnih papirjev
in upravičenci
30. člen
(1) Imetnik nematerializiranega vrednostnega papirja je oseba, v dobro računa nematerializiranih vrednostih papirjev katere je v centralnem registru vpisan ta nematerializirani vrednostni papir (v nadaljnjem besedilu: imetnik).
(2) Upravičenec je oseba, v korist katere je v centralnem registru vpisana pravica tretjega na nematerializiranem vrednostnem papirju.
Vrste računov nematerializiranih vrednostnih papirjev
31. člen
(1) V centralnem registru se vodijo računi imetnikov.
(2) V zvezi z vodenjem centralnega registra se vodijo pomožni računi.
Račun imetnika in podračuni
32. člen
(1) Račun imetnika je račun nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki združuje nematerializirane vrednostne papirje:
1. katerih imetnik je ista oseba in
2. v zvezi s katerimi je za vnos imetnikovih nalogov, ki pomenijo imetnikovo razpolaganje z vrednostnimi papirji, pooblaščen isti registrski član oziroma klirinškodepotna družba.
(2) Pravice tretjih na nematerializiranih vrednostnih papirjih in pravna dejstva, ki se glede nematerializiranih vrednostnih papirjev vpisujejo v centralni register, se vpisujejo na podračun, ki se vodi znotraj računa imetnika nematerializiranih vrednostih papirjev, ki so predmet teh pravic tretjih oziroma pravnih dejstev.
(3) Vodenje računa imetnika pomeni vnos nalogov imetnika, ki pomenijo imetnikovo razpolaganje z vrednostnimi papirji.
(4) Vodenje podračuna pomeni vnos nalogov, ki pomenijo razpolaganje upravičenca s pravico tretjega oziroma uresničitev te pravice.
Vrste računov imetnikov
33. člen
(1) V centralnem registru se vodijo naslednje vrste računov imetnikov:
1. registrski račun,
2. račun stranke,
3. hišni račun,
4. račun za gospodarjenje in
5. skrbniški račun.
(2) Registrski račun je račun imetnika, ki ga vodi klirinškodepotna družba.
(3) Račun stranke je račun imetnika, ki ga na podlagi pogodbe o vodenju računa nematerializiranih vrednostnih papirjev, sklenjene z imetnikom, oziroma na podlagi druge pogodbe za imetnika vodi registrski član.
(4) Hišni račun je račun nematerializiranih vrednostnih papirjev, katerih imetnik je registrski član, ki vodi ta račun.
(5) Račun za gospodarjenje je vrsta računa stranke, ki ga vodi registrski član, ki za imetnika opravlja tudi storitve gospodarjenja z vrednostnimi papirji v zvezi z opravljanjem teh storitev.
(6) Skrbniški račun je vrsta računa stranke, katerega imetnik je investicijski sklad, vzajemni pokojninski sklad ali kritni sklad pokojninske družbe in ki ga vodi registrski član, ki za ta sklad opravlja skrbniške storitve po ZISDU-1.
(7) Določbe teh pravil o računu stranke se smiselno uporabljajo tudi za račun za gospodarjenje in za skrbniški račun.
(8) V zvezi s ponudbo za odkup po ZPre se v centralnem registru vodita tudi naslednji vrsti računov imetnikov:
1. račun za prevzem (17. točka 146. člena teh pravil) in
2. račun za depozit (18. točka 146. člena teh pravil).
Sistem vodenja računov nematerializiranih vrednostnih papirjev
34. člen
(1) Sistem vodenja računov nematerializiranih vrednostnih papirjev so pravna razmerja med registrskimi člani in klirinškodepotno družbo, katerih vsebina so njihove medsebojne pravice in obveznosti v zvezi z vodenjem računov nematerializiranih vrednostnih papirjev.
(2) Informacijski sistem vodenja računov nematerializiranih vrednostnih papirjev je računalniški sistem, ki ga upravlja klirinškodepotna družba, ter skupek postopkov, ki jih opravlja klirinškodepotna družba, in ki omogočajo:
1. odpiranje in zapiranje računov imetnikov in podračunov v centralnem registru,
2. vnos nalogov imetnikov računov, ki pomenijo imetnikovo razpolaganje z vrednostnimi papirji, in vnos nalogov, ki pomenijo razpolaganje upravičenca s pravico tretjega oziroma uresničitev te pravice, z oddaljenim dostopom prek ustrezne komunikacijske povezave,
3. izvršitev nalogov iz 2. točke tega odstavka in drugih nalogov za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev oziroma nalogov za vpis, spremembo ali izbris pravic tretjih na nematerializiranih vrednostnih papirjih, v centralnem registru,
4. vnos podatkov o drugih vpisih glede prenosa nematerializiranih vrednostih papirjev med računi imetnikov, ter vpisih oziroma izbrisih pravic tretjih oziroma pravnih dejstev, ki se vpisujejo v centralni register, ter izvrševanje teh vpisov v centralnem registru,
5. vpogled v podatke o računih imetnikov, prenos teh podatkov prek ustrezne komunikacijske povezave, in
6. druga opravila, potrebna za vodenje računov imetnikov in podračunov ter za vodenje delniške knjige oziroma registra imenskih nematerializiranih vrednostnih papirjev.
Vrste pomožnih računov
35. člen
V zvezi z vodenjem centralnega registra se vodijo naslednje vrste pomožnih računov:
1. skupni račun,
2. skupni skrbniški račun in
3. računi v zvezi z izdajo oziroma izbrisom nematerializiranih vrednostnih papirjev.
Skupni račun in skupni skrbniški račun
36. člen
(1) Skupni račun je evidenca o številu vrednostih papirjev, ki so bili predmet posameznega borznega posla, sklenjenega pri trgovanju za skupni račun, ki se vodi v poravnalnem informacijskem sistemu.
(2) Skupni skrbniški račun je vrsta skupnega računa, ki se vodi v zvezi z borznimi posli, sklenjenimi pri trgovanju za skupni račun investicijskih skladov, vzajemnih pokojninskih skladov ali kritnih skladov pokojninske družbe, ki jih upravlja isti upravljavec in za katere skrbniške storitve po ZISDU-1 opravlja isti registrski član.
(3) Določbe teh pravil o skupnem računu se smiselno uporabljajo tudi za skupni skrbniški račun.
Računi v zvezi z izdajo oziroma izbrisom nematerializiranih vrednostnih papirjev
37. člen
(1) Račun v zvezi z izdajo oziroma izbrisom nematerializiranih vrednostnih papirjev je pomožni račun, ki se vodi v informacijskem sistemu za izdajo in izbris nematerializiranih vrednostnih papirjev v zvezi z izdajo, razveljavitvijo oziroma zamenjavo vrednostnih papirjev na podlagi posameznega korporacijskega dejanja izdajatelja oziroma drugega pravnega dejstva.
(2) V informacijskem sistemu za izdajo in izbris nematerializiranih vrednostnih papirjev se vodijo naslednje vrste računov v zvezi z izdajo oziroma razveljavitvijo nematerializiranih vrednostnih papirjev:
1. kontrolni račun
2. plavajoči račun.
Kontrolni račun
38. člen
(1) Kontrolni račun je evidenca o številu nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki so predmet izdaje, zamenjave oziroma razveljavitve na podlagi posameznega korporacijskega dejanja izdajatelja oziroma drugega pravnega dejstva, ki jo vodi klirinškodepotna družba.
(2) V informacijskem sistemu za izdajo in izbris nematerializiranih vrednostnih papirjev se vodita naslednji vrsti kontrolnih računov:
1. kontrolni račun za izdajo in
2. kontrolni račun za izbris.
Plavajoči račun
39. člen
(1) Plavajoči račun je evidenca o številu nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki so predmet izdaje, zamenjave oziroma razveljavitve na podlagi posameznega korporacijskega dejanja izdajatelja, ki jo vodi registrski član.
(2) V informacijskem sistemu za izdajo in izbris nematerializiranih vrednostnih papirjev se vodijo naslednje vrste plavajočih računov:
1. plavajoči račun za izdajo,
2. plavajoči račun za izbris ter
3. plavajoči račun za izdajo in izbris.
Informacijski sistem za izdajo in izbris nematerializiranih vrednostnih papirjev
40. člen
Informacijski sistem za izdajo in izbris nematerializiranih vrednostnih papirjev je računalniški sistem, ki ga upravlja klirinškodepotna družba, ter skupek postopkov, ki jih opravlja klirinškodepotna družba, in ki omogočajo:
1. odpiranje in zapiranje kontrolnih in plavajočih računov,
2. v zvezi z izdajo nematerializiranih vrednostnih papirjev: vnos in izvrševanje nalogov izdajateljev za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev v breme kontrolnega oziroma plavajočega računa in v dobro računov imetnikov,
3. v zvezi z razveljavitvijo nematerializiranih vrednostnih papirjev: vnos in izvrševanje nalogov izdajateljev oziroma imetnikov oziroma drugih nalogov za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev v breme računov imetnikov in v dobro kontrolnega oziroma plavajočega računa,
4. v zvezi z zamenjavo vrednostnih papirjev:
– izračun števila novih nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki se izdajo zaradi zamenjave, ki pripadajo posameznim imetnikom nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki se zaradi zamenjave razveljavijo, na podlagi menjalnega razmerja, določenega v zvezi s tem korporacijskim dejanjem,
– izračun denarnih doplačil, ki pripadajo posameznim imetnikom nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki se zaradi zamenjave razveljavijo, in
5. druga opravila, potrebna za izvedbo izdaje, zamenjave oziroma razveljavitve nematerializiranih vrednostnih papirjev.
3.2. Izdaja, razveljavitev oziroma zamenjava nematerializiranih vrednostnih papirjev
3.2.1. Splošne določbe
Uporaba določb razdelka 3.2.
41. člen
Določbe razdelka 3.2. teh pravil se uporabljajo za presojo vsebine naslednjih pravnih razmerij:
1. medsebojnih pravic in obveznosti klirinškodepotne družbe in izdajatelja v zvezi z naslednjimi storitvami klirinškodepotne družbe:
– storitvami v zvezi z izdajo, razveljavitvijo oziroma zamenjavo nematerializiranih vrednostnih papirjev in
– storitvami vodenja registra izdajateljevih nematerializiranih vrednostnih papirjev,
2. medsebojnih pravic imetnikov in obveznosti izdajateljev iz nematerializiranih vrednostnih papirjev.
Pomen pojmov, uporabljenih v razdelku 3.2.
42. člen
Posamezni pojmi, uporabljeni v razdelku 3.2. teh pravil, imajo naslednji pomen:
1. serijski vrednostni papirji so vrednostni papirji istega izdajatelja, iz katerih izhajajo enake pravice imetnikov in obveznosti izdajatelja,
2. delnice so delnice, ki so izdane kot nematerializirani vrednostni papir,
3. dolžniški vrednostni papirji so obveznice in drugi nematerializirani vrednostni papirji, na podlagi katerih je imetnik od izdajatelja upravičen zahtevati izplačilo glavnice in morebitnih obresti,
4. obračunsko obdobje je obdobje, v katerem tečejo obresti, ki so predmet pravice imetnika in obveznosti izdajatelja na podlagi nematerializiranega vrednostnega papirja (v nadaljnjem besedilu: obračunsko obdobje vrednostnega papirja) oziroma na podlagi posamezne anuitete (v nadaljnjem besedilu: obračunsko obdobje anuitete),
5. anuiteta je denarni znesek, ki obsega:
– del glavnice dolžniškega vrednostnega papirja, če se glavnica izplačuje v anuiteti, oziroma
– obresti za del obračunskega obdobja vrednostnega papirja,
6. anuitetni dolžniški vrednostni papir je dolžniški vrednostni papir, pri katerem se glavnica oziroma obresti izplačujejo v anuitetah,
7. amortizacijski načrt je sestavina anuitetnega dolžniškega vrednostnega papirja, ki obsega podatke:
– o dospelosti posameznih anuitet,
– če se glavnica izplačuje v anuiteti: o višini dela glavnice, ki se izplača v posamezni anuiteti,
– če se obresti izplačujejo v anuiteti: o obračunskem obdobju anuitete,
8. korporacijski dolžniški vrednostni papirji so zamenljive in dividendne obveznice po prvem odstavku 346. člena ZGD in delniške nakupne opcije po 313.a členu ZGD, če so izdane kot vrednostni papir,
9. investicijski kuponi vzajemnega sklada so investicijski kuponi vzajemnega sklada po ZISDU-1, ki so izdani kot nematerializirani vrednostni papir,
10. certifikati o depozitu so serijski dolžniški vrednostni papirji, ki jih na podlagi bančnega denarnega depozita kot nematerializirane vrednostne papirje izda izdajatelj, ki ima položaj banke po ZBan.
Izdaja, razveljavitev in zamenjava nematerializiranih vrednostnih papirjev
43. člen
(1) Nematerializirani vrednostni papirji so izdani, ko klirinškodepotna družba vpiše nematerializirane vrednostne papirje, ki so predmet izdaje, v centralni register in ko izvrši prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki so predmet izdaje, v breme kontrolnega oziroma plavajočega računa za izdajo in v dobro računov imetnikov.
(2) Pravice posameznega imetnika iz nematerializiranega vrednostnega papirja in obveznosti izdajatelja do tega imetnika nastanejo, ko je izvršen prenos tega nematerializiranega vrednostnega papirja v breme kontrolnega oziroma plavajočega računa za izdajo in v dobro računa tega imetnika.
(3) Nematerializirani vrednostni papirji so razveljavljeni, ko klirinškodepotna družba izvrši prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki so predmet razveljavitve, v breme računov imetnikov in v dobro kontrolnega oziroma plavajočega računa za izbris.
(4) Pravice posameznega imetnika iz nematerializiranega vrednostnega papirja in obveznosti izdajatelja do tega imetnika prenehajo, ko je izvršen prenos tega nematerializiranega vrednostnega papirja v breme računa tega imetnika in v dobro kontrolnega oziroma plavajočega računa za izbris.
(5) Zamenjava nematerializiranih vrednostnih papirjev pomeni razveljavitev teh nematerializiranih vrednostnih papirjev in izdajo novih nematerializiranih vrednostnih papirjev imetnikom razveljavljenih nematerializiranih vrednostnih papirjev.
Enolična identifikacija in oznaka nematerializiranih vrednostnih papirjev
44. člen
(1) Enolična identifikacija nematerializiranega vrednostnega papirja je enolična identifikacijska šifra, ki jo določi klirinškodepotna družba ob vpisu prve izdaje nematerializiranih vrednostnih papirjev v centralni register v skladu z ustreznim mednarodnim standardom in na način, določen v navodilih.
(2) Oznaka nematerializiranih vrednostnih papirjev je enolična identifikacijska šifra, ki jo določi klirinškodepotna družba ob vpisu prve izdaje nematerializiranih vrednostnih papirjev v centralni register in ki se uporablja za vpis teh nematerializiranih vrednostnih papirjev v dobro računov njihovih imetnikov.
Pravna samostojnost upravičenj na podlagi nematerializiranega vrednostnega papirja in presečni dan
45. člen
(1) Presečni dan je dan, od katerega dalje upravičenje do izplačila dividende, upravičenje do izplačila posamezne anuitete, upravičenje do uresničevanja glasovalne pravice na posamezni skupščini oziroma drugo upravičenje, ki je nastalo na podlagi nematerializiranega vrednostnega papirja, pridobi pravno samostojnost tako, da se na novega imetnika ne prenese več s prenosom nematerializiranega vrednostnega papirja, na podlagi katerega je nastalo (drugi odstavek 35. člena ZNVP).
(2) Stanje imetnikov nematerializiranih vrednostnih papirjev na presečni dan se določi po stanju centralnega registra ob časovnem trenutku zaprtja informacijskega sistema vodenja računov nematerializiranih vrednostnih papirjev na ta dan tako, da se upravičenje iz prvega odstavka tega člena s prenosom nematerializiranega vrednostnega papirja ne prenese več na novega imetnika, če je bil prenos izvršen po tem časovnem trenutku.
(3) Če je pravni temelj nastanka upravičenja iz prvega odstavka tega člena sklep skupščine oziroma drugega organa izdajatelja delnic, določitev presečnega dne na dan, ki je pred dnevom zasedanja skupščine, ki je sprejela ta sklep, oziroma dnevom izdaje sklepa, ki ga je izdal drug organ izdajatelja delnic, nima pravnega učinka.
Presečni dan za denarna upravičenja na podlagi nematerializiranega vrednostnega papirja
46. člen
Če izdajatelj s sklepom skupščine o uporabi bilančnega dobička oziroma z amortizacijskim načrtom oziroma z drugim pravnim poslom, ki je pravni temelj nastanka denarnega upravičenja iz prvega odstavka 45. člena teh pravil, ne določi presečnega dne, je presečni dan, od katerega dalje to upravičenje pridobi pravno samostojnost, dan, ki je dva delovna dneva pred dospelostjo tega upravičenja.
Dospelost denarnih upravičenj na podlagi nematerializiranega vrednostnega papirja
47. člen
(1) Če izdajatelj s sklepom skupščine o uporabi bilančnega dobička ne določi dospelosti upravičenja delničarjev za izplačilo dividend na podlagi tega sklepa, ta terjatev dospe v petnajstih dneh po dnevu zasedanja skupščine, na katerem je bil sprejet ta sklep.
(2) Če izdajatelj ne določi dospelosti posamezne anuitete na podlagi anuitetnega dolžniškega vrednostnega papirja, anuiteta dospe v dveh delovnih dneh po zadnjem dnevu obračunskega obdobja te anuitete.
Obrestovanje dolžniških vrednostnih papirjev
48. člen
Če izdajatelj s sklepom o izdaji dolžniškega vrednostnega papirja ne določi drugače, se obresti, do katerih je upravičen imetnik tega vrednostnega papirja, obračunajo od vključno prvega do vključno zadnjega dne obračunskega obdobja vrednostnega papirja oziroma anuitete.
49. člen
(črtan)
Storitve klirinškodepotne družbe v zvezi z izdajo, razveljavitvijo oziroma zamenjavo nematerializiranih vrednostnih papirjev
50. člen
(1) Klirinškodepotna družba mora opravljati storitve v zvezi z izdajo, razveljavitvijo in zamenjavo nematerializiranih vrednostnih papirjev pod pogoji in na način, določen s temi pravili in navodili ter v skladu z nalogom izdajatelja za izdajo, razveljavitev oziroma zamenjavo nematerializiranih vrednostnih papirjev.
(2) Pravna dejanja, ki so predmet storitev iz prvega odstavka tega člena, opravlja klirinškodepotna družba v imenu in za račun izdajatelja – zaradi izpolnitve izdajateljevih obveznosti do imetnikov nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki so predmet izdaje, razveljavitve oziroma zamenjave.
(3) Klirinškodepotna družba mora skleniti pogodbo o storitvah iz prvega odstavka tega člena z izdajateljem, ki je izdal nalog za izdajo, razveljavitev oziroma zamenjavo nematerializiranih vrednostnih papirjev.
(4) Klirinškodepotna družba ni dolžna opraviti storitev iz prvega odstavka tega člena, dokler ji izdajatelj ne plača nadomestila za te storitve, določene s tarifo klirinškodepotne družbe.
(5) Obveznost klirinškodepotne družbe opraviti storitve iz prvega odstavka tega člena preneha, če klirinškodepotna družba v skladu z ZNVP oziroma ZTVP-1 zavrže oziroma zavrne izdajateljev nalog za izdajo, razveljavitev oziroma zamenjavo nematerializiranih vrednostnih papirjev.
Storitve klirinškodepotne družbe v zvezi z vodenjem registra nematerializiranih vrednostnih papirjev
51. člen
(1) Klirinškodepotna družba za izdajatelje vodi register njihovih nematerializiranih vrednostnih papirjev.
(2) Klirinškodepotna družba mora opravljati storitve v zvezi z vodenjem registra nematerializiranih vrednostnih papirjev pod pogoji in na način, določen s temi pravili in navodili.
Odločanje klirinškodepotne družbe o izdaji, razveljavitvi oziroma zamenjavi nematerializiranih vrednostnih papirjev
52. člen
(1) Klirinškodepotna družba odloča o izdaji, razveljavitvi oziroma zamenjavi nematerializiranih vrednostnih papirjev po postopku, določenem v ZTVP-1.
(2) O zadevah iz prvega odstavka tega člena odloča uprava klirinškodepotne družbe v skladu s poslovnikom uprave.
(3) Posamezna procesna dejanja v zadevah iz prvega odstavka tega člena lahko opravlja strokovni delavec klirinškodepotne družbe, ki ga za to pooblasti uprava klirinškodepotne družbe.
3.2.2. Storitve klirinškodepotne družbe v zvezi z izdajo nematerializiranih vrednostnih papirjev
3.2.2.1. Splošne določbe
Način izdaje nematerializiranih vrednostnih papirjev
53. člen
(1) Nematerializirani vrednostni papirji se lahko izdajo:
1. bodisi po postopku enofazne izdaje
2. bodisi po postopku izdaje prek plavajočega računa.
(2) Po postopku izdaje prek plavajočega računa se lahko opravi izdaja:
1. investicijskih kuponov vzajemnega sklada,
2. certifikatov o depozitu in
3. drugih dolžniških vrednostnih papirjev na podlagi prve prodaje teh vrednostnih papirjev, ki jo za izdajatelja po pogodbi o izvedbi prve prodaje opravlja banka oziroma borznoposredniška družba.
(3) Klirinškodepotna družba opravi izdajo nematerializiranih vrednostnih papirjev po postopku enofazne izdaje, razen če je v izdajateljevem nalogu za izdajo določeno, naj se izdaja opravi po postopku izdaje prek plavajočega računa, in če so izpolnjeni pogoji za tak način izdaje, določeni v drugem odstavku tega člena.
Vsebina storitev klirinškodepotne družbe v zvezi z izdajo nematerializiranih vrednostnih papirjev
54. člen
Storitve klirinškodepotne družbe v zvezi z izdajo nematerializiranih vrednostnih papirjev obsegajo naslednja pravna dejanja in dejanska opravila:
1. vpis nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki so predmet izdaje, v centralni register in
2. glede na način izdaje:
– pri enofazni izdaji: vnos in izvršitev izdajateljevega naloga za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki so predmet izdaje, v breme kontrolnega računa za izdajo in v dobro računov imetnikov,
– pri izdaji prek plavajočega računa: izvrševanje izdajateljevih nalogov za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki so predmet izdaje, v breme plavajočega računa za izdajo in v dobro računov imetnikov,
– pri izdaji delnic na podlagi povečanja osnovnega kapitala izdajatelja iz sredstev družbe: tudi izračun števila novih delnic, do katerih je upravičen posamezen imetnik že izdanih delnic, in izdelava seznama imetnikov delnih pravic, ki zaradi tega korporacijskega dejanja nastanejo.
Pogodba o storitvah v zvezi z izdajo nematerializiranih vrednostnih papirjev
55. člen
S pogodbo o storitvah v zvezi z izdajo nematerializiranih vrednostnih papirjev se klirinškodepotna družba zaveže za izdajatelja opraviti storitve iz 54. člena teh pravil, izdajatelj pa se za te storitve zaveže plačati nadomestilo, določeno s tarifo klirinškodepotne družbe.
Vpis nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki so predmet izdaje, v centralni register
56. člen
(1) Klirinškodepotna družba vpiše nematerializirane vrednostne papirje, ki so predmet izdaje, v centralni register tako, da v centralni register vpiše:
1. enolično identifikacijo teh vrednostnih papirjev in njihovo oznako ter
2. njihove bistvene sestavine.
(2) Klirinškodepotna družba vpiše bistvene sestavine nematerializiranih vrednostnih papirjev v centralni register z vsebino, določeno v izdajateljevem nalogu za izdajo oziroma v teh pravilih.
3.2.2.2. Postopek enofazne izdaje nematerializiranih vrednostnih papirjev
Vpis nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki so predmet izdaje, v dobro kontrolnega računa
57. člen
Klirinškodepotna družba pri izdaji nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki se opravi po postopku enofazne izdaje, celotno število nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki so predmet te izdaje, vpiše v dobro kontrolnega računa za izdajo, ki ga odpre v zvezi s to izdajo.
Prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev v breme kontrolnega računa in v dobro računov imetnikov
58. člen
Klirinškodepotna družba pri izdaji nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki se opravi po postopku enofazne izdaje, vnese in izvrši naloge za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki so predmet izdaje, v breme kontrolnega računa za izdajo in v dobro računov imetnikov, ki jih je izdajatelj v nalogu za izdajo navedel kot upravičence do ustreznega števila nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki so predmet te izdaje.
3.2.2.3. Postopek izdaje nematerializiranih vrednostnih papirjev prek plavajočega računa
Nalog za izdajo nematerializiranih vrednostnih papirjev po postopku izdaje prek plavajočega računa
59. člen
(1) Nalog za izdajo nematerializiranih vrednostnih papirjev po postopku izdaje prek plavajočega računa mora namesto podatkov o upravičencih do vrednostnih papirjev, ki so predmet izdaje, obsegati:
1. navedbo števila plavajočih računov, prek katerih naj se opravi izdaja nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki je predmet naloga,
2. podatke o registrskem članu oziroma članih, ki jih je izdajatelj pooblastil za vodenje plavajočih računov v zvezi z izdajo, ki je predmet naloga.
(2) Če naj se izdaja opravi prek več kot enega plavajočega računa mora nalog iz prvega odstavka tega člena v zvezi z vsakim plavajočim računom obsegati tudi podatek o številu nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki so predmet izdaje, ki naj se prenesejo na posamezni plavajoči račun.
Vpis nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki so predmet izdaje, v dobro plavajočih računov
60. člen
Klirinškodepotna družba pri izdaji nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki se opravi po postopku izdaje prek plavajočega računa, v skladu z nalogom izdajatelja:
1. odpre ustrezno število plavajočih računov za izdajo in
2. v dobro teh računov vpiše ustrezno število nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki so predmet te izdaje.
Prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev v breme plavajočega računa in v dobro računov imetnikov
61. člen
(1) Prenosi nematerializiranih vrednostnih papirjev v breme plavajočega računa za izdajo in v dobro računa posameznega imetnika se opravijo na podlagi izdajateljevih nalogov za ta prenos.
(2) Za vnos izdajateljevega naloga iz prvega odstavka tega člena je pooblaščen registrski član, ki vodi plavajoči račun, v breme katerega naj se opravi prenos.
(3) Za izdajateljev nalog iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo pravila o imetnikovem nalogu za prenos vrednostnih papirjev v breme njegovega računa in v dobro računa drugega imetnika, če ni v prvem oziroma drugem odstavku tega člena določeno drugače.
3.2.3. Storitve klirinškodepotne družbe v zvezi z razveljavitvijo nematerializiranih vrednostnih papirjev
Način razveljavitve nematerializiranih vrednostnih papirjev
62. člen
(1) Nematerializirani vrednostni papirji se lahko razveljavijo:
1. bodisi po postopku enofazne razveljavitve
2. bodisi po postopku razveljavitve prek plavajočega računa.
(2) Po postopku razveljavitve prek plavajočega računa se lahko opravi razveljavitev investicijskih kuponov vzajemnega sklada, če je po pravilih upravljanja tega vzajemnega sklada prenos investicijskih kuponov v dobro njihovega izdajatelja predpostavka za uresničitev pravice zahtevati izplačilo odkupne vrednosti teh investicijskih kuponov.
(3) Po postopku razveljavitve prek plavajočega računa se lahko opravi razveljavitev dolžniških vrednostnih papirjev:
1. bodisi če so vse obveznosti izdajatelja na podlagi teh dolžniških vrednostnih papirjev dospele
2. bodisi če je pravica imetnika teh dolžniških vrednostnih papirjev omejena z izdajateljevo pravico do predčasnega odpoklica teh vrednostnih papirjev, ki poleg odkupne pravice obsega tudi izdajateljevo enostransko upravičenje razveljaviti te vrednostne papirje.
(4) Klirinškodepotna družba opravi razveljavitev nematerializiranih vrednostnih papirjev po postopku enofazne razveljavitve, razen če je v izdajateljevem nalogu za razveljavitev določeno, naj se razveljavitev opravi po postopku razveljavitve prek plavajočega računa, in če so izpolnjeni pogoji za tak način razveljavitve, določeni v drugem oziroma tretjem odstavku tega člena.
Vsebina storitev klirinškodepotne družbe v zvezi
z razveljavitvijo nematerializiranih vrednostnih papirjev
63. člen
Storitve klirinškodepotne družbe v zvezi z razveljavitvijo nematerializiranih vrednostnih papirjev obsegajo naslednja pravna dejanja in dejanska opravila:
– pri enofazni razveljavitvi: vnos in izvršitev izdajateljevega naloga za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki so predmet razveljavitve, v breme računov imetnikov in v dobro kontrolnega računa za izbris,
– pri razveljavitvi prek plavajočega računa: izvrševanje nalogov za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki so predmet razveljavitve, v breme računov imetnikov in v dobro plavajočega računa za izbris,
– pri razveljavitvi delnic na podlagi zmanjšanja osnovnega kapitala izdajatelja z združitvijo delnic: tudi izračun števila delnic posameznega imetnika, ki se razveljavijo, in izdelava seznama imetnikov delnih pravic, ki zaradi tega korporacijskega dejanja nastanejo.
Pogodba o storitvah v zvezi z razveljavitvijo vrednostnih papirjev
64. člen
S pogodbo o storitvah v zvezi z razveljavitvijo nematerializiranih vrednostnih papirjev se klirinškodepotna družba zaveže za izdajatelja opraviti storitve iz 63. člena teh pravil, izdajatelj pa se za te storitve zaveže plačati nadomestilo, določeno s tarifo klirinškodepotne družbe.
Enofazna razveljavitev nematerializiranih vrednostnih papirjev
65. člen
Klirinškodepotna družba pri razveljavitvi nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki se opravi po postopku enofazne razveljavitve, nematerializirane vrednostne papirje, ki so predmet razveljavitve, prenese v breme računov imetnikov teh nematerializiranih vrednostnih papirjev in v dobro kontrolnega računa za izbris, ki ga odpre v zvezi s to razveljavitvijo.
Razveljavitev nematerializiranih vrednostnih papirjev prek plavajočega računa
66. člen
(1) Klirinškodepotna družba na podlagi izdajateljevega naloga za razveljavitev odpre plavajoči račun za izbris nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki so predmet razveljavitve.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se razveljavitev investicijskih kuponov vzajemnega sklada lahko opravlja prek istega plavajočega računa prek katerega se opravlja izdaja teh investicijskih kuponov.
(3) Nematerializirani vrednostni papirji, ki so predmet razveljavitve, se prenesejo v breme računa posameznega imetnika in v dobro plavajočega računa za izbris:
1. če so predmet razveljavitve nematerializirani vrednostni papirji iz drugega odstavka 62. člena oziroma iz 1. točke tretjega odstavka 62. člena teh pravil: na podlagi naloga imetnika oziroma
2. če so predmet razveljavitve nematerializirani vrednostni papirji iz 2. točke tretjega odstavka 62. člena teh pravil: na podlagi naloga izdajatelja.
(4) Za vnos in izvršitev izdajateljevega naloga iz 2. točke tretjega odstavka tega člena je pooblaščena klirinškodepotna družba.
(5) Za imetnikov oziroma izdajateljev nalog iz tretjega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo pravila o imetnikovem nalogu za prenos vrednostnih papirjev v breme njegovega računa in v dobro računa drugega imetnika, če ni v tretjem oziroma četrtem odstavku tega člena določeno drugače.
3.2.4. Storitve klirinškodepotne družbe v zvezi z zamenjavo nematerializiranih vrednostnih papirjev
Način izdaje oziroma razveljavitve nematerializiranih vrednostnih papirjev zaradi zamenjave
67. člen
Nematerializirani vrednostni papirji se lahko izdajo oziroma razveljavijo zaradi zamenjave samo po enofaznem postopku.
Vsebina storitev klirinškodepotne družbe v zvezi z zamenjavo nematerializiranih vrednostnih papirjev
68. člen
Storitve klirinškodepotne družbe v zvezi z zamenjavo nematerializiranih vrednostnih papirjev obsegajo naslednja pravna dejanja in dejanska opravila:
1. v zvezi z izdajo novih nematerializiranih vrednostnih papirjev zaradi zamenjave: pravna dejanja in dejanska opravila iz 54. člena teh pravil,
2. V zvezi z razveljavitvijo nematerializiranih vrednostnih papirjev zaradi zamenjave: pravna dejanja in dejanska opravila iz 63. člena teh pravil,
3. izračun števila novih nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki se izdajo zaradi zamenjave, ki pripadajo posameznim imetnikom nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki se zaradi zamenjave razveljavijo, na podlagi menjalnega razmerja, določenega v zvezi s korporacijskim dejanjem, ki je pravni temelj za zamenjavo,
4. kadar mora izdajatelj v zvezi s korporacijskim dejanjem opraviti denarna doplačila imetnikom nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki se zaradi korporacijskega dejanja razveljavijo:
– izračun denarnih doplačil, ki pripadajo posameznim imetnikom nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki se zaradi zamenjave razveljavijo,
– sprejem v hrambo denarnega zneska, potrebnega za izplačilo denarnih doplačil imetnikom,
– izvršitev denarnih doplačil v dobro imetnikov.
Pogodba o storitvah v zvezi z zamenjavo nematerializiranih vrednostnih papirjev
69. člen
S pogodbo o storitvah v zvezi z zamenjavo nematerializiranih vrednostnih papirjev se klirinškodepotna družba zaveže za izdajatelja opraviti storitve iz 68. člena teh pravil, izdajatelj pa se za te storitve zaveže plačati nadomestilo, določeno s tarifo klirinškodepotne družbe.
Uporaba pravil o izdaji oziroma razveljavitvi nematerializiranih vrednostnih papirjev
70. člen
(1) Za izdajo nematerializiranih vrednostnih papirjev zaradi zamenjave se smiselno uporabljajo določbe razdelka 3.2.2. teh pravil, ki veljajo za enofazno izdajo.
(2) Za razveljavitev nematerializiranih vrednostnih papirjev zaradi zamenjave se smiselno uporabljajo določbe razdelka 3.2.3. teh pravil, ki veljajo za enofazno razveljavitev.
3.2.5. Storitve v zvezi z vodenjem registra nematerializiranih vrednostnih papirjev
Vsebina osnovnih storitev v zvezi z vodenjem registra nematerializiranih vrednostnih papirjev
71. člen
Osnovne storitve klirinškodepotne družbe v zvezi z vodenjem registra nematerializiranih vrednostnih papirjev obsegajo:
1. vodenje podatkov o imetnikih nematerializiranih vrednostnih papirjev in o upravičencih do donosov iz nematerializiranih vrednostnih papirjev in
2. pri imenskih nematerializiranih vrednostnih papirjih:
– vodenje delniške knjige oziroma registra imenskih nematerializiranih vrednostnih papirjev za izdajatelja po 65. členu ZNVP in
– dostavljanje izpisov podatkov iz 1. točke tega člena izdajatelju, oziroma
3. pri prinosniških nematerializiranih vrednostnih papirjih: izdaja potrdil imetnikom teh vrednostnih papirjev za izvrševanje pravic v razmerju do izdajatelja po 67. členu ZNVP.
Pogodba o vodenju registra nematerializiranih vrednostnih papirjev
72. člen
(1) S pogodbo o vodenju registra nematerializiranih vrednostnih papirjev se klirinškodepotna družba zaveže za izdajatelja opravljati osnovne storitve iz 71. člena teh pravil, izdajatelj pa se za te storitve zaveže plačevati nadomestilo, določeno s tarifo klirinškodepotne družbe.
(2) Šteje se:
1. da izdajateljev nalog klirinškodepotni družbi za izdajo, razveljavitev oziroma zamenjavo nematerializiranih vrednostnih papirjev vsebuje tudi soglasje izdajatelja za sklenitev oziroma ustrezno spremembo pogodbe o vodenju registra nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki so predmet tega naloga, in
2. da je pogodba iz 1. točke tega odstavka sklenjena oziroma ustrezno spremenjena, ko klirinškodepotna družba prejme izdajateljev nalog.
Dodatne storitve v zvezi z vodenjem registra nematerializiranih vrednostnih papirjev
73. člen
(1) Klirinškodepotna družba se lahko zaveže za izdajatelja imenskih nematerializiranih vrednostnih papirjev poleg osnovnih storitev iz 71. člena teh pravil opravljati tudi dodatne storitve v zvezi z vodenjem registra nematerializiranih vrednostnih papirjev, in sicer zlasti naslednje:
1. omogočanje oddaljenega dostopa do izdajateljeve delniške knjige oziroma registra imenskih nematerializiranih vrednostnih papirjev in
2. elektronski prenos podatkov o imetnikih nematerializiranih vrednostnih papirjev in o upravičencih do donosov iz nematerializiranih vrednostnih papirjev izdajatelju.
(2) Za dodatne storitve iz prvega odstavka tega člena mora izdajatelj klirinškodepotni družbi plačevati dodatno nadomestilo, določeno s tarifo klirinškodepotne družbe, in zagotoviti tehnične pogoje glede svoje komunikacijske, programske in druge opreme, določene s tehničnimi navodili.
3.3. Prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev in pravice tretjih na nematerializiranih vrednostnih papirjih
Pomen pojmov, uporabljenih v razdelku 3.3.
74. člen
Posamezni pojmi, uporabljeni v razdelku 3.3. teh pravil, imajo naslednji pomen:
1. imetnikov registrski član je registrski član, ki za imetnika vodi račun stranke oziroma ki vodi svoj hišni račun,
2. zastavni registrski član je registrski član, ki za zastavnega upnika vodi podračun, pri katerem je v dobro tega zastavnega upnika vpisana zastavna pravica,
3. sodni registrski član je registrski član, ki ga je izvršilno sodišče oziroma drug pristojen državni organ s sklepom, izdanem v postopku izvršbe, pooblastil, da na borznem trgu opravi prodajo nematerializiranih vrednostnih papirjev, vpisanih na podračunu, pri katerem so vpisani podatki o tem postopku izvršbe,
4. nalog imetnika je zapis izjave poslovne volje imetnika, ki je vsebina razpolagalnega pravnega posla imetnika, naj se v breme njegovega računa opravi:
– prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev oziroma
– vpis oziroma sprememba pravice tretjega na nematerializiranih vrednostnih papirjih,
5. nalog upravičenca je zapis izjave poslovne volje upravičenca, ki je vsebina razpolagalnega pravnega posla upravičenca, naj se pri podračunu, pri katerem je v njegovo korist vpisana pravica tretjega na nematerializiranih vrednostnih papirjih, opravi:
– sprememba oziroma izbris te pravice tretjega oziroma
– prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev zaradi uresničitve pravice tretjega.
Pooblastilo registrskih članov za vnos nalogov
75. člen
(1) Imetnikov registrski član je pooblaščen za vnos naslednjih nalogov, razen tistih, za vnos katerih je po 77. členu teh pravil pooblaščena klirinškodepotna družba:
1. nalogov imetnika za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev v breme računa imetnika, ki ga vodi, in v dobro drugega računa,
2. nalogov imetnika za vpis pravic tretjih na nematerializiranih vrednostnih papirjih, vpisanih na računu imetnika, ki ga vodi, in
3. nalogov imetnika oziroma upravičenca za spremembo oziroma za izbris pravice tretjega na nematerializiranih vrednostnih papirjih, vpisanih na podračunu znotraj računa imetnika, ki ga vodi, razen nalogov za spremembo oziroma za izbris zastavne pravice.
(2) Zastavni registrski član je pooblaščen za vnos naslednjih nalogov zastavnega upnika, razen tistih, za vnos katerih je po prvem odstavku 77. člena teh pravil pooblaščena klirinškodepotna družba:
1. nalogov za spremembo oziroma za izbris zastavne pravice na nematerializiranih vrednostnih papirjih, vpisanih na podračunu, pri katerem je vpisana ta zastavna pravica,
2. nalogov za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev, v breme podračuna, pri katerem je vpisana zastavna pravica, zaradi uresničitve zastavne pravice, in sicer:
– pri prodaji na podlagi borznega posla: naloga za alokacijo prodajnega borznega posla zaradi uresničitve zastavne pravice (četrti odstavek 112. člena teh pravil)
– pri drugi prodaji: naloga za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev zaradi uresničitve zastavne pravice zunaj borznega trga.
(3) Sodni registrski član je pooblaščen za vnos naloga za alokacijo prodajnega borznega posla, ki ga je sklenil zaradi prodaje nematerializiranih vrednostnih papirjev po pooblastilu izvršilnega sodišča oziroma drugega pristojnega državnega organa, ki vodi postopek izvršbe (peti v zvezi s četrtim odstavkom 112. člena teh pravil), v breme podračuna, pri katerem so vpisani podatki o tem postopku izvršbe.
Način vnosa naloga
76. člen
(1) Registrski član vnese nalog v centralni register tako, da prek oddaljenega pristopa elektronsko posreduje podatke, ki so vsebina naloga, v obliki in na način, določen v tehničnih navodilih, v poravnalni informacijski sistem oziroma v informacijski sistem vodenja računov nematerializiranih vrednostnih papirjev.
(2) Šteje se, da je nalog vnesen v centralni register, ko se podatki iz prvega odstavka tega člena vnesejo:
– pri nalogih iz prve alinee 2. točke drugega odstavka in iz tretjega odstavka 75. člena teh pravil: v poravnalni informacijski sistem
– pri drugih nalogih: v informacijski sistem vodenja računov nematerializiranih vrednostnih papirjev.
Pooblastilo klirinškodepotne družbe za vnos nalogov in druge vpise
77. člen
(1) Klirinškodepotna družba je pooblaščena za vnos nalogov iz prvega odstavka 75. člena oziroma iz 1. točke drugega odstavka 75. člena teh pravil, če je bila imetniku oziroma upravičencu izstavitev naloga naložena s pravnomočno sodno odločbo.
(2) Klirinškodepotna družba je tudi pooblaščena:
1. za vnos nalogov za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev v breme računa določenega imetnika:
– kadar je takšen prenos posledica smrti imetnika, ki je fizična oseba, oziroma prenehanja pravne osebe na podlagi univerzalnega pravnega nasledstva, na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju oziroma na podlagi ustreznega sklepa o vpisu prenehanja pravne osebe v sodni register oziroma na podlagi drugega pravnega akta, ki je pravni temelj prenehanja pravne osebe, oziroma
– kadar je takšen prenos odrejen s sklepom o izvršbi oziroma z drugo odločbo pristojnega državnega organa,
2. za druge vpise v zvezi s prenosom nematerializiranih vrednostnih papirjev, pravicami tretjih na nematerializiranih vrednostnih papirjih oziroma pravnimi dejstvi, ki se vpisujejo v centralni register na podlagi odločbe sodišča oziroma drugega pristojnega državnega organa,
3. za vnos imetnikovega naloga za vpis oziroma izbris:
– imetnikove odpovedi razpolaganju z nematerializiranimi vrednostnimi papirji, ki je po ZPre oziroma po drugem zakonu procesna predpostavka za sodno uveljavljanje imetnikovih zahtevkov,
– imetnikovega preklica pooblastila za vnos nalogov.
Učinek vnosa naloga
78. člen
(1) Z vnosom naloga iz 75. člena teh pravil registrski član odloči, da so izpolnjene predpostavke za veljavnost razpolagalnega pravnega posla imetnika oziroma upravičenca, ki je vsebina vnesenega naloga.
(2) Z vnosom naloga oziroma z drugim vpisom iz 77. člena teh pravil klirinškodepotna družba odloči, da so izpolnjene predpostavke za veljavnost razpolagalnega pravnega posla imetnika oziroma upravičenca, ki je vsebina vnesenega naloga, oziroma za drug vpis.
Pogoji za izvršitev naloga oziroma drugega vpisa
79. člen
(1) Klirinškodepotna družba izvrši nalog oziroma drug vpis v centralnem registru, če so izpolnjene naslednje predpostavke:
1. vneseni so bili vsi podatki, ki so vsebina naloga oziroma drugega vpisa, ki morajo biti vneseni po ZNVP oziroma drugem zakonu, teh pravilih in navodilih,
2. na računu oziroma podračunu, v breme katerega naj se nalog oziroma drug vpis izvrši, je količina nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki je najmanj enaka količini nematerializiranih vrednostih papirjev, ki je predmet naloga oziroma drugega vpisa,
3. nematerializirani vrednostni papirji, ki so predmet naloga oziroma drugega vpisa, niso predmet pravice tretjega oziroma pravnega dejstva, ki je ovira za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev oziroma za vpis, spremembo ali izbris pravice tretjega na nematerializiranih vrednostnih papirjih oziroma za vpis ali izbris pravnega dejstva, ki je vsebina naloga oziroma drugega vpisa,
4. pri nalogu, ki ga je vnesel registrski član: registrski član je pooblaščen za vnos tega naloga.
(2) Če predpostavke iz prvega odstavka tega člena niso izpolnjene, klirinškodepotna družba zavrne izvršitev naloga oziroma drugega vpisa.
Učinek izvršitve naloga oziroma drugega vpisa
80. člen
(1) Z izvršitvijo naloga oziroma drugega vpisa v centralnem registru nastanejo naslednje pravne posledice:
1. če je predmet naloga oziroma drugega vpisa prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev v breme računa imetnika in v dobro računa drugega imetnika:
– imetnik, v dobro računa katerega je bil izvršen prenos, pridobi pravice iz nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki so bili predmet prenosa,
– pravice imetnika, v breme računa katerega je bil izvršen prenos, pa prenehajo,
2. če je predmet naloga oziroma drugega vpisa vpis oziroma izbris pravice tretjega na nematerializiranih vrednostnih papirjev: upravičenec pridobi to pravico oziroma ta pravica upravičenca preneha.
(2) Če je predmet naloga oziroma drugega vpisa vpis oziroma izbris pravnega dejstva, z izvršitvijo tega naloga oziroma drugega vpisa nastanejo pravne posledice, ki jih za vpis oziroma izbris določenega pravnega dejstva določa zakon.
3.4. Vpis in vzdrževanje osebnih podatkov o imetnikih in upravičencih
Pomen pojmov, uporabljenih v razdelku 3.4.
81. člen
Posamezni pojmi, uporabljeni v razdelku 3.4. teh pravil, imajo naslednji pomen:
1. enolična identifikacija imetnika oziroma upravičenca je enolična identifikacijska številka, s katero je imetnik oziroma upravičenec vpisan v centralnem registru,
2. EMŠO je enolična identifikacijska številka po zakonu, ki ureja centralni register prebivalstva,
3. matična številka je enolična identifikacijska številka po zakonu, ki ureja poslovni register,
4. KID je enolična identifikacijska številka, ki jo imetniku oziroma upravičencu dodeli klirinškodepotna družba.
Osebni podatki o imetnikih in upravičencih, ki se vpišejo v centralni register
82. člen
(1) Vsak imetnik oziroma upravičenec se v centralni register vpiše z njegovo enolično identifikacijo.
(2) O imetniku oziroma upravičencu se v centralni register vpiše tudi podatek:
1. če je imetnik oziroma upravičenec fizična oseba: o njegovem imenu in priimku,
2. če je imetnik oziroma upravičenec pravna oseba: o njegovi firmi oziroma imenu in sedežu,
3. če je imetnik oziroma upravičenec podružnica pravne osebe:
– o njegovi firmi oziroma imenu in sedežu ter
– o enolični identifikaciji ter firmi oziroma imenu in sedežu pravne osebe, katere podružnica je,
4. če je imetnik skupek premoženja, ki ima omejeno pravno sposobnost:
– o njegovem imenu oziroma oznaki in
– o enolični identifikaciji ter firmi oziroma imenu in sedežu pravne osebe oziroma imenu in priimku fizične osebe, ki upravlja to premoženje.
(3) Zaradi vročitve obvestil o stanju računov nematerializiranih vrednostnih papirjev in drugih obvestil, ki jih mora imetniku vročiti klirinškodepotna družba, se v centralni register vpišejo tudi podatki o naslovu stalnega bivališča fizične osebe oziroma poslovnem naslovu pravne osebe oziroma njene podružnice.
(4) Na zahtevo subjekta se v centralni register lahko vpišejo tudi podatki o naslovu za vročanje.
(5) Zaradi izplačila donosov in drugih izplačil na podlagi nematerializiranih vrednostnih papirjev se v centralni register lahko vpišejo tudi podatki o davčnih številkah in denarnih računih imetnikov oziroma upravičencev in drugi podatki, določeni z navodili.
(6) Če je imetnik oziroma upravičenec fizična oseba, ki nima poslovne sposobnosti oziroma je njegova poslovna sposobnost omejena, se na zahtevo imetnikovega zakonitega zastopnika oziroma na podlagi odločbe pristojnega državnega organa v centralni register vpišejo tudi podatki o zakonitem zastopniku imetnika oziroma upravičenca.
Prvi vpis podatkov o imetniku oziroma upravičencu
83. člen
(1) Prvi vpis podatkov o določenem subjektu v centralni register se mora opraviti pred odprtjem prvega računa oziroma podračuna v korist tega subjekta kot imetnika oziroma upravičenca.
(2) Za vnos naloga za prvi vpis podatkov o določenem subjektu je pooblaščen:
1. če je treba prvi vpis podatkov o določenem subjektu opraviti v zvezi z odprtjem njegovega računa stranke tega subjekta: registrski član, ki bo vodil ta račun,
2. če je treba prvi vpis podatkov opraviti v zvezi z odprtjem registrskega računa zaradi izvršitve naloga izdajatelja nematerializiranih vrednostnih papirjev za izdajo teh nematerializiranih vrednostnih papirjev po postopku enofazne izdaje: klirinškodepotna družba na podlagi podatkov o imetniku, navedenih v izdajateljevem nalogu,
3. v drugih primerih: klirinškodepotna družba.
(3) Klirinškodepotna družba zavrne izvršitev naloga iz drugega odstavka tega člena:
1. če je vnesen podatek o enolični identifikaciji, ki ne ustreza kontrolnemu algoritmu za to identifikacijo,
2. če so v centralnem registru že vpisani podatki o subjektu,
3. če je v centralnem registru z enako enolično identifikacijo že vpisan drug subjekt.
(4) Za nalog iz drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe 76. člena, 78. člena, 1. in 4. točke prvega odstavka 79. člena in drugega odstavka 79. člena teh pravil, če ni v drugem oziroma tretjem odstavku tega člena določeno drugače.
Enolična identifikacija
84. člen
(1) Vsak subjekt je lahko v centralni register kot imetnik in kot upravičenec vpisan samo z eno enolično identifikacijo.
(2) Subjekt se v centralni register vpiše z naslednjo enolično identifikacijo:
1. če je subjekt vpisan v centralni register prebivalstva: z EMŠO, razen če zahteva, da se mu dodeli KID,
2. če je subjekt vpisan v poslovni register: z matično številko, razen če zahteva, da se mu dodeli KID,
3. če subjekt ni vpisan niti v register prebivalstva niti v poslovni register: s KID.
Dodelitev KID
85. člen
(1) KID se subjektu dodeli na podlagi njegove zahteve za dodelitev KID.
(2) Vsakemu subjektu se lahko dodeli samo en KID.
(3) Imetnikovo zahtevo za dodelitev KID lahko klirinškodepotni družbi v imenu imetnika posreduje:
1. če je treba KID dodeliti zaradi prvega vpisa podatkov o subjektu po prvem odstavku 83. člena teh pravil: registrski član, ki je pooblaščen za vnos naloga za prvi vpis podatkov o subjektu,
2. če dodelitev KID zahteva subjekt, ki je v centralni register že vpisan z EMŠO oziroma z matično številko in če je subjekt imetnik računa stranke, računa za gospodarjenje oziroma hišnega računa: registrski član, ki vodi ta račun.
(4) Klirinškodepotna družba zavrne zahtevo za dodelitev KID:
1. če je subjekt v centralnem registru že vpisan z drugo KID,
2. če je na podlagi podatkov o subjektu, ki so bili posredovani, očitno, da ne gre za resničen subjekt.
(5) Za zahtevo za dodelitev KID, ki jo klirinškodepotni družbi posreduje registrski član po tretjem odstavku tega člena, se smiselno uporabljajo določbe prvega odstavka 78. člena, 1. in 4. točki prvega odstavka 79. člena in drugega odstavka 79. člena teh pravil, če ni v tretjem oziroma četrtem odstavku tega člena določeno drugače. Pri smiselni uporabi določb iz prejšnjega stavka se upošteva:
1. »nalog« se nadomesti z »zahteva za dodelitev KID«,
2. »vnos naloga« se nadomesti z »vložitev zahteve za dodelitev KID«.
(6) Če je dodelitev KID zahteval subjekt, ki je bil v centralni register že vpisan z EMŠO oziroma z matično številko, se z izvršitvijo tega naloga EMŠO oziroma matična števila nadomesti s KID, ki je bila dodeljena, pri vseh računih oziroma podračunih tega subjekta kot imetnika oziroma upravičenca.
Vzdrževanje osebnih podatkov o imetnikih in upravičencih
86. člen
(1) Klirinškodepotna družba vzdržuje podatke o imetnikih in upravičencih tako, da v centralnem registru opravlja ustrezne vpise v zvezi s spremembo teh podatkov.
(2) Vpis spremembe osebnih podatkov o določenem subjektu, ki je vpisan v centralni register, oziroma vpis dodatnih podatkov opravi klirinškodepotna družba na zahtevo tega subjekta.
(3) Če je subjekt imetnik računa stranke, računa za gospodarjenje oziroma hišnega računa lahko imetnikovo zahtevo za vpis spremembe njegovih osebnih podatkov klirinškodepotni družbi v imenu imetnika posreduje registrski član, ki vodi ta račun.
(4) Za zahtevo, ki jo klirinškodepotni družbi posreduje registrski član po tretjem odstavku tega člena se smiselno uporabljajo določbe prvega odstavka 78. člena, 1. in 4. točki prvega odstavka 79. člena in drugega odstavka 79. člena teh pravil. Pri smiselni uporabi določb iz prejšnjega stavka se upošteva:
1. »nalog« se nadomesti z »zahteva za vpis spremembe osebnih podatkov«,
2. »vnos naloga« se nadomesti z »vložitev zahteve za vpis spremembe osebnih podatkov«.
(5) Če so za to izpolnjeni tehnični in drugi pogoji, določeni v navodilih, mora klirinškodepotna družba opravljati vpise sprememb podatkov o imenu in priimku ter o naslovu stalnega bivališča fizičnih oseb, ki so vpisane v centralnem registru prebivalstva, na podlagi elektronskega zajemanja in prenosa teh podatkov iz centralnega registra prebivalstva.
(6) Določba petega odstavka tega člena se smiselno uporablja tudi za opravljanje vpisov sprememb drugih podatkov o subjektih, ki so vpisani v centralni register, na podlagi elektronskega zajemanja in prenosa teh podatkov iz drugih informatiziranih matičnih evidenc za te podatke.
(7) Z izvršitvijo naloga iz drugega odstavka tega člena oziroma vpisa, opravljenega po petem oziroma šestem odstavku tega člena, se podatki o subjektu ustrezno spremenijo pri vseh računih oziroma podračunih tega subjekta kot imetnika oziroma upravičenca.
4. PORAVNAVA BORZNIH POSLOV
4.1. Splošne določbe
Uporaba določb 4. poglavja
87. člen
Določbe 4. poglavja teh pravil se uporabljajo za presojo vsebine naslednjih pravnih razmerij glede poravnave borznih poslov:
1. pravic in obveznosti klirinškodepotne družbe do poravnalnih članov,
2. pravic in obveznosti poravnalnih članov do drugih poravnalnih članov in
3. pravnih razmerij med klirinškodepotno družbo, poravnalnim članom, ki prevzame izpolnitev obveznosti borznega člana, in tem borznim članom.
Pomen pojmov, uporabljenih v 4. poglavju
88. člen
(1) Posamezni pojmi, uporabljeni v 4. poglavju teh pravil, imajo naslednji pomen:
1. borzni posel je prodajna pogodba, katere predmet so vrednostni papirji in ki je bila sklenjena na borznem trgu,
2. borzni član je borznoposredniška družba oziroma banka, ki ima po pravilih borze položaj člana borze,
3. borzni trgovalni sistem je računalniški sistem, ki ga upravlja borza, in skupek postopkov, ki jih opravlja borza, in ki omogočajo sklepanje borznih poslov in zajemanje podatkov o sklenjenih poslih,
4. prodajni posel borznega člana je borzni posel, ki ga je borzni član sklenil kot prodajalec bodisi za svoj račun bodisi za račun svoje stranke,
5. prodajni posel poravnalnega člana je:
– bodisi borzni posel, ki ga je poravnalni član, ki je hkrati borzni član, sklenil kot prodajalec bodisi za svoj račun bodisi za račun svoje stranke,
– bodisi prodajni posel borznega člana, v zvezi s katerim je poravnalni član za borznega člana prevzel obveznost prenosa nematerializiranih vrednostnih papirjev,
6. končni prodajalec je:
– bodisi borzni član, ki je prodajni posel sklenil za svoj račun,
– bodisi stranka borznega člana, za račun katere je borzni član sklenil prodajni posel,
7. nakupni posel borznega člana je borzni posel, ki ga je borzni član sklenil kot kupec bodisi za svoj račun bodisi za račun svoje stranke,
8. nakupni posel poravnalnega člana je:
– bodisi borzni posel, ki ga je poravnalni član, ki je hkrati borzni član, sklenil kot kupec bodisi za svoj račun bodisi za račun svoje stranke,
– bodisi nakupni posel borznega člana, v zvezi s katerim je poravnalni član za borznega člana prevzel obveznost plačati kupnino,
9. končni kupec je:
– bodisi borzni član, ki je nakupni posel sklenil za svoj račun,
– bodisi stranka borznega člana, za račun katere je borzni član sklenil nakupni posel,
10. trgovalni dan je dan, na katerega poteka trgovanje na borzi,
11. trgovalno poročilo je poročilo borze o borznih poslih, ki so bili sklenjeni na določen trgovalni dan,
12. poravnalni dan je dan, na katerega dospejo obveznosti iz borznih poslov, sklenjenih na določen trgovalni dan,
13. poravnalne storitve so storitve, ki jih klirinškodepotna družba opravlja v zvezi s poravnavo borznih poslov po teh pravilih,
14. poravnalni član prodajalec je poravnalni član, ki je na podlagi svojega prodajnega borznega posla v razmerju do poravnalnega člana kupca (druge stranke tega posla) zavezan zagotoviti pogoje za prenos vrednostnih papirjev, ki so predmet tega posla, v dobro računa končnega kupca,
15. poravnalni član kupec je poravnalni član, ki je na podlagi svojega nakupnega borznega posla v razmerju do poravnalnega člana prodajalca (druge stranke tega posla) upravičen zahtevati, da poravnalni član prodajalec zagotoviti pogoje za prenos vrednostnih papirjev, ki so predmet tega posla, v dobro računa končnega kupca,
16. neto denarna obveznost poravnalnega člana je pozitivna razlika med:
– vsoto vseh denarnih obveznosti na podlagi nakupnih borznih poslov tega poravnalnega člana, sklenjenih na določen trgovalni dan, in
– vsoto vseh denarnih terjatev na podlagi prodajnih borznih poslov tega poravnalnega člana, sklenjenih na ta dan,
17. neto denarna terjatev poravnalnega člana je pozitivna razlika med:
– vsoto vseh denarnih terjatev na podlagi prodajnih borznih poslov tega poravnalnega člana, sklenjenih na določen trgovalni dan, in
– vsoto vseh denarnih obveznosti na podlagi nakupnih borznih poslov tega poravnalnega člana, sklenjenih na ta dan,
18. poravnalni član neto dolžnik je poravnalni član, ki je glede svojih borznih poslov, sklenjenih na določen trgovalni dan, subjekt neto denarne obveznosti iz 16. točke tega člena,
19. poravnalni član neto upnik je poravnalni član, ki je glede svojih borznih poslov, sklenjenih na določen trgovalni dan, subjekt neto denarne terjatve iz 17. točke tega člena.
(2) Če je kot predpostavka za uporabo posamezne določbe 4. poglavja teh pravil določeno, da je borzni posel sklenil poravnalni član, se določba uporablja tudi, če je borzni posel sklenil borzni član, čigar obveznost iz tega posla je prevzel poravnalni član.
Poravnava borznih poslov in poravnalni sistem
89. člen
(1) Poravnava borznih poslov pomeni izpolnitev obveznosti, ki so nastale na podlagi borznih poslov.
(2) Poravnalni sistem so pravna razmerja med poravnalnimi člani ter med poravnalnimi člani in klirinškodepotno družbo, katerih vsebina so medsebojne pravice in obveznosti med poravnalnimi člani ter poravnalnimi člani in klirinškodepotno družbo v zvezi s poravnavo borznih poslov.
(3) Poravnalni informacijski sistem je računalniški sistem, ki ga upravlja klirinškodepotna družba, ter skupek postopkov, ki jih opravlja klirinškodepotna družba, in ki omogočajo:
1. zajemanje podatkov o pravicah in obveznostih borznih članov, ki so nastale na podlagi borznih poslov,
2. vnos podatkov, ki so vsebina naloga za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev zaradi poravnave borznega posla,
3. generiranje, vnos in izvršitev nalogov za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev zaradi poravnave borznega posla,
4. izračun in izravnavo denarnih obveznosti, ki so nastale na podlagi borznih poslov.
Poravnalne storitve klirinškodepotne družbe
90. člen
(1) Poravnalne storitve, ki jih je klirinškodepotna družba dolžna opravljati za poravnalne člane v zvezi s poravnavo borznih poslov, obsegajo:
1. zajemanje podatkov o borznih poslih iz trgovalnega poročila,
2. v zvezi s poravnavo denarnih obveznosti poravnalnih članov iz njihovih borznih poslov:
– izračun in izravnavo denarnih obveznosti,
– sprejemanje in opravljanje plačil zaradi izpolnitve teh obveznosti,
3. v zvezi s poravnavo obveznosti poravnalnih članov prenesti vrednostne papirje iz njihovih borznih poslov:
– zagotavljanje pogojev za vnos nalogov za prenos vrednostnih papirjev zaradi poravnave borznega posla in nalogov za alokacijo v poravnalni informacijski sistem,
– preverjanje pogojev za izvršitev nalogov iz prejšnje alinee in izvrševanje teh nalogov,
4. v primeru kršitve izpolnitvene oziroma upniške obveznosti poravnalnega člana v zvezi s poravnavo njegovih borznih poslov:
– opravljanje kritnih nakupov oziroma kritnih prodaj vrednostnih papirjev,
– opravljanje drugih pravnih dejanj, potrebnih za izpolnitev obveznosti in uresničitev pravic drugih poravnalnih članov do posameznega poravnalnega člana na podlagi njegove odgovornosti za kršitev njegovih obveznosti v zvezi s poravnavo njegovih borznih poslov,
5. v zvezi z odgovornostjo poravnalnih članov za izpolnitev obveznosti drugih poravnalnih članov iz borznih poslov:
– opravljanje pravnih dejanj, potrebnih za izpolnitev obveznosti, ki nastanejo na podlagi te odgovornosti,
– upravljanje jamstvenega sklada,
6. posredovanje podatkov poravnalnim članom o njihovih pravicah in obveznostih iz njihovih borznih poslov prek poravnalnega informacijskega sistema,
7. opravljanje drugih pravnih dejanj in dejanskih opravil v zvezi s poravnavo borznih poslov, določenih v teh pravilih in navodilih.
(2) Poravnalne storitve mora klirinškodepotna družba opravljati pod pogoji in na način, določen s temi pravili in navodili.
(3) Klirinškodepotna družba opravlja vsa pravna dejanja v zvezi s poravnavo borznih poslov v svojem imenu in za račun poravnalnih članov tako, da v notranjem razmerju do poravnalnih članov pravice pridobiva v dobro poravnalnih članov in obveznosti prevzema v breme poravnalnih članov, če ni v zvezi s posameznimi pravnimi dejanji v teh pravilih določeno drugače.
(4) Za obveznosti iz tretjega odstavka tega člena klirinškodepotna družba ne odgovarja s svojim premoženjem, temveč samo s premoženjem jamstvenega sklada.
Vpis podatkov o borznih poslih v poravnalni informacijski sistem
91. člen
(1) Klirinškodepotna družba na podlagi končnega trgovalnega poročila, ki ji ga posreduje borza, v poravnalni sistem vpiše naslednje podatke o posameznem borznem poslu, ki je predmet tega poročila:
1. o ceni
2. o vrsti in količini vrednostnih papirjev, ki so predmet borznega posla,
3. o poravnalnih članih, ki sta stranki tega posla,
4. o šifri računa vrednostnih papirjev končnega prodajalca, če je bila vnesena v borzni trgovalni sistem, oziroma podatek, da je bil prodajni borzni posel sklenjen pri trgovanju za skupni račun, in
5. o šifri računa vrednostnih papirjev končnega kupca, če je bila vnesena v borzni trgovalni sistem, oziroma podatek, da je bil nakupni borzni posel sklenjen pri trgovanju za skupni račun
(2) Podatke iz prvega odstavka tega člena o borznih poslih, sklenjenih na posamezen trgovalni dan, vpiše klirinškodepotna družba v poravnalni sistem isti dan do ure, določene v navodilih.
Kritni nakup in kritna prodaja
92. člen
(1) Kritni nakup je nakup vrednostnih papirjev, ki ga opravi klirinškodepotna družba zaradi zagotovitve izpolnitve obveznosti, nastale na podlagi borznega posla poravnalnega člana prodajalca, ki ni pravočasno oziroma pravilno izpolnil svoje obveznosti zagotoviti pogoje za prenos vrednostnih papirjev v dobro končnega kupca v skladu s temi pravili.
(2) Kritna prodaja je prodaja vrednostnih papirjev, ki jo opravi klirinškodepotna družba:
– bodisi zaradi poplačila neto denarne obveznosti poravnalnega člana neto dolžnika
– bodisi zato, ker je poravnalni član kupec v upniški zamudi glede zagotovitve pogojev za prenos vrednostnih papirjev v dobro končnega kupca v skladu s temi pravili.
(3) Klirinškodepotna družba mora opraviti kritni nakup oziroma kritno prodajo v primerih, določenih s temi pravili, in na način, določen v navodilih.
Fiduciarni račun vrednostnih papirjev
93. člen
(1) Fiduciarni račun vrednostnih papirjev je račun vrednostnih papirjev klirinškodepotne družbe, v dobro oziroma v breme katerega se opravljajo prenosi vrednostnih papirjev, ki so bili predmet borznih poslov, pri katerih je poravnalni član kršil svojo obveznost v zvezi s poravnavo teh poslov.
(2) Fiduciarna računa vrednostnih papirjev sta fiduciarni račun za kritno prodajo in fiduciarni račun za kritni nakup.
(3) V dobro fiduciarnega računa za kritno prodajo se prenesejo vrednostni papirji, katerih kritno prodajo mora opraviti klirinškodepotna družba.
(4) V dobro fiduciarnega računa za kritni nakup se prenesejo vrednosti papirji, ki jih je klirinškodepotna družba pridobila na podlagi kritnega nakupa.
(5) Klirinškodepotna družba je imetnica vrednostnih papirjev, vpisanih na fiduciarnem računu, v svojem imenu in v dobro poravnalnega člana oziroma poravnalnih članov, v dobro katerih opravlja kritno prodajo oziroma je opravila kritni nakup.
Fiduciarni denarni račun
94. člen
(1) Fiduciarni denarni račun je bančni denarni račun, katerega imetnica je klirinškodepotna družba, ki ga vodi Banka Slovenije in v dobro oziroma v breme katerega se opravljajo naslednja vplačila oziroma izplačila:
1. vplačila oziroma izplačila zaradi plačila neto denarnih obveznosti in neto denarnih terjatev poravnalnih članov,
2. v primeru kršitve izpolnitvene oziroma upniške obveznosti poravnalnega člana, ki je nastala na podlagi borznega posla:
– vplačila in izplačila zaradi plačila pogodbene kazni ali zamudnih obresti,
– vplačila oziroma izplačila v zvezi s kritnimi nakupi in kritnimi prodajami oziroma prodajami zaradi uresničitve zastavne pravice klirinškodepotne družbe,
– druga vplačila in izplačila v zvezi s plačilom obveznosti, ki nastanejo zaradi kršitve izpolnitvene oziroma upniške obveznosti poravnalnega člana, ki je nastala na podlagi borznega posla,
3. vplačila oziroma izplačila, ki jih sprejema oziroma opravlja klirinškodepotna družba v zvezi s korporacijskimi dejanji izdajateljev vrednostnih papirjev kot skrbnik imetnikov vrednostnih papirjev, ki so predmet teh korporacijskih dejanj,
4. vplačila oziroma izplačila, ki jih sprejema oziroma opravlja klirinškodepotna družba kot skrbnik v zvezi s prevzemi za račun imetnikov vrednostnih papirjev ciljne družbe, in
5. druga vplačila in izplačila, ki jih sprejema oziroma opravlja klirinškodepotna družba za račun drugih pri opravljanju svojih storitev, razen vplačil v dobro in izplačil v breme jamstvenega sklada.
(2) Denarna terjatev klirinškodepotne družbe do Banke Slovenije, ki vodi fiduciarni denarni račun, na podlagi dobroimetja na tem računu se šteje v razmerju do upnikov klirinškodepotne družbe, za denarno terjatev oseb, v dobro katerih je klirinškodepotna družbe prejela vplačila v dobro tega računa.
Odgovornost poravnalnih članov za izpolnitev svojih obveznosti iz borznih poslov
95. člen
(1) Poravnalni član je dolžan pravočasno zagotoviti pogoje za pravilno izpolnitev svoje obveznosti na podlagi njegovega borznega posla na način, določen s temi pravili.
(2) Poravnalni član odgovarja za kršitev svoje obveznosti, ki je nastala na podlagi borznega posla, poravnalnemu članu, ki je druga stranka tega posla, razen če je v teh pravilih določeno, da odgovarja drugemu poravnalnemu članu.
Odgovornost poravnalnih članov za izpolnitev obveznosti drugih poravnalnih članov in jamstveni sklad
96. člen
(1) Poravnalni člani odgovarjajo za izpolnitev obveznosti drugih poravnalnih članov, ki so nastale na podlagi borznih poslov, v obsegu in na način, določen s temi pravili.
(2) Jamstveni sklad je premoženje, ki ga upravlja in z njim razpolaga klirinškodepotna družba v svojem imenu in za račun poravnalnih članov, in sicer:
– v dobro poravnalnih članov, kadar uresničuje pravice iz tega premoženja oziroma pravice v razmerju do posameznega poravnalnega člana, ki je kršil svojo obveznost, ki je nastala na podlagi borznega posla, ter
– v breme poravnalnih članov zaradi kritja njihove obveznosti na podlagi odgovornosti iz prvega odstavka tega člena.
(3) Denarni račun jamstvenega sklada je denarni račun, katerega imetnica je klirinškodepotna družba, ki ga vodi Banka Slovenije in prek katerega se opravljajo vplačila in izplačila v dobro in v breme jamstvenega sklada.
(4) V razmerju do upnikov klirinškodepotne družbe se dobroimetje na denarnem računu jamstvenega sklada in drugo premoženje, ki sestavlja jamstveni sklad, šteje za premoženje poravnalnih članov.
4.2. Poravnava denarnih obveznosti
4.2.1. Splošno
Neto poravnava denarnih obveznosti
97. člen
(1) Poravnava denarnih obveznosti iz borznih poslov se opravi kot neto poravnava na podlagi razlike med:
– vsoto denarnih obveznosti posameznega poravnalnega člana, ki so nastale na podlagi vseh njegovih nakupnih poslov, sklenjenih na določen trgovalni dan, in
– vsoto denarnih terjatev tega poravnalnega člana, ki so nastale na podlagi vseh njegovih prodajnih poslov, sklenjenih na ta trgovalni dan.
(2) Klirinškodepotna družba na podlagi podatkov, ki jih vpiše v poravnalni informacijski sistem po 91. členu teh pravil, in na način, določen v navodilih:
1. izračuna višino denarne obveznosti oziroma denarne terjatve posameznega poravnalnega člana na podlagi posameznega borznega posla,
2. na podlagi izravnave po prvem odstavku tega člena izračuna višino neto denarne obveznosti oziroma neto denarne terjatve posameznega člana.
Prevzem denarnih obveznosti zaradi neto poravnave
98. člen
(1) Zaradi neto poravnave denarnih obveznosti klirinškodepotna družba prevzame vse denarne obveznosti vsakega poravnalnega člana iz njegovih nakupnih borznih poslov.
(2) Prevzem denarnih obveznosti iz prvega odstavka tega člena učinkuje tako, da:
1. klirinškodepotna družba namesto poravnalnega člana kupca, čigar denarno obveznost iz posameznega nakupnega borznega posla je prevzela, vstopi kot novi dolžnik v razmerje s poravnalnim članom prodajalcem, ki je druga pogodbena stranka tega posla,
2. klirinškodepotna družba v razmerju do poravnalnega člana kupca, čigar denarno obveznost iz posameznega nakupnega borznega posla je prevzela, pridobi denarno terjatev v višini, enaki višini prevzete denarne obveznosti.
(3) Šteje se, da je poravnalni član z vključitvijo v poravnalni sistem:
1. kot prejšnji dolžnik prenesel na klirinškodepotno družbo vse denarne obveznosti, ki bodo nastale na podlagi njegovih nakupnih poslov, z učinki, določenimi v drugem odstavku tega člena, in
2. v zvezi s prodajnimi borznimi posli, ki jih bo sklenil, kot upnik vnaprej privolil v prevzem denarnih obveznosti iz 1. točke drugega odstavka tega člena.
(4) Učinki prevzema denarnih obveznosti iz drugega odstavka tega člena iz borznih poslov, sklenjenih na določen trgovalni dan, nastanejo, ko klirinškodepotna družba vpiše podatke o teh borznih poslih v poravnalni informacijski sistem po 91. členu teh pravil.
Prenos denarnih terjatev zaradi neto poravnave
99. člen
(1) Zaradi neto poravnave denarnih obveznosti vsak poravnalni član na klirinškodepotno družbo prenese vse denarne terjatve iz svojih prodajnih borznih poslov.
(2) Prenos denarnih terjatev iz prvega odstavka tega člena učinkuje tako, da:
1. klirinškodepotna družba namesto poravnalnega člana prodajalca, ki je nanjo prenesel svojo denarno terjatev iz posameznega prodajnega borznega posla, vstopi kot novi upnik v razmerje s poravnalnim članom kupcem, ki je druga pogodbena stranka tega posla,
2. poravnalni član prodajalec, ki je na klirinškodepotno družbo prenesel svojo denarno terjatev iz posameznega prodajnega posla, v razmerju do klirinškodepotne družbe pridobi denarno terjatev v višini, enaki višini prenesene terjatve.
(3) Šteje se, da je poravnalni član z vključitvijo v poravnalni sistem na klirinškodepotno družbo prenesel vse denarne terjatve, ki jih bo pridobil na podlagi svojih prodajnih borznih poslov, z učinki, določenimi v drugem odstavku tega člena.
(4) Učinki prenosa denarnih terjatev iz drugega odstavka tega člena iz borznih poslov, sklenjenih na določen trgovalni dan, nastanejo, ko klirinškodepotna družba vpiše podatke o teh borznih poslih v poravnalni informacijski sistem po 91. členu teh pravil.
Pobot denarnih terjatev in obveznosti zaradi neto poravnave
100. člen
(1) Denarne terjatve posameznega poravnalnega člana do klirinškodepotne družbe iz 1. točke drugega odstavka 98. člena in iz 2. točke drugega odstavka 99. člena teh pravil, se pobotajo z denarnimi terjatvami klirinškodepotne družbe do tega poravnalnega člana iz 2. točke drugega odstavka 98. člena in iz 1. točke drugega odstavka 99. člena teh pravil.
(2) Pobot iz prvega odstavka tega člena glede denarnih terjatev, ki so nastale v zvezi z borznimi posli, sklenjenimi na določen trgovalni dan, začne učinkovati trenutek po tem, ko klirinškodepotna družba vpiše podatke o teh borznih poslih v poravnalni informacijski sistem po 91. členu teh pravil.
Plačilo neto denarnih obveznosti poravnalnih članov neto dolžnikov
101. člen
Poravnalni član neto dolžnik mora denarni znesek v višini svoje neto denarne obveznosti nakazati v dobro fiduciarnega denarnega računa klirinškodepotne družbe na poravnalni dan in do ure, določene v navodilih.
Plačilo likvidnostne rezerve
102. člen
Poravnalni član neto dolžnik, čigar neto obveznost presega znesek, določen z navodili, mora kot akontacijo za izpolnitev svoje neto denarne obveznosti na dan in do ure, določene v navodilih, v dobro fiduciarnega denarnega računa klirinškodepotne družbe nakazati denarni znesek v višini likvidnostne rezerve, izračunane na način, določen z navodili.
Izplačilo neto denarnih terjatev poravnalnim članom neto upnikom
103. člen
(1) Klirinškodepotna družba odgovarja za izplačilo denarnih terjatev poravnalnim članom neto upnikom v svojem imenu in v breme poravnalnih članov neto dolžnikov.
(2) Klirinškodepotna družba izpolni svojo obveznosti iz prvega odstavka tega člena tako, da na poravnalni dan do ure, določene v navodilih, poravnalnemu članu neto upniku nakaže denarni znesek v višini njegove neto denarne terjatve v breme svojega fiduciarnega denarnega računa in v dobro denarnega računa tega poravnalnega člana.
4.2.2. Pravne posledice zamude z izpolnitvijo neto denarne obveznosti poravnalnega člana neto dolžnika
Odgovornost klirinškodepotne družbe za izpolnitev neto denarne obveznosti poravnalnega člana neto dolžnika
104. člen
(1) Če poravnalni član neto dolžnik ob dospelosti ne izpolni svoje neto denarne obveznosti do klirinškodepotne družbe v skladu s 101. členom teh pravil, nastane v razmerju do poravnalnih članov neto upnikov obveznost klirinškodepotne družbe, da opravi izplačilo za poravnavo denarne terjatve tega poravnalnega člana neto upnika v svojem imenu ter v breme drugih poravnalnih članov na podlagi njihove odgovornosti za izpolnitev te obveznosti po prvem odstavku 130. člena teh pravil.
(2) Klirinškodepotna družba izpolni obveznost iz prvega odstavka tega člena tako, da na svojem fiduciarnem denarnem računu zagotovi kritje za izplačilo denarnih terjatev poravnalnim članom neto upnikom v breme jamstvenega sklada, in opravi izplačilo po drugem odstavku 103. člena teh pravila.
Kritna prodaja zaradi poplačila neto denarne obveznosti poravnalnega člana neto dolžnika
105. člen
(1) Če poravnalni član neto dolžnik ob dospelosti ne izpolni svoje neto denarne obveznosti do klirinškodepotne družbe v skladu s 101. členom teh pravil, klirinškodepotna družba v razmerju do tega poravnalnega člana pridobi pravico opraviti kritno prodajo vseh vrednostnih papirjev, ki so bili predmet njegovih nakupnih borznih poslov, katerih poravnava se opravi na isti ali kasnejši poravnalni dan, zaradi poplačila neto denarne obveznosti tega poravnalnega člana.
(2) Kritno prodajo iz prvega odstavka tega člena opravi klirinškodepotna družba v svojem imenu ter v dobro poravnalnih članov, v breme katerih je zagotovila kritje na svojem poravnalnem računu po 104. členu teh pravil, in sicer tako, da zagotovi, da se kupnina na podlagi kritne prodaje nakaže v dobro denarnega računa jamstvenega sklada.
(3) S plačilom kupnine na podlagi kritne prodaje preneha neto denarna obveznost poravnalnega člana neto dolžnika do višine plačane kupnine, zmanjšane za stroške kritne prodaje.
(4) Terjatev za plačilo dela neto obveznosti poravnalnega člana, v katerem ta ni prenehala po tretjem odstavku tega člena, je v razmerju do poravnalnega člana neto dolžnika upravičena uresničiti klirinškodepotna družba v svojem imenu in v dobro poravnalnih članov, v breme katerih je zagotovila kritje na svojem fiduciarnem denarnem računu po 104. členu teh pravil, in sicer tako, da zagotovi, da se denarni znesek v višini te terjatve nakaže v dobro denarnega računa jamstvenega sklada.
Zamudne obresti za zamudo s plačilom neto denarne obveznosti
106. člen
(1) Če poravnalni član neto dolžnik ob dospelosti ne izpolni svoje neto denarne obveznosti do klirinškodepotne družbe v skladu s 101. členom teh pravil in se zaradi tega kritje za izplačilo denarnih terjatev poravnalnih članov neto upnikov zagotovi v breme jamstvenega sklada po 104. členu teh pravil, so drugi poravnalni člani od poravnalnega člana neto dolžnika upravičeni zahtevati plačilo zamudnih obresti od zneska denarne obveznosti za obdobje od vključno poravnalnega dne do vključno dneva, ko poravnalni član izpolni to obveznost oziroma ko je plačana kupnina na podlagi kritne prodaje iz 105. člena teh pravil oziroma na podlagi prodaje zaradi uresničitve zastavne pravice iz 107. člena teh pravil.
(2) Če so zaradi neizpolnitve neto denarne obveznosti poravnalnega člana neto dolžnika drugi poravnalni člani v jamstveni sklad vplačali dopolnilne vložke iz šestega odstavka 132. člena teh pravil, so od poravnalnega člana neto dolžnika upravičeni zahtevati zamudne obresti od zneskov vplačanih dopolnilnih vložkov že od vključno dneva vplačil teh vložkov do vključno dneva, ko poravnalni član izpolni to obveznost oziroma ko je plačana kupnina na podlagi kritne prodaje iz 105. člena teh pravil oziroma na podlagi prodaje zaradi uresničitve zastavne pravice iz 107. člena teh pravil.
(3) Terjatev za plačilo zamudnih obresti iz prvega in drugega odstavka tega člena je v razmerju do poravnalnega člana neto dolžnika upravičena uresničiti klirinškodepotna družba v svojem imenu in v dobro poravnalnih članov, v breme katerih je zagotovila kritje na svojem poravnalnem računu po 104. členu teh pravil, in sicer tako, da zagotovi, da se denarni znesek za plačilo zamudnih obresti nakaže v dobro denarnega računa jamstvenega sklada.
Zastavna pravica klirinškodepotne družbe
107. člen
(1) Če poravnalni član neto dolžnik ob dospelosti ne izpolni svoje neto denarne obveznosti do klirinškodepotne družbe v skladu s 101. členom teh pravil ali če ob dospelosti ne plača likvidnostne rezerve v skladu s 102. členom teh pravil, pridobi klirinškodepotna družba zastavno pravico na vseh vrednostnih papirjih, vpisanih v centralnem registru, katerih imetnik je ta poravnalni član, v zavarovanje plačila svoje denarne terjatve na podlagi neto denarne obveznosti poravnalnega člana in denarne terjatve za plačilo zamudnih obresti iz prvega in drugega odstavka 106. člena teh pravil.
(2) Klirinškodepotna družba ima pravico sama vnesti in izvršiti nalog za vpis zastavne pravice iz prvega odstavka tega člena.
(3) Klirinškodepotna družba uresniči zastavno pravico iz prvega odstavka tega člena na vrednostnih papirjih, ki so predmet borznega trgovanja, po 47. členu ZNVP, na drugih vrednostnih papirjih pa po pravilih o zunajsodni prodaji zastavljene stvari in na način, določen v navodilih.
(4) Zastavno pravico iz prvega odstavka tega člena uresniči klirinškodepotna družba v svojem imenu ter v dobro poravnalnih članov, v breme katerih je zagotovila kritje na svojem poravnalnem računu po 104. členu teh pravil, in sicer tako, da zagotovi, da se kupnina na podlagi prodaje zaradi uresničitve zastavne pravice nakaže v dobro denarnega računa jamstvenega sklada.
4.3. Poravnava obveznosti prenosa vrednostnih papirjev
4.3.1. Splošno
Bruto poravnava obveznosti prenosa vrednostnih papirjev
108. člen
(1) Poravnava obveznosti prenosa vrednostnih papirjev se opravi kot bruto poravnava s prenosom vrednostnih papirjev, ki so bili predmet posameznega borznega posla, z računa končnega prodajalca na račun končnega kupca.
(2) Prenos vrednostnih papirjev iz prvega odstavka tega člena se opravi na podlagi naloga za prenos vrednostnih papirjev zaradi poravnave borznega posla.
Obveznost poravnalnega člana prodajalca zagotoviti pogoje za poravnavo obveznosti prenosa vrednostnih papirjev
109. člen
Poravnalni član prodajalec mora v zvezi s svojim prodajnim borznim poslom na dan in do ure, določene z navodili, zagotoviti pogoje za poravnavo svoje obveznosti prenosa vrednostnih papirjev iz tega posla tako:
1. da bodisi v borzni trgovalni sistem bodisi v poravnalni informacijski sistem (z alokacijo) vnese šifro računa končnega prodajalca in
2. da zagotovi, da so na računu končnega prodajalca vrednostni papirji v najmanj takšni količini kot je bila predmet borznega posla, in da ti vrednostni papirji niso predmet pravic tretjih oziroma pravnih dejstev, razen tistih, ki s prenosom vrednostnih papirjev na račun končnega kupca prenehajo.
Obveznost poravnalnega člana kupca zagotoviti pogoje za poravnavo obveznosti prenosa vrednostnih papirjev iz njegovih nakupnih borznih poslov
110. člen
Poravnalni član kupec mora v zvezi s svojim nakupnim borznim poslom najkasneje na poravnalni dan in do ure, določene z navodili, zagotoviti pogoje za poravnavo obveznosti prenosa vrednostnih papirjev poravnalnega člana prodajalca, ki je druga stranka tega posla tako, da bodisi v borzni trgovalni sistem bodisi v poravnalni informacijski sistem (z alokacijo) vnese šifro računa končnega kupca.
Vnos šifer računov končnih prodajalcev in končnih kupcev
111. člen
(1) Poravnalni član mora ob vnosu ponudbe za prodajo oziroma povpraševanja za nakup vrednostnih papirjev v borzni trgovalni sistem vnesti šifro računa končnega prodajalca (pri prodajnih borznih poslih) oziroma šifro računa končnega kupca (pri nakupnih borznih poslih), če ni v 112. členu teh pravil določeno drugače.
(2) Šteje se, da je poravnalni član prodajalec z vnosom šifre računa končnega prodajalca po prvem odstavku tega člena v centralni register vnesel nalog za prenos vrednostnih papirjev, ki so predmet njegovega prodajnega borznega posla, zaradi poravnave tega borznega posla v breme računa končnega prodajalca, katerega šifro je vnesel, in v dobro računa končnega kupca, katerega šifro vnese v borzni trgovalni sistem oziroma v poravnalni informacijski sistem poravnalni član kupec, ki je druga stranka tega posla, oziroma v dobro fiduciarnega računa klirinškodepotne družbe po 117. členu teh pravil.
(3) Če poravnalni član pri trgovanju za račun stranke v borzni trgovalni sistem kot šifro računa končnega kupca oziroma končnega prodajalca vnese šifro, s katero v centralnem registru ni vpisan noben račun imetnika, se šteje, da je poravnalni član posel sklenil pri trgovanju za skupni račun, razen če je za take primere poravnalni član v poravnalnem informacijskem sistemu določil drugo vnaprej nastavljeno privzeto šifro računa.
Vnos naloga za alokacijo borznega posla
112. člen
(1) Če je poravnalni član prodajni borzni posel sklenil pri trgovanju za skupni račun (prvi odstavek 149. člena ZTVP-1), mora podatke o šifrah računov končnih prodajalcev in o količini vrednostnih papirjev, ki naj se zaradi poravnave tega posla prenesejo v breme posameznega računa končnega prodajalca, vnesti v poravnalni informacijski sistem (v nadaljnjem besedilu: nalog za alokacijo prodajnega borznega posla).
(2) Če je poravnalni član nakupni borzni posel sklenil pri trgovanju za skupni račun (prvi odstavek 149. člena ZTVP-1), mora podatke o šifrah računov končnih kupcev in o količini vrednostnih papirjev, ki naj se zaradi poravnave tega posla prenesejo v dobro posameznega računa končnega kupca, vnesti v poravnalni informacijski sistem (v nadaljnjem besedilu: nalog za alokacijo nakupnega borznega posla).
(3) Če poravnalni član prodajni borzni posel sklepa zaradi uresničitve pravice zastavnega upnika opraviti prodajo zastavljenih nematerializiranih vrednostnih papirjev zaradi poplačila zastavne terjatve, mora pri vnosu ponudbe za prodajo vrednostnih papirjev, ki so predmet zastavne pravice, v borznem trgovalnem sistemu posel označiti kot posel, sklenjen pri trgovanju za skupni račun.
(4) Poravnalni član mora v zvezi s prodajnim borznim poslom iz tretjega odstavka tega člena v poravnalni informacijski sistem vnesti kot šifro računa končnega prodajalca šifro podračuna, pri katerem je vpisana zastavna pravica, zaradi uresničitve katere je za račun zastavnega upnika sklenil posel, šifro zastavne pravice in količino vrednostnih papirjev, ki naj se zaradi poravnave tega posla prenesejo v breme tega podračuna (v nadaljnjem besedilu: nalog za alokacijo prodajnega borznega posla zaradi uresničitve zastavne pravice).
(5) Določbe teh pravil o sklenitvi in poravnavi prodajnega borznega posla iz tretjega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za prodajni borzni posel, ki ga sklene poravnalni član zaradi prodaje vrednostnih papirjev v postopku izvršbe na podlagi ustreznega sklepa izvršilnega sodišča oziroma drugega pristojnega državnega organa.
(6) Šteje se, da je poravnalni član prodajalec z vnosom naloga za alokacijo prodajnega posla po prvem oziroma četrtem odstavku tega člena v centralni register vnesel nalog za prenos vrednostnih papirjev, ki so predmet njegovega prodajnega borznega posla, zaradi poravnave tega borznega posla v breme računa končnega prodajalca oziroma podračuna, pri katerem je vpisana zastavna pravica, katerega šifro je vnesel, in v dobro računa končnega kupca, katerega šifro vnese v borzni trgovalni sistem oziroma v poravnalni informacijski sistem poravnalni član kupec, ki je druga stranka tega borznega posla, oziroma v dobro fiduciarnega računa klirinškodepotne družbe po 117. členu teh pravil.
Izvršitev naloga za alokacijo borznega posla
113. člen
(1) Klirinškodepotna družba izvrši nalog za alokacijo borznega posla tako, da v poravnalni sistem vpiše:
1. pri izvršitvi naloga za alokacijo prodajnega borznega posla: podatke o šifrah računov končnih prodajalcev in o količini vrednostnih papirjev, ki naj se zaradi poravnave tega posla prenesejo v breme posameznega računa končnega prodajalca,
2. pri izvršitvi naloga za alokacijo nakupnega borznega posla: podatke o šifrah računov končnih kupcev in o količini vrednostnih papirjev, ki naj se zaradi poravnave tega posla prenesejo v dobro posameznega računa končnega kupca,
3. pri izvršitvi naloga za alokacijo prodajnega borznega posla zaradi uresničitve zastavne pravice: podatke o šifri podračuna, pri katerem je vpisana zastavna pravica, o šifri zastavne pravice in o količini vrednostnih papirjev, ki naj se zaradi poravnave tega posla prenesejo v breme tega podračuna.
(2) Klirinškodepotna družba zavrne izvršitev naloga za alokacijo:
1. če vneseni nalog ne obsega vseh podatkov, ki jih mora po prvem, drugem oziroma četrtem odstavku 112. člena teh pravil obsegati, ali
2. če je poravnalni član kot račun končnega prodajalca oziroma končnega kupca vnesel šifro svojega hišnega računa oziroma šifro hišnega računa borznega člana, ki je sklenil borzni posel, razen pri alokaciji prodajnega borznega posla zaradi uresničitve zastavne pravice, ali
3. pri nalogu za alokacijo prodajnega borznega posla zaradi uresničitve zastavne pravice: če nista izpolnjena pogoja iz 1. točke tretjega odstavka 116. člena teh pravil.
(3) Če klirinškodepotna družba zavrne izvršitev naloga za alokacijo borznega posla, se šteje, da poravnalni član ni izpolnil obveznosti zagotoviti pogoje za prenos vrednostnih papirjev zaradi poravnave tega borznega posla iz 1. točke 109. člena oziroma iz 110. člena teh pravil.
Začetek učinkovanja vnosa nalogov za prenos vrednostnih papirjev zaradi poravnave borznih poslov v breme računov končnih prodajalcev
114. člen
(1) Vnos naloga za prenos vrednostnih papirjev zaradi poravnave borznega posla začne v breme tega računa učinkovati:
1. če je poravnalni član podatek o šifri računa končnega prodajalca vnesel v borzni trgovalni sistem po 111. členu teh pravil:
– s trenutkom, ko klirinškodepotna družba vpiše podatke o borznih poslih v poravnalni informacijski sistem po 91. členu teh pravil, če je v tem trenutku na tem računu končnega prodajalca ustrezno stanje vrednostnih papirjev (2. točka prvega odstavka 116. člena teh pravil),
– sicer pa s trenutkom, ko je v dobro tega računa končnega prodajalca izvršen nalog oziroma drug vpis za prenos vrednostnih papirjev oziroma za izbris pravice tretjega ali pravnega dejstva, izvršitev katerega na računu zagotovi ustrezno stanje vrednostnih papirjev;
2. če je poravnalni član podatek o šifri računa končnega prodajalca vnesel v poravnalni informacijski sistem z nalogom za alokacijo prodajnega borznega posla po prvem oziroma četrtem odstavku 112. člena teh pravil:
– s trenutkom, ko klirinškodepotna družba izvrši ta nalog za alokacijo prodajnega borznega po 113. členu teh pravil, če je v tem trenutku na tem računu končnega prodajalca ustrezno stanje vrednostnih papirjev (2. točka prvega odstavka 116. člena teh pravil),
– sicer pa s trenutkom, ko je v dobro tega računa končnega prodajalca izvršen nalog oziroma drug vpis za prenos vrednostnih papirjev oziroma za izbris pravice tretjega ali pravnega dejstva, izvršitev katerega na računu zagotovi ustrezno stanje vrednostnih papirjev.
(2) V breme računa končnega prodajalca iz prvega odstavka tega člena ni dovoljeno izvršiti nobenega naloga oziroma drugega vpisa, ki je bil v centralni register vnesen po trenutku, od katerega učinkuje vnos naloga iz prvega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: kasnejši nalog), če zaradi izvršitve tega kasnejšega naloga v breme računa končnega prodajalca iz prvega odstavka tega člena ne bi bila mogoča izvršitev končnega naloga za prenos vrednostnih papirjev zaradi poravnave borznega posla po 116. oziroma 117. členu teh pravil.
(3) Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se uporabljajo tudi, če je takrat, ko začne učinkovati vnos naloga za prenos vrednostnih papirjev zaradi poravnave borznega posla, na računu končnega prodajalca količina vrednostnih papirjev, ki je manjša od celotne količine vrednostnih papirjev, ki je bila predmet borznega posla, in sicer glede te manjše količine vrednostnih papirjev.
Oblikovanje končnih nalogov za prenos vrednostnih papirjev zaradi poravnave borznega posla
115. člen
(1) Klirinškodepotna družba na poravnalni dan ob uri, določeni v navodilih, oblikuje končne naloge za prenos vrednostnih papirjev zaradi poravnave borznih poslov, ki se poravnavajo na ta dan.
(2) Končne naloge iz prvega odstavka tega člena klirinškodepotna družba oblikuje na podlagi podatkov, vpisanih v poravnalni informacijski sistem po 91. členu teh pravil oziroma po prvem odstavku 113. člena teh pravil, in na podlagi podatkov o plačilu neto denarnih obveznosti poravnalnih članov, ki so neto dolžniki na poravnalni dan, za katerega se oblikujejo končni nalogi.
(3) Klirinškodepotna družba izvrši končne naloge iz prvega odstavka tega člena na poravnalni dan ob uri, določeni v navodilih.
Končni nalogi za prenos vrednostnih papirjev zaradi poravnave borznega posla v breme računa končnega prodajalca in v dobro računa končnega kupca
116. člen
(1) Klirinškodepotna družba oblikuje končne naloge za prenos vrednostnih papirjev zaradi poravnave borznega posla v breme računa končnega prodajalca in v dobro računa končnega kupca glede borznih poslov, v zvezi s katerimi so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. poravnalni član prodajalec je v borzni trgovalni sistem oziroma v poravnalni informacijski sistem vnesel šifro računa končnega prodajalca,
2. na računu končnega prodajalca je ustrezno stanje vrednostnih papirjev,
3. poravnalni član kupec je v borzni trgovalni sistem oziroma v poravnalni sistem vnesel šifro računa končnega kupca in
4. če je poravnalni član kupec na poravnalni dan neto dolžnik: poravnalni član kupec je nakazal denarni znesek v višini njegove neto denarne obveznosti v dobro fiduciarnega denarnega računa klirinškodepotne družbe v skladu s 101. členom teh pravil.
(2) Pri prodajnih borznih poslih, ki so bili sklenjeni pri trgovanju za skupni račun, se šteje, da je pogoj iz 1. točke prvega odstavka tega člena izpolnjen, če je poravnalni član prodajalec vnesel šifre računov končnih prodajalcev v zvezi s celotno količino vrednostnih papirjev, ki so predmet tega borznega posla.
(3) Šteje se, da je pogoj iz 2. točke prvega odstavka tega člena izpolnjen:
1. pri prodajnem borznem poslu, sklenjenem zaradi uresničitve zastavne pravice:
– če je na podračunu, pri katerem je vpisana zastavna pravica, količina vrednostnih papirjev, ki je najmanj enaka količini vrednostnih papirjev, ki je predmet borznega posla, in
– če vrednostni papirji iz prejšnje alinee niso predmet pravice tretjega oziroma pravnega dejstva, ki je bodisi ovira za prenos vrednostnih papirjev na končnega kupca bodisi s prenosom vrednostnih papirjev na končnega kupca ne preneha;
2. pri drugem prodajnem borznem poslu:
– če je na računu končnega prodajalca količina vrednostnih papirjev, ki je najmanj enaka količini vrednostnih papirjev, ki je predmet borznega posla, in
– če vrednostni papirji iz prejšnje alinee niso predmet nobene pravice tretjega oziroma pravnega dejstva.
(4) Pri nakupnih borznih poslih, ki so bili sklenjeni pri trgovanju za skupni račun, se šteje, da je pogoj iz 3. točke prvega odstavka tega člena izpolnjen, če je poravnalni član kupec vnesel šifre računov končnih kupcev v zvezi s celotno količino vrednostnih papirjev, ki so predmet tega borznega posla.
Končni nalogi za prenos vrednostnih papirjev zaradi poravnave borznega posla v dobro fiduciarnega računa klirinškodepotne družbe
117. člen
(1) Če v zvezi s posameznim borznim poslom ni izpolnjen pogoj za oblikovanje končnega naloga za prenos vrednostnih papirjev zaradi poravnave tega posla v breme računa končnega prodajalca in v dobro računa končnega kupca, določen v 2. točki prvega odstavka 116. člena teh pravil, ker je na računu končnega prodajalca količina vrednostnih papirjev, manjša od celotne količine vrednostnih papirjev, ki je predmet borznega posla, klirinškodepotna družba glede te manjše (delne) količine vrednostnih papirjev oblikuje končni nalog za prenos vrednostnih papirjev zaradi poravnave borznega posla v breme računa končnega prodajalca in v dobro fiduciarnega računa klirinškodepotne družbe za kritni nakup.
(2) Če v zvezi s posameznim borznim poslom ni izpolnjen pogoj za oblikovanje končnega naloga za prenos vrednostnih papirjev zaradi poravnave tega posla v breme računa končnega prodajalca in v dobro računa končnega kupca, določen v 3. oziroma 4. točki prvega odstavka 116. člena teh pravil, klirinškodepotna družba oblikuje končni nalog za prenos vrednostnih papirjev zaradi poravnave borznega posla v breme računa končnega prodajalca in v dobro fiduciarnega računa klirinškodepotne družbe za kritno prodajo.
4.3.2. Pravne posledice zamude z izpolnitvijo obveznosti poravnalnega člana prodajalca zagotoviti pogoje za poravnavo obveznosti prenosa vrednostnih papirjev
Odgovornost klirinškodepotne družbe za izpolnitev obveznosti poravnalnega člana prodajalca
118. člen
(1) Če poravnalni član prodajalec glede posameznega borznega posla ne izpolni svoje obveznosti iz 109. člena teh pravil do dospelosti te obveznosti, z dospelostjo te obveznosti nastane obveznost klirinškodepotne družbe v razmerju do poravnalnega člana kupca, ki je druga stranka tega borznega posla, da v svojem imenu ter v breme drugih poravnalnih članov na podlagi njihove odgovornosti za izpolnitev te obveznosti po drugem odstavku 130. člena teh pravil zagotovi ustrezno količino vrednostnih papirjev, ki so bili predmet tega borznega posla, v dobro računa končnega kupca.
(2) Klirinškodepotna družba izpolni svojo obveznost iz prvega odstavka tega člena tako, da opravi kritni nakup vrednostnih papirjev po 120. členu teh pravil, in vrednostne papirje, ki jih pridobi na podlagi kritnega nakupa prenese v breme svojega fiduciarnega računa za kritni nakup in v dobro računa končnega kupca.
Pravna možnost poravnalnega člana prodajalca opraviti izpolnitev po dospelosti njegove obveznosti
119. člen
(1) Poravnalni član prodajalec, ki je zamudil z izpolnitvijo svoje obveznosti iz 109. člena teh pravil, lahko to obveznost izpolni, dokler ta obveznost ne preneha po 1. točki prvega odstavka 121. člena teh pravil oziroma zaradi uresničitve odstopne pravice poravnalnega člana kupca iz prvega odstavka 124. člena teh pravil.
(2) Poravnalni član prodajalec po dospelosti svoje obveznosti iz 109. člena teh pravil, to obveznost izpolni tako, da vnese nalog za prenos vrednostnih papirjev, ki so predmet te obveznosti, v dobro fiduciarnega računa klirinškodepotne družbe za kritni nakup, in da zagotovi druge pogoje za izvršitev tega naloga.
(3) O izpolnitvi svoje obveznosti po prvem odstavku tega člena mora poravnalni član prodajalec obvestiti klirinškodepotno družbo na način, določen v navodilih.
(4) Izpolnitev obveznosti po prvem odstavku tega člena začne učinkovati, ko klirinškodepotna družba prejme obvestilo iz tretjega odstavka tega člena.
(5) Izpolnitev obveznosti po prvem odstavku tega člena nima pravnega učinka, če klirinškodepotna družba obvestilo iz tretjega odstavka tega člena prejme:
1. potem, ko ne more več preklicati borznega naročila oziroma ponudbe za nakup vrednostnih papirjev zaradi kritnega nakupa, ali
2. potem, ko je prejela izjavo poravnalnega člana kupca o uresničitvi odstopne pravice iz drugega odstavka 124. člena teh pravil.
Kritni nakup
120. člen
(1) Če poravnalni član prodajalec glede posameznega borznega posla ne izpolni svoje obveznosti iz 109. člena teh pravil do dospelosti te obveznosti, z dospelostjo te obveznosti klirinškodepotna družba pridobi pravico opraviti kritni nakup teh vrednostnih papirjev.
(2) Kritni nakup iz prvega odstavka tega člena opravi klirinškodepotna družba:
– v svojem imenu,
– v dobro končnega kupca, in sicer tako, da zagotovi, da se vrednostni papirji, ki so predmet kritnega nakupa prenesejo v dobro njenega fiduciarnega računa za kritni nakup, v breme katerega jih prenese v dobro računa končnega kupca, ter
– v breme drugih poravnalnih članov na podlagi njihove odgovornosti za izpolnitev obveznosti iz borznih poslov drugih poravnalnih članov, in sicer tako, da kupnino in druge stroške v zvezi s kritnim nakupom poravna v breme jamstvenega sklada.
(3) Pravica klirinškodepotne družbe opraviti kritni nakup preneha:
1. če poravnalni član prodajalec izpolni svojo obveznost po dospelosti po prvem odstavku 119. člena teh pravil in če klirinškodepotna družba prejme obvestilo poravnalnega člana prodajalca iz tretjega odstavka 119. člena teh pravil, ko je borzno naročilo oziroma ponudbo za nakup vrednostnih papirjev zaradi kritnega nakupa še mogoče preklicati, oziroma
2. če poravnalni član kupec odstopi od borznega posla po prvem odstavku 124. člena teh pravil in če klirinškodepotna družba prejme obvestilo poravnalnega člana kupca iz drugega odstavka 124. člena teh pravil, ko je borzno naročilo oziroma ponudbo za nakup vrednostnih papirjev zaradi kritnega nakupa še mogoče preklicati.
(4) O sklenitvi prodajne pogodbe zaradi kritnega nakupa mora klirinškodepotna družba obvestiti poravnalnega člana prodajalca in poravnalnega člana kupca v roku in na način, določen v navodilih.
Pravne posledice kritnega nakupa
121. člen
(1) Ko klirinškodepotna družba sklene prodajno pogodbo zaradi kritnega nakupa:
1. preneha obveznost poravnalnega člana prodajalca iz 109. člena teh pravil, in
2. nastane obveznost poravnalnega člana prodajalca klirinškodepotni družbi povrniti kupnino in druge stroške v zvezi s kritnim nakupom z zamudnimi obrestmi.
(2) Terjatev iz 2. točke prvega odstavka tega člena uresniči klirinškodepotna družba v svojem imenu in v dobro poravnalnih članov, v breme katerih je zagotovila kritje stroškov kritnega nakupa, in sicer tako, da zagotovi, da se denarni znesek v višini te terjatve nakaže v dobro denarnega računa jamstvenega sklada.
(3) Za zamudne obresti iz 2. točke prvega odstavka tega člena se smiselno uporablja 106. člen teh pravil.
Pravica klirinškodepotne družbe zadržati izplačilo neto terjatve poravnalnemu članu prodajalcu, ki je neto upnik
122. člen
(1) Če poravnalni član prodajalec glede posameznega borznega posla ne izpolni svoje obveznosti iz 109. člena teh pravil do dospelosti te obveznosti, je klirinškodepotna družba upravičena zadržati izplačilo morebitne neto denarne terjatve tega poravnalnega člana, ki dospe na isti dan oziroma kasneje, do takrat:
1. ko poravnalni član prodajalec opravi izpolnitev svoje obveznosti po 119. členu teh pravil oziroma
2. ko je opravljen kritni nakup po 120. členu teh pravil oziroma
3. ko poravnalni član kupec uresniči pravico odstopiti od borznega posla zaradi neizpolnitve po 124. členu teh pravil.
(2) Če je v primeru iz prvega odstavka tega člena opravljen kritni nakup po 120. členu teh pravil, klirinškodepotna družba do višine neto denarne terjatve, katere izplačilo je zadržala po prvem odstavku tega člena, v breme fiduciarnega denarnega računa opravi naslednja plačila in po naslednjem vrstnem redu:
1. plačilo kupnine in drugih stroškov v zvezi s kritnim nakupom v dobro denarnega računa jamstvenega sklada,
2. plačilo pogodbene kazni za zamudo iz prvega odstavka 123. člena teh pravil poravnalnemu članu kupcu.
(3) S plačilom po drugem odstavku tega člena se šteje denarna terjatev klirinškodepotne družbe iz 2. točke prvega odstavka 121. člena teh pravil in denarna terjatev klirinškodepotne družbe iz prvega odstavka 123. člena teh pravil do višine plačila, opravljenega po 1. oziroma 2. točki drugega odstavka tega člena, za pobotano z neto denarno terjatvijo poravnalnega člana, katere izplačilo je klirinškodepotna družba zadržala po prvem odstavku tega člena.
(4) Če je v primeru iz prvega odstavka tega člena poravnalni član kupec uresničil odstopno pravico iz prvega odstavka 124. člena teh pravil, klirinškodepotna družba do višine neto denarne terjatve, katere izplačilo je zadržala po prvem odstavku tega člena, v breme fiduciarnega denarnega računa opravi naslednja plačila in po naslednjem vrstnem redu:
1. plačilo denarne terjatve iz 2. točke petega odstavka 124. člena teh pravil v dobro denarnega računa jamstvenega sklada,
2. plačilo pogodbene kazni za neizpolnitev iz prvega odstavka 125. člena teh pravil poravnalnemu članu kupcu.
(5) S plačilom po četrtem odstavku tega člena se šteje denarna terjatev klirinškodepotne družbe iz 2. točke petega odstavka 124. člena teh pravil in denarna terjatev klirinškodepotne družbe iz prvega odstavka 125. člena teh pravil do višine plačila, opravljenega po 1. oziroma 2. točki petega odstavka tega člena, za pobotano z neto denarno terjatvijo poravnalnega člana, katere izplačilo je klirinškodepotna družba zadržala po prvem odstavku tega člena.
Pogodbena kazen in odškodnina za škodo zaradi zamude z izpolnitvijo
123. člen
(1) Če poravnalni član prodajalec glede posameznega borznega posla ne izpolni svoje obveznosti iz 109. člena teh pravil do dospelosti te obveznosti, mora klirinškodepotni družbi plačati pogodbeno kazen za zamudo z izpolnitvijo obveznosti v višini dvajsetih odstotkov denarne terjatve, ki je bila predmet borznega posla, v zvezi s katerim je zamudil z izpolnitvijo te obveznosti.
(2) Klirinškodepotna družba je upravičena do pogodbene kazni iz prvega odstavka tega člena tako takrat, kadar poravnalni član prodajalec izpolni svojo obveznost po dospelosti po prvem odstavku 119. člena teh pravil, kot tudi takrat, kadar opravi kritni nakup po 120. členu teh pravil.
(3) Pravico do pogodbene kazni iz prvega odstavka tega člena uresniči klirinškodepotna v svojem imenu in v dobro poravnalnega člana kupca, ki je druga stranka borznega posla, v zvezi s katerim je poravnalni član prodajalec zamudil z izpolnitvijo obveznosti iz 109. člena teh pravil.
(4) Če je poravnalnemu članu kupcu, ki je druga stranka borznega posla, v zvezi s katerim je poravnalni član prodajalec zamudil z izpolnitvijo obveznosti iz 109. člena teh pravil, zaradi te zamude nastala škoda, ki je višja od zneska pogodbene kazni iz prvega odstavka tega člena, je poravnalni član kupec od poravnalnega člana prodajalca upravičen zahtevati plačilo razlike do polne odškodnine.
(5) Za obveznost poravnalnega člana prodajalca iz četrtega odstavka tega člena niti klirinškodepotna družba niti drugi poravnalni člani ne odgovarjajo.
Odstopna pravica poravnalnega člana kupca
124. člen
(1) Če poravnalni član prodajalec glede posameznega borznega posla zamudi z izpolnitvijo svoje obveznosti iz 109. člena teh pravil, pridobi poravnalni član kupec, ki je druga stranka tega posla, z začetkom trgovanja na prvi naslednji trgovalni dan po dospelosti te obveznosti, pravico odstopiti od borznega posla, če do takrat niti poravnalni član prodajalec ni izpolnil te obveznosti po 119. členu teh pravil niti klirinškodepotna družba ni opravila kritnega nakupa po 120. členu teh pravil.
(2) Poravnalni član kupec uresniči odstopno pravico iz prvega odstavka tega člena tako, da izjavo o uresničitvi odstopne pravice da klirinškodepotni družbi na način, določen v navodilih. Klirinškodepotna družba o prejemu izjave iz prejšnjega stavka obvesti poravnalnega člana prodajalca v roku in na način, določen v navodilih.
(3) Izjava o uresničitvi odstopne pravice iz prvega odstavka tega člena začne učinkovati, ko jo prejme klirinškodepotna družba.
(4) Izjava o uresničitvi odstopne pravice iz prvega odstavka tega člena nima pravnega učinka, če jo klirinškodepotna družba prejme:
1. potem, ko ni več mogla preklicati borznega naročila oziroma ponudbe za nakup vrednostnih papirjev zaradi kritnega nakupa, oziroma
2. potem, ko je prejela obvestilo o izpolnitvi obveznosti poravnalnega člana prodajalca iz tretjega odstavka 119. člena teh pravil.
(5) Če poravnalni član kupec zaradi zamude poravnalnega člana prodajalca odstopi od borznega posla:
1. nastane v razmerju do tega poravnalnega člana kupca obveznost klirinškodepotne družbe, da opravi izplačilo denarnega zneska v višini denarne obveznosti poravnalnega člana kupca, ki je bila predmet borznega posla, od katerega je odstopil, z zamudnimi obrestmi od vključno poravnalnega dne do dneva plačila, v svojem imenu in v breme drugih poravnalnih članov na podlagi njihove odgovornosti za izpolnitev obveznosti poravnalnih članov prodajalcev po drugem odstavku 130. člena teh pravil,
2. klirinškodepotna družba v razmerju do poravnalnega člana prodajalca pridobi denarno terjatev za plačilo zneska v višini obveznosti klirinškodepotne družbe do poravnalnega člana kupca iz 1. točke tega odstavka.
(6) Za izpolnitev denarne obveznosti klirinškodepotne družbe iz 1. točke petega odstavka tega člena se smiselno uporablja drugi odstavek 104. člena teh pravil, za denarno terjatev klirinškodepotne družbe iz 2. točke petega odstavka tega člena pa 106. člen teh pravil.
Pogodbena kazen in odškodnina za škodo zaradi neizpolnitve
125. člen
(1) Če je poravnalni član kupec uresničil odstopno pravico iz prvega odstavka 124. člena teh pravil, mora poravnalni član prodajalec, ki je druga stranka borznega posla, od katerega je poravnalni član kupec odstopil, klirinškodepotni družbi plačati pogodbeno kazen za neizpolnitev obveznosti iz 109. člena teh pravil v višini petdesetih odstotkov denarne terjatve, ki je bila predmet tega borznega posla.
(2) Pravico do pogodbene kazni iz prvega odstavka tega člena uresniči klirinškodepotna družba v svojem imenu in v dobro poravnalnega člana kupca, ki je uresničil odstopno pravico iz prvega odstavka 124. člena teh pravil.
(3) Če je poravnalnemu članu kupcu, ki je uresničil odstopno pravico iz prvega odstavka 124. člena teh pravil, zaradi neizpolnitve obveznosti poravnalnega člana prodajalca iz 109. člena teh pravil nastala škoda, ki je višja od zneska pogodbene kazni iz prvega odstavka tega člena, je poravnalni član kupec od poravnalnega člana prodajalca upravičen zahtevati plačilo razlike do polne odškodnine.
(4) Za obveznost poravnalnega člana prodajalca iz tretjega odstavka tega člena niti klirinškodepotna družba niti drugi poravnalni člani ne odgovarjajo.
Zastavna pravica klirinškodepotne družbe
126. člen
(1) Če poravnalni član prodajalec glede posameznega borznega posla zamudi z izpolnitvijo svoje obveznosti iz 109. člena teh pravil, pridobi klirinškodepotna družba zastavno pravico na vseh vrednostnih papirjih, vpisanih v centralni register, katerih imetnik je ta poravnalni član, v zavarovanje plačila naslednjih denarnih terjatev:
1. če je bil opravljen kritni nakup:
– denarne terjatve za povrnitev kupnine in drugih stroškov kritnega nakupa iz 2. točke prvega odstavka 121. člena teh pravil in
– denarne terjatve za plačilo pogodbene kazni za zamudo iz prvega odstavka 123. člena teh pravil
v znesku, za katerega ni mogoče opraviti poplačila teh terjatev po drugem odstavku 122. člena teh pravil;
2. če je poravnalni član kupec odstopil od borznega posla:
– denarne terjatve iz 2. točke petega odstavka 124. člena teh pravil in
– denarne terjatve za plačilo pogodbene kazni za neizpolnitev iz prvega odstavka 125. člena teh pravil,
v znesku, za katerega ni mogoče opraviti poplačila teh terjatev po četrtem odstavku 122. člena teh pravil.
(2) Klirinškodepotna družba ima pravico sama vnesti in izvršiti nalog za vpis zastavne pravice iz prvega odstavka tega člena.
(3) Klirinškodepotna družba uresniči zastavno pravico iz prvega odstavka tega člena na način, določen v navodilih.
(4) Zastavno pravico iz prvega odstavka tega člena uresniči klirinškodepotna družba v svojem imenu ter:
– v zvezi s poplačilom denarne terjatve za povrnitev kupnine in drugih stroškov kritnega nakupa iz 2. točke prvega odstavka 121. člena teh pravil: v dobro poravnalnih članov, v breme katerih je zagotovila kritje stroškov tega kritnega nakupa, in sicer tako, da zagotovi, da se denarni znesek v višini te terjatve nakaže v dobro jamstvenega sklada,
– v zvezi s poplačilom denarne terjatve za plačilo pogodbene kazni za zamudo iz prvega odstavka 123. člena teh pravil: v dobro poravnalnega člana kupca, ki je druga stranka borznega posla, v zvezi s katerim je poravnalni član prodajalec zamudil z izpolnitvijo obveznosti iz 109. člena teh pravil,
– v zvezi s poplačilom denarne terjatve iz 2. točke petega odstavka 124. člena teh pravil: v dobro poravnalnih članov, v breme katerih je zagotovila plačilo denarne obveznosti iz 1. točke petega odstavka 124. člena teh pravil, in sicer tako, da zagotovi, da se denarni znesek v višini te terjatve nakaže v dobro jamstvenega sklada,
– v zvezi s poplačilom denarne terjatve za plačilo pogodbene kazni za neizpolnitev iz prvega odstavka 125. člena teh pravil: v dobro poravnalnega člana kupca, ki je uresničil odstopno pravico iz prvega odstavka 124. člena teh pravil.
Pravne posledice v primeru delne količine
127. člen
(1) Če je v zvezi s posameznim borznim poslom poravnalni član prodajalec svojo obveznost iz 109. člena teh pravil izpolnil samo delno tako, da je na računu končnega prodajalca, v breme katerega naj se opravi prenos vrednostnih papirjev v dobro računa končnega kupca zaradi poravnave tega borznega posla količina vrednostnih papirjev, manjša od celotne količine vrednostnih papirjev, ki je predmet tega posla (v nadaljnjem besedilu: delna količina), klirinškodepotna družba o tem obvesti poravnalnega člana kupca, ki je druga stranka tega posla, hkrati z izvršitvijo končnega naloga iz prvega odstavka 117. člena teh pravil in na način, določen v navodilih.
(2) Poravnalni član kupec ima v primeru iz prvega odstavka tega člena pravico izbire in lahko:
1. bodisi sprejme izpolnitev glede delne količine in glede ostale količine uresniči:
– pravico do kritnega nakupa po 120. členu teh pravil in pravico do pogodbene kazni za zamudo po 123. členu teh pravil oziroma
– odstopno pravico po prvem odstavku 124. člena teh pravil in pravico do pogodbene kazni za neizpolnitev po 125. členu teh pravil
2. bodisi odkloni izpolnitev glede delne količine in uresniči:
– pravico do kritnega nakupa po 120. členu teh pravil glede manjkajoče količine, pravico do pogodbene kazni za zamudo po 123. členu teh pravil pa glede celotne količine, oziroma
– odstopno pravico po prvem odstavku 124. člena teh pravil in pravico do pogodbene kazni za neizpolnitev po 125. členu teh pravil glede celotne količine.
(3) Poravnalni član kupec mora klirinškodepotno družbo na način, določen v navodilih, obvestiti, da je sprejel izpolnitev glede delne količine, sicer se šteje, da je izpolnitev glede delne količine odklonil.
(4) Če poravnalni član kupec sprejme izpolnitev glede delne količine, klirinškodepotna družba vnese in izvrši nalog za prenos vrednostnih papirjev, ki so predmet te izpolnitve, v breme svojega fiduciarnega računa za kritni nakup in v dobro računa končnega kupca.
(5) Če poravnalni član kupec uresniči odstopno pravico po prvem odstavku 124. člena teh pravil glede celotne količine vrednostnih papirjev, pridobi klirinškodepotna družba pravico opraviti kritno prodajo delne količine vrednostnih papirjev, ki jih je prenesla na svoj fiduciarni račun za kritno prodajo z izvršitvijo končnega naloga iz prvega odstavka 117. člena teh pravil.
(6) Iz kupnine, ki jo prejme na podlagi kritne prodaje iz petega odstavka tega člena, opravi klirinškodepotna družba naslednja plačila in po naslednjem vrstnem redu:
1. plačilo denarne terjatve iz 2. točke petega odstavka 124. člena teh pravil v dobro denarnega računa jamstvenega sklada,
2. plačilo pogodbene kazni za neizpolnitev iz prvega odstavka 125. člena teh pravil poravnalnemu članu kupcu.
Posebna pravila za verižno prodajo
128. člen
(1) Posebna pravila, določena v tem členu se uporabljajo za verižno prodajo.
(2) Verižna prodaja je položaj, ko posamezni poravnalni član kot prodajalec ne more izpolniti svoje obveznosti zagotoviti ustrezno stanje vrednostnih papirjev na računu končnega kupca iz 2. točke 109. člena teh pravil v razmerju do poravnalnega člana kupca (v nadaljnjem besedilu: poravnalni član zadnji kupec), s katerim je sklenil borzni posel, ker drug poravnalni član kot prodajalec (v nadaljnjem besedilu: poravnalni član prvi prodajalec) ni izpolnil svoje obveznosti v razmerju do svojega kupca.
(3) V primeru verižne prodaje poravnalni član zadnji kupec ne more uveljavljati svojih pravic po določbah razdelka 4.3.2. teh pravil v razmerju do poravnalnega člana prodajalca, s katerim je sklenil borzni posel, temveč jih namesto tega lahko uveljavlja neposredno v razmerju do poravnalnega člana prvega prodajalca.
4.3.3. Pravne posledice upniške zamude poravnalnega člana kupca zagotoviti pogoje za poravnavo obveznosti prenosa vrednostnih papirjev
Kritna prodaja zaradi upniške zamude poravnalnega člana kupca
129. člen
(1) Če poravnalni član kupec do dospelosti ne izpolni svoje obveznosti iz 110. člena teh pravil, pridobi klirinškodepotna družba pravico opraviti kritno prodajo vrednostnih papirjev, ki so bili zaradi neizpolnitve te obveznosti preneseni v dobro fiduciarnega računa klirinškodepotne družbe za kritno prodajo po drugem odstavku 117. člena teh pravil.
(2) Kritno prodajo iz prvega odstavka tega člena opravi klirinškodepotna družba v svojem imenu in:
1. do višine zneska denarne obveznosti, ki je bila predmet borznega posla, v zvezi s katerim poravnalni član kupec ni izpolnil obveznosti iz 110. člena teh pravil, zmanjšane za stroške kritne prodaje, v dobro poravnalnega člana kupca,
2. za morebitni presežek kupnine v dobro drugih poravnalnih članov, in sicer tako, da se ta razlika vplača v dobro jamstvenega sklada kot donos jamstvenega sklada.
4.4. Odgovornost poravnalnih članov za izpolnitev obveznosti drugih poravnalnih članov
Vsebina odgovornosti poravnalnih članov za izpolnitev obveznosti drugih poravnalnih članov
130. člen
(1) Drugi poravnalni člani odgovarjajo za izpolnitev neto denarne obveznosti posameznega poravnalnega člana neto dolžnika, če ta poravnalni član ob dospelosti te obveznosti ne izpolni v skladu s 101. členom teh pravil.
(2) Drugi poravnalni člani odgovarjajo za izpolnitev obveznosti poravnalnega člana prodajalca zagotoviti pogoje za poravnavo obveznosti prenosa vrednostnih papirjev na podlagi njegovega prodajnega borznega posla, če ta član ne izpolni svoje obveznosti iz 109. člena teh pravil do dospelosti te obveznosti.
(3) Drugi poravnalni člani ne odgovarjajo za obveznosti posameznega poravnalnega člana plačati zamudne obresti oziroma pogodbeno kazen oziroma povrniti škodo zaradi zamude z izpolnitvijo oziroma neizpolnitve, ki nastanejo zaradi kršitve obveznosti iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena.
Obseg odgovornosti poravnalnih članov za izpolnitev obveznosti drugih poravnalnih članov
131. člen
(1) Posamezen poravnalni član odgovarja za izpolnitev obveznosti drugega poravnalnega člana v deležu, ki je enak razmerju med:
– njegovim deležem v jamstvenem skladu in
– vsoto deležev vseh poravnalnih članov v jamstvenem skladu, razen deleža poravnalnega člana, čigar obveznost je predmet odgovornosti.
(2) Delež posameznega poravnalnega člana v jamstvenem skladu je enak razmerju med:
– njegovimi osnovnimi in dodatnimi vložki, ki jih je vplačal v jamstveni sklad in
– vsoto vplačanih osnovnih in dodatnih vložkov vseh poravnalnih članov.
Vložki poravnalnih članov v jamstveni sklad
132. člen
(1) Poravnalni člani morajo zagotoviti likvidna sredstva, potrebna za kritje svojih obveznosti na podlagi odgovornosti po prvem oziroma drugem odstavku 130. člena teh pravil tako, da vplačajo ustrezne vložke v jamstveni sklad.
(2) Vsak poravnalni član mora v jamstveni sklad vplačati osnovni vložek, višina katerega se določi glede na obseg in višino obveznosti, ki so nastale na podlagi vseh borznih poslov vseh poravnalnih članov, sklenjenih v določenem obdobju.
(3) Poravnalni član mora v jamstveni sklad vplačati tudi dodatni vložek, višina katerega se določi glede na obseg in višino njegovih obveznosti, ki so nastale na podlagi njegovih borznih poslov, sklenjenih v določenem obdobju.
(4) Podrobnejši način izračunavanja višine osnovnega in dodatnih vložkov, obdobja izračunavanja in poračunavanja teh vplačil ter roke za vplačila in izplačilo vložkov določi klirinškodepotna družba z navodili.
(5) Če je v breme jamstvenega sklada opravljeno izplačilo na podlagi odgovornosti iz prvega oziroma drugega odstavka 130. člena teh pravil, morajo poravnalni člani na poziv klirinškodepotne družbe v dobro jamstvenega sklada vplačati dopolnilni vložek pod pogoji in v višini, določeni z navodili, in v sorazmerju s svojim deležem iz prvega odstavka 131. člena teh pravil.
(6) Če je v breme jamstvenega sklada treba opraviti izplačilo na podlagi odgovornosti iz prvega oziroma drugega odstavka 130. člena teh pravil, katerega znesek presega znesek, določen v navodilih, morajo poravnalni člani v jamstveni sklad vplačati dopolnilne vložke za kritje tega izplačila v višini, določeni v navodilih, in v sorazmerju s svojim deležem iz prvega odstavka 131. člena teh pravil.
(7) Dopolnilni vložek iz petega oziroma šestega odstavka tega člena klirinškodepotna družba vrne poravnalnim članom, ko v razmerju do poravnalnega člana, čigar obveznost je bila izpolnjena v breme jamstvenega sklada, uresniči denarno terjatev, ki jo pridobi na podlagi odgovornosti drugih poravnalnih članov za izpolnitev obveznosti tega poravnalnega člana.
(8) Poravnalni član vplača svoj vložek v jamstveni sklad tako, da opravi vplačilo v dobro denarnega računa jamstvenega sklada.
Zastavna pravica klirinškodepotne družbe
133. člen
(1) Če poravnalni član ob dospelosti ne izpolni svoje obveznosti opraviti vplačilo v dobro jamstvenega sklada iz prvega, drugega, petega oziroma šestega odstavka 132. člena teh pravil, pridobi klirinškodepotna družba zastavno pravico na vseh vrednostnih papirjih, vpisanih v centralni register, katerih imetnik je ta poravnalni član, v zavarovanje plačila te terjatve.
(2) Klirinškodepotna družba ima pravico sama vnesti in izvršiti nalog za vpis zastavne pravice iz prvega odstavka tega člena.
(3) Klirinškodepotna družba uresniči zastavno pravico iz prvega odstavka tega člena na vrednostnih papirjih, ki so predmet borznega trgovanja, po 47. členu ZNVP, na drugih vrednostnih papirjih pa po pravilih o zunajsodni prodaji zastavljene stvari in na način, določen v navodilih.
(4) Zastavno pravico iz prvega odstavka tega člena uresniči klirinškodepotna družba v svojem imenu ter v dobro jamstvenega sklada.
Upravljanje jamstvenega sklada
134. člen
(1) Jamstveni sklad upravlja klirinškodepotna družba.
(2) Klirinškodepotna družba lahko premoženje, ki sestavlja jamstveni sklad, naloži v naslednje vrste naložb:
1. v depozit pri Banki Sloveniji,
2. v dolžniške vrednostne papirje oziroma druge dolžniške finančne instrumente, katerih izdajatelj je:
– Republika Slovenije ali Banka Slovenije oziroma
– druga država, centralna banka, Evropska skupnost oziroma mednarodna finančna institucija, ki je po predpisu Banke Slovenije o kapitalski ustreznosti bank razvrščena med osebe, kreditno tveganje do katerih se izraža s stopnjo kreditnega tveganja 0%.
(3) Donosi iz naložb iz drugega odstavka tega člena pripadajo poravnalnim članom v sorazmerju z njihovim deležem v jamstvenem skladu.
(4) Klirinškodepotna družba je upravičena stroške, ki ji nastanejo z upravljanjem jamstvenega sklada, kriti v breme jamstvenega sklada.
Razpolaganja v breme jamstvenega sklada
135. člen
(1) Klirinškodepotna družba sme v breme jamstvenega sklada opraviti samo naslednja izplačila:
1. za poravnavo neto denarnih terjatev poravnalnim članom neto upnikom v skladu s 104. členom teh pravil,
2. za kritje kupnine in drugih stroškov kritnega nakupa iz 120. člena teh pravil,
3. za kritje stroškov upravljanja jamstvenega sklada iz četrtega odstavka 134. člena teh pravil,
4. za plačilo obresti in drugih stroškov v zvezi z likvidnostnim kreditom, ki ga najame klirinškodepotna družba za poravnavo obveznosti iz 1. oziroma 2. točke tega odstavka.
(2) Klirinškodepotna družba lahko zastavi premoženje, ki sestavlja jamstveni sklad, za likvidnostni kredit za poravnavo obveznosti iz 1. oziroma 2. točke prvega odstavka tega člena.
4.5. Odgovornost poravnalnih članov za izpolnitev obveznosti borznih članov iz borznih poslov, sklenjenih z uporabo registrske kode
Uporaba določb razdelka 4.5.
136. člen
Določbe razdelka 4.5. teh pravil se uporabljajo za pravna razmerja med klirinškodepotno družbo, poravnalnim članom in borznim članom, kadar poravnalni član prevzame obveznosti borznega člana, ki so nastale na podlagi borznih poslov.
Pomen uporabljenih pojmov in kratic
137. člen
Posamezni pojmi in kratice, uporabljene v razdelku 4.5. teh pravil, imajo naslednji pomen:
1. registrska koda je enolična identifikacijska šifra, ki se v poravnalnem informacijskem sistemu uporablja za označitev borznih poslov, v zvezi s katerimi je poravnalni član prevzel obveznosti borznega člana, ki nastanejo na podlagi teh poslov, oziroma v zvezi s katerimi je borzni član na poravnalnega člana prenesel svoje terjatve, ki nastanejo na podlagi teh poslov.
2. RK1 je vrsta registrske kode, ki se uporablja za označitev nakupnih borznih poslov borznega člana, v zvezi s katerimi je poravnalni član prevzel denarne obveznosti borznega člana, ki nastanejo na podlagi teh poslov, in prodajnih borznih poslov, v zvezi s katerimi je borzni član na poravnalnega člana prenesel svoje denarne terjatve, ki nastanejo na podlagi teh poslov,
3. RK3 je vrsta registrske kode, ki se uporablja za označitev prodajnih borznih poslov, v zvezi s katerimi je poravnalni član prevzel obveznosti borznega člana zagotoviti pogoje za prenos vrednostnih papirjev, ki nastanejo na podlagi teh poslov, in nakupnih borznih poslov, v zvezi s katerimi je borzni član na poravnalnega člana prenesel svoje terjatve za prenos vrednostnih papirjev, ki nastanejo na podlagi teh poslov.
4. RK2 je vrsta registrske kode, ki se uporablja za označitev prodajnih in nakupnih borznih poslov iz 2. in 3. točke tega člena.
Pogodba o dodelitvi registrske kode
138. člen
(1) Medsebojne pravice in obveznosti med klirinškodepotno družbo, poravnalnim članom in borznim članom, ki so urejene v razdelku 4.5. teh pravil, nastanejo s sklenitvijo tristranske pogodbe o dodelitvi registrske kode ustrezne vrste.
(2) S sklenitvijo pogodbe o dodelitvi registrske kode:
1. se klirinškodepotna družba zaveže, da bo dodelila registrsko kodo določene vrste in šifro registrske kode sporočila poravnalnemu članu,
2. borzni član prenese in poravnalni član prevzame vse denarne obveznosti oziroma obveznosti zagotoviti pogoje za poravnavo obveznosti prenosa vrednostnih papirjev, ki bodo nastale na podlagi borznih poslov, ki jih bo borzni član sklenil z uporabo te registrske kode,
3. borzni član na poravnalnega člana prenese vse denarne terjatve oziroma terjatve za prenos vrednostnih papirjev, ki bodo nastale na podlagi borznih poslov, ki jih bo borzni član sklenil z uporabo te registrske kode.
(3) Predmet pogodbe o dodelitvi registrske kode sta lahko tudi dve ali več registrskih kod iste vrste.
(4) Predmet pogodbe o dodelitvi registrske kode ni notranje pravno razmerje med poravnalnim in borznim članom, katerega vsebina so:
– njune medsebojne pravice in obveznosti glede vsebine in obsega upravičenja borznega člana za uporabo registrske kode za označitev borznih poslov, v zvezi s katerimi poravnalni član v razmerju do klirinškodepotne družbe in drugih poravnalnih članov prevzema te obveznosti,
– obveznosti borznega člana v zvezi z zagotovitvijo kritja za njegove obveznosti, ki jih prevzema poravnalni član, in
– druge medsebojne pravice in obveznosti poravnalnega in borznega člana.
(5) Morebitne omejitve upravičenja borznega člana za uporabo registrske kode na podlagi notranjega razmerja iz četrtega odstavka tega člena v razmerju do klirinškodepotne družbe oziroma do drugih poravnalnih članov nimajo pravnega učinka.
(6) Niti poravnalni niti borzni član v razmerju do klirinškodepotne družbe oziroma do drugih poravnalnih članov ne more uveljavljati ugovorov iz notranjega razmerja iz četrtega odstavka tega člena.
Dodelitev registrske kode
139. člen
(1) Klirinškodepotna družba dodeli registrsko kodo tako, da določi šifro te kode in jo sporoči poravnalnemu članu na način, določen z navodili.
(2) Klirinškodepotna družba šifre registrske kode, ki jo je dodelila posameznemu poravnalnemu članu, ne sme sporočiti nobeni drugi osebi.
Uporaba registrske kode
140. člen
(1) Borzni član uporabi registrsko kodo, ki mu jo je izročil poravnalni član, tako, da v poravnalni informacijski sistem vnese šifro računa vrednostnih papirjev, ki je povezan s šifro te registrske kode.
(2) Šteje se, da je nakupni oziroma prodajni borzni posel sklenjen z uporabo določene registrske kode, če je borzni član ob vnosu povpraševanja za nakup oziroma ponudbe za prodajo vrednostnih papirjev v borzni trgovalni sistem vnesel šifro računa vrednostnih papirjev, ki je povezan s šifro registrske kode po prvem odstavku tega člena.
(3) Če je s šifro registrske kode po prvem odstavku tega člena povezan skupni račun, se šteje, da je nakupni oziroma prodajni borzni posel, ki ga je borzni član sklenil z uporabo te šifre, sklenjen pri trgovanju za skupni račun.
Preklic registrske kode
141. člen
(1) Poravnalni član lahko kadarkoli prekliče registrsko kodo, ki mu jo je dodelila klirinškodepotna družba, tudi če se je v razmerju do borznega člana zavezal, da je ne bo preklical.
(2) Poravnalni član uresniči pravico preklicati registrsko kodo tako, da izjavo o preklicu registrske kode da klirinškodepotni družbi na način, določen v navodilih. Klirinškodepotna družba o prejemu izjave iz prejšnjega stavka obvesti borznega člana v roku in na način, določen v navodilih.
(3) Izjava o preklicu registrske kode začne učinkovati z začetkom trgovanja na naslednji trgovalni dan po dnevu, ko je klirinškodepotna družbe prejela to izjavo.
(4) Ko začne učinkovati preklic registrske kode, prenehajo učinki pogodbe o dodelitvi te kode.
Učinki pogodbe o dodelitvi registrske kode vrste RK1
142. člen
(1) Šteje se, da s sklenitvijo pogodbe o dodelitvi registrske kode vrste RK1:
1. poravnalni član kot novi dolžnik prevzame vse denarne obveznosti borznega člana, ki bodo nastale na podlagi nakupnih borznih poslov, ki jih bo z uporabo registrske kode sklenil borzni član,
2. borzni član kot prejšnji dolžnik na poravnalnega člana prenese vse svoje denarne obveznosti, ki bodo nastale na podlagi njegovih nakupnih borznih poslov, ki jih bo sklenil z uporabo registrske kode in
3. klirinškodepotna družba kot upnik vnaprej privoli v prevzem denarnih obveznosti iz 1. točke tega odstavka.
(2) Učinki prevzema denarnih obveznosti iz prvega odstavka tega člena iz borznih poslov, sklenjenih na določen trgovalni dan, nastanejo trenutek pred tem, ko nastanejo učinki prevzema denarnih obveznosti zaradi neto poravnave po 98. členu teh pravil.
(3) Šteje se tudi, da s sklenitvijo pogodbe o dodelitvi registrske kode vrste RK1 borzni član na poravnalnega člana prenese vse svoje denarne terjatve, ki bodo nastale na podlagi njegovih prodajnih borznih poslov, ki jih bo sklenil z uporabo registrske kode.
(4) Učinki prenosa denarnih terjatev iz tretjega odstavka tega člena na podlagi borznih poslov, sklenjenih na določen trgovalni dan, nastanejo trenutek pred tem, ko nastanejo učinki prenosa denarnih terjatev zaradi neto poravnave po 99. členu teh pravil.
Učinki pogodbe o dodelitvi registrske kode vrste RK3
143. člen
(1) Šteje se, da s sklenitvijo pogodbe o dodelitvi registrske kode vrste RK3:
1. poravnalni član kot novi dolžnik prevzame vse obveznosti borznega člana zagotoviti pogoje za prenos vrednostnih papirjev, ki bodo nastale na podlagi prodajnih in nakupnih borznih poslov, ki jih bo z uporabo registrske kode sklenil borzni član,
2. borzni član kot prejšnji dolžnik na poravnalnega člana prenese vse svoje obveznosti zagotoviti pogoje za prenos vrednostnih papirjev, ki bodo nastale na podlagi njegovih prodajnih in nakupnih borznih poslov, ki jih bo sklenil z uporabo registrske kode in
3. klirinškodepotna družba kot upnik vnaprej privoli v prevzem obveznosti iz 1. točke tega odstavka.
(2) Šteje se tudi, da s sklenitvijo pogodbe o dodelitvi registrske kode vrste RK3 borzni član na poravnalnega člana prenese vse svoje terjatve za izročitev vrednostnih papirjev, ki bodo nastale na podlagi njegovih nakupnih borznih poslov, ki jih bo sklenil z uporabo registrske kode.
(3) Učinki prevzema obveznosti zagotoviti pogoje za prenos vrednostnih papirjev iz prvega odstavka tega člena in učinki prenosa terjatev za izročitev vrednostnih papirjev iz drugega odstavka tega člena na podlagi borznih poslov, sklenjenih na določen trgovalni dan, nastanejo trenutek pred tem, ko klirinškodepotna družba vpiše podatke o teh borznih poslih v poravnalni informacijski sistem po 91. členu teh pravil.
Učinki pogodbe o dodelitvi registrske kode vrste RK2
144. člen
Šteje se, da s sklenitvijo pogodbe o dodelitvi registrske kode vrste RK2 nastanejo učinki iz 142. in 143. člena teh pravil.
5. POSTOPKI V ZVEZI S PONUDBO ZA ODKUP PO ZAKONU O PREVZEMIH
5.1. Splošne določbe
Uporaba določb 5. poglavja
145. člen
Določbe 5. poglavja teh pravil se uporabljajo za presojo naslednjih pravnih razmerij v zvezi s sprejemom ponudbe za odkup po ZPre in izpolnitvijo obveznosti, nastalih s sprejemom te ponudbe:
1. medsebojnih pravic in obveznosti klirinškodepotne družbe in ponudnika glede storitev v zvezi s prevzemom, ki jih klirinškodepotna družba opravlja za ponudnika,
2. medsebojnih pravic in obveznosti klirinškodepotne družbe, ponudnika in pooblaščenega člana glede storitev v zvezi s prevzemom, ki jih pooblaščeni član opravlja za ponudnika,
3. medsebojnih pravic in obveznosti klirinškodepotne družbe, pooblaščenega člana, imetnikovega registrskega člana in akceptanta glede akceptantovih pravnih dejanj v zvezi s sprejemom ponudbe za odkup ter izpolnitvijo obveznosti ponudnika in akceptanta, nastalih s sprejemom te ponudbe.
Pomen pojmov, uporabljenih v 5. poglavju
146. člen
Posamezni pojmi, uporabljenih v 5. poglavju teh pravil, imajo naslednji pomen:
1. ponudba za odkup je javna ponudba za odkup vrednostnih papirjev iz prvega odstavka 7. člena ZPre,
2. denarna ponudba je ponudba za odkup, v kateri ponudnik ponuja izplačilo celotne cene v denarju,
3. nadomestna ponudba je ponudba za odkup iz prvega odstavka 8. člena ZPre,
4. kombinirana ponudba je ponudba za odkup iz drugega odstavka 8. člena ZPre,
5. alternativna ponudba je ponudba za odkup iz tretjega odstavka 8. člena ZPre,
6. naknadna ponudba je ponudba za odkup iz prvega odstavka 47. člena ZPre,
7. vrednostni papirji ciljne družbe so vrednostni papirji, ki so predmet ponudbe za odkup,
8. ciljna družba je izdajatelj vrednostnih papirjev, ki so predmet ponudbe za odkup,
9. že izdani nadomestni vrednostni papirji so nadomestni vrednostni papirji iz prve alinee prvega odstavka 10. člena ZPre,
10. novi nadomestni vrednostni papirji so nadomestni vrednostni papirji iz druge alinee prvega odstavka 10. člena ZPre,
11. cena je denarni znesek, ki se ga ponudnik s ponudbo za odkup zavezuje plačati za en vrednostni papir ciljne družbe,
12. menjalno razmerje je razmerje, po katerem se ponudnik s ponudbo za odkup zavezuje zamenjati nadomestne vrednostne papirje za vrednostne papirje ciljne družbe,
13. razlika v ceni je denarni znesek, ki se ga v primeru nadomestne ponudbe ponudnik zavezuje plačati imetnikom, ki ne razpolagajo z ustreznim številom vrednostnih papirjev ciljne družbe, da bi lahko sprejeli celotno ponujeno ceno v nadomestnih vrednostnih papirji (9. člen ZPre),
14. ponudnik je oseba iz 6. člena ZPre,
15. akceptant je imetnik vrednostnih papirjev ciljne družbe, ki je sprejel ponudnikovo ponudbo za odkup,
16. pooblaščeni član je registrski član, ki je na podlagi pogodbe s ponudnikom pooblaščen, da v imenu in za račun ponudnika opravlja pravna dejanja v postopku ponudbe za odkup (14. člen in prvi odstavek 34. člena ZPre),
17. račun za prevzem je vrsta računa imetnika:
– katerega imetnik je akceptant,
– ki ga vodi pooblaščeni član,
– v dobro katerega se prenesejo vrednostni papirji ciljne družbe, ki so predmet akceptantove izjave o sprejemu ponudbe za odkup in
– pri katerem se vpiše prepoved razpolaganja s temi vrednostnimi papirji v korist klirinškodepotne družbe,
18. račun za depozit je vrsta računa imetnika:
– katerega imetnik je ponudnik,
– ki ga vodi pooblaščeni član,
– v dobro katerega se prenesejo že izdanih nadomestni vrednostni papirji, ki jih je ponudnik deponiral v skladu s 30. členom ZPre, in
– pri katerem se vpiše prepoved razpolaganja s temi vrednostnimi papirji v korist klirinškodepotne družbe,
19. denarni znesek je znesek denarnih sredstev, ki jih mora ponudnik deponirati pri klirinškodepotni družbi v skladu z ZPre,
20. skupno število nadomestnih vrednostnih papirjev je število nadomestnih vrednostnih papirjev, ki jih mora ponudnik deponirati pri klirinškodepotni družbi v skladu z ZPre,
21. informacijski sistem za prevzeme je računalniški sistem, ki ga upravlja klirinškodepotna družba, ter skupek postopkov, ki jih opravlja klirinškodepotna družba, in ki omogočajo opravljanje dejanj v zvezi s prevzemi po teh pravilih.
5.2. Vsebina pravnih razmerji med subjekti postopka ponudbe za odkup
5.2.1. Pravna razmerja med klirinškodepotno družbo
in ponudnikom
Vsebina storitev klirinškodepotne družbe v zvezi
s prevzemom
147. člen
(1) Storitve klirinškodepotne družbe v zvezi s prevzemom obsegajo v obdobju do izteka roka za sprejem ponudbe za odkup naslednja pravna dejanja in dejanska opravila:
1. pri vseh vrstah ponudbe za odkup:
– zagotovitev pogojev pooblaščenemu članu za odpiranje in vodenje računov za prevzem in
– izvrševanje nalogov akceptantov za sprejem ponudbe za odkup v dobro njihovih računov za prevzem,
2. pri denarni ponudbi:
– izračun denarnega zneska in
– sprejem depozita denarnih sredstev oziroma bančne garancije,
3. pri nadomestni ponudbi, če so predmet ponudbe že izdani nadomestni vrednostni papirji: izvršitev ponudnikovega naloga za vpis prepovedi razpolaganja v korist klirinškodepotne družbe pri ponudnikovem računu za depozit,
(2) Če je ponudba za odkup uspešna, obsegajo storitve klirinškodepotne družbe v zvezi s prevzemom tudi naslednja pravna dejanja in dejanska opravila:
1. pri vseh vrstah ponudbe za odkup: vnos in izvršitev nalogov za prenos vrednostnih papirjev ciljne družbe v breme računov akceptantov za prevzem in v dobro računa ponudnika,
2. pri denarni ponudbi: plačilo cene akceptantom za vrednostne papirje ciljne družbe, ki so predmet njihove izjave o sprejemu ponudbe za odkup, iz deponiranih denarnih sredstev oziroma denarnih sredstev, prejetih na podlagi unovčenja bančne garancije,
3. pri nadomestni ponudbi, če so predmet ponudbe že izdani nadomestni vrednostni papirji:
– izračun števila novih nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki pripadajo posameznim akceptantom, na podlagi menjalnega razmerja, določenega v ponudbi za odkup, in števila vrednostnih papirjev ciljne družbe, ki so predmet izjave o sprejemu ponudbe za odkup posameznega akceptanta,
– vnos in izvršitev naloga za prenos deponiranih že izdanih vrednostnih papirjev v breme ponudnikovega računa za depozit in v dobro računov akceptantov, v breme katerih so bili izvršeni njihovi nalogi za sprejem ponudbe za odkup,
4. pri nadomestni ponudbi, če so predmet ponudbe za odkup novi nematerializirani vrednostni papirji, in je ponudba uspešna:
– vpis novih nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki so predmet izdaje, v centralni register,
– izračun števila novih nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki pripadajo posameznim akceptantom, na podlagi menjalnega razmerja, določenega v ponudbi za odkup, in števila vrednostnih papirjev ciljne družbe, ki so predmet izjave o sprejemu ponudbe za odkup posameznega akceptanta,
– vnos in izvršitev naloga za prenos novih nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki so predmet izdaje, v breme kontrolnega računa za izdajo in v dobro računov akceptantov, v breme katerih so bili izvršeni njihovi nalogi za sprejem ponudbe za odkup.
(3) Če ponudba za odkup ni uspešna, obsegajo storitve klirinškodepotne družbe v zvezi s prevzemom tudi naslednja pravna dejanja in dejanska opravila:
1. pri vseh vrstah ponudbe za odkup: vnos in izvršitev nalogov za prenos vrednostnih papirjev ciljne družbe v breme računov akceptantov za prevzem in v dobro njihovih računov, v breme katerih so bili izvršeni njihovi nalogi za sprejem ponudbe za odkup,
2. pri denarni ponudbi: vrnitev deponiranih denarnih sredstev oziroma deponirane bančne garancije ponudniku,
3. Pri nadomestni ponudbi, če so predmet ponudbe že izdani nadomestni vrednostni papirji: vnos in izvršitev naloga za prenos deponiranih že izdanih vrednostnih papirjev v breme ponudnikovega računa za depozit in v dobro ponudnikovega računa stranke.
(4) Določbe 5. poglavja teh pravil o denarni oziroma nadomestni ponudbi se smiselno uporabljajo tudi za kombinirano, alternativno oziroma naknadno ponudbo.
(5) Klirinškodepotna družba mora opravljati storitve v zvezi s prevzemom pod pogoji in na način, določen s temi pravili in navodili ter v skladu z vsebino ponudnikove ponudbe za odkup.
Pogodba o storitvah v zvezi s prevzemom
148. člen
(1) S pogodbo o storitvah v zvezi s prevzemom se klirinškodepotna družba zaveže za ponudnika opraviti storitve iz 147. člena teh pravil, ponudnik pa se za te storitve zaveže plačati nadomestilo, določeno s tarifo klirinškodepotne družbe.
(2) Klirinškodepotna družba mora skleniti pogodbo o storitvah v zvezi s prevzemom s ponudnikom, ki je obvestil agencijo o nameri za ponudbo za odkup po 15. členu ZPre.
(3) Klirinškodepotna družba ni dolžna opraviti storitev iz 147. člena teh pravil, dokler ji ponudnik ne plača nadomestila za te storitve, določenega s tarifo klirinškodepotne družbe.
(4) Kadar so predmet nadomestne, kombinirane oziroma alternativne ponudbe za odkup novi nadomestni vrednostni papirji, se za pravna razmerja med klirinškodepotno družbo in ponudnikom v zvezi z izdajo teh vrednostnih papirjev uporabljajo določbe razdelka 3.2. teh pravil o izdaji nematerializiranih vrednostnih papirjev po postopku enofazne izdaje in o vodenju registra teh nematerializiranih vrednostnih papirjev.
Dolžnost obveščanja
149. člen
(1) Ponudnik mora klirinškodepotno družbo v rokih in na način, določen z navodili, obvestiti:
1. o izdaji dovoljenja za ponudbo za odkup,
2. o spremembi ponudbe za odkup,
3. o preklicu ponudbe za odkup,
4. o podaljšanju roka za sprejem ponudbe za odkup oziroma spremenjene ponudbe za odkup,
5. o uspešnosti ponudbe za odkup,
6. o odločbi agencije o izidu ponudbe za odkup iz 43. člena ZPre,
7. o ukrepih agencije v postopku nadzora nad izvajanjem ponudbe za odkup in
8. o drugih okoliščinah in dogodkih, ki so pomembni za pravilno in pravočasno opravljanje storitev v zvezi s prevzemom.
(2) Klirinškodepotna družba mora ponudnika v rokih in na način, določen z navodili, obvestiti o vseh okoliščinah in dogodkih, ki so pomembni za pravilno in pravočasno izpolnitev obveznosti ponudnika po ZPre, in sicer zlasti o morebitnih ravnanjih in kršitvah pooblaščenega člana, zaradi katerih bi bilo lahko onemogočeno oziroma oteženo opravljanje storitev klirinškodepotne družbe v zvezi s prevzemom.
5.2.2. Pravna razmerja med drugimi subjekti
Pravno razmerje med ponudnikom in pooblaščenim članom
150. člen
(1) Pooblaščeni član na podlagi pogodbe, ki jo sklene s ponudnikom, v imenu in za račun ponudnika:
– prejema izjave akceptantov o sprejemu ponudbe za odkup,
– vodi račune akceptantov za prevzem in
– izdela poročilo o izidu ponudbe za odkup in ga predloži klirinškodepotni družbi (prvi odstavek 40. člena ZPre).
(2) Ponudnik lahko s pogodbo iz prvega odstavka tega člena pooblasti pooblaščenega člana tudi, da v njegovem imenu in za njegov račun obvešča klirinškodepotno družbo o okoliščinah in dogodkih, o katerih jo je dolžan obveščati ponudnik, oziroma da opravlja druga pravna dejanja, ki jih je ponudnik dolžan opraviti v zvezi s prevzemom.
Pravna razmerja med klirinškodepotno družbo, ponudnikom in pooblaščenim članom
151. člen
V razmerju med klirinškodepotno družbo in ponudnikom se ravnanja oziroma opustitve pooblaščenega člana štejejo za ravnanja oziroma opustitve ponudnika.
Pravna razmerja med klirinškodepotno družbo, ponudnikom in akceptantom
152. člen
Klirinškodepotna družba opravlja vsa pravna dejanja, ki so vsebina njenih storitev v zvezi s prevzemom, in ki so potrebna za izpolnitev ponudnikovih obveznosti na podlagi pogodb, sklenjenih s prejemom izjav akceptantov o sprejemu ponudbe za odkup, v imenu in za račun ponudnika.
5.3. Deponiranje denarnih sredstev in že izdanih nadomestnih vrednostnih papirjev
Izračun denarnega zneska
153. člen
(1) Pri denarni ponudbi mora klirinškodepotna družba izračunati denarni znesek, ki ga mora ponudnik deponirati pred objavo ponudbe za odkup po prvem, drugem oziroma tretjem odstavku 29. člena ZPre, na podlagi podatkov centralnega registra o številu vrednostnih papirjev ciljne družbe, ki so predmet ponudbe za odkup, in cene oziroma dela cene, ki je predmet ponudbe za odkup.
(2) Klirinškodepotna družba mora ponudnika obvestiti o višini izračunanega denarnega zneska iz prvega odstavka tega člena.
Deponiranje denarnega zneska oziroma bančne garancije
154. člen
(1) Ponudnik deponira denarni znesek po 29. členu ZPre tako, da ta denarni znesek nakaže v dobro fiduciarnega denarnega računa klirinškodepotne družbe.
(2) Ponudnik izpolni svojo obveznost izročiti klirinškodepotni družbi bančno garancijo namesto deponiranja denarnega zneska tako, da klirinškodepotni družbi izroči bančno garancijo z vsebino, določeno v četrtem odstavku 29. člena ZPre.
Izračun skupnega števila že izdanih nadomestnih vrednostnih papirjev
155. člen
(1) Pri nadomestni ponudbi, katere predmet so že izdani nadomestni vrednostni papirji, mora klirinškodepotna družba izračunati skupno število že izdanih nadomestnih vrednostnih papirjev, ki jih mora ponudnik deponirati pred objavo ponudbe za odkup po 30. členu ZPre, na podlagi podatkov centralnega registra o številu vrednostnih papirjev ciljne družbe, ki so predmet ponudbe za odkup, in menjalnega razmerja, določenega v ponudbi za odkup.
(2) Klirinškodepotna družba mora ponudnika obvestiti o skupnem številu že izdanih nadomestnih vrednostnih papirjev iz prvega odstavka tega člena.
Deponiranje že izdanih nadomestnih vrednostnih papirjev
156. člen
(1) Pri nadomestni ponudbi, katere predmet so že izdani vrednostni papirji, mora pooblaščeni član ponudniku odpreti račun za depozit in ponudnika ter klirinškodepotno družbo obvestiti o šifri tega računa.
(2) Ponudnik mora zaradi izpolnitve svoje obveznosti po prvem odstavku 30. člena ZPre:
1. zagotoviti, da se v dobro računa za depozit prenese ustrezno število že izdanih nadomestnih vrednostnih papirjev, ki niso predmet nobene pravice tretjega oziroma pravnega dejstva,
2. izdati klirinškodepotni družbi nalog za vpis prepovedi razpolaganja pri depozitnem računu.
(3) Šteje se, da je ponudnik izpolnil obveznost iz prvega odstavka 30. člena ZPre, ko klirinškodepotna družba izvrši nalog iz 2. točke drugega odstavka tega člena.
(4) Šteje se, da nalog iz 2. točke drugega odstavka tega člena obsega tudi pooblastilo klirinškodepotni družbi:
1. če je ponudba za odkup uspešna: za vnos in izvršitev nalogov za prenos že izdanih nadomestnih vrednostnih papirjev ciljne družbe v breme ponudnikovega računa za depozit in v dobro računa akceptantov, v breme katerih so bili izvršeni njihovi nalogi za sprejem ponudbe za odkup, oziroma
2. če ponudba za odkup ni uspešna: za vnos in izvršitev naloga za prenos že izdanih nadomestnih vrednostnih papirjev ciljne družbe v breme ponudnikovega računa za depozit in v dobro ponudnikovega računa, v breme katerega so bili ti papirji preneseni na račun za depozit.
Potrdilo o deponiranju
157. člen
Klirinškodepotna družba mora ponudniku izdati potrdilo o deponiranju denarnega zneska oziroma bančne garancije oziroma o deponiranju že izdanih nadomestnih vrednostnih papirjev.
5.4. Postopek v zvezi s sprejemom ponudbe
5.4.1. Predhodni postopki
Obvestilo o dovoljenju za ponudbo za odkup
158. člen
Ponudnik mora klirinškodepotno družbo obvestiti o izdaji dovoljenja za ponudbo za odkup. Obvestilu mora priložiti izvod tega dovoljenja in izvod prospekta za odkup ter izvlečka tega prospekta.
Zagotovitev pogojev za odpiranje računov za prevzem
159. člen
(1) Ko prejme ponudnikovo obvestilo iz 158. člena teh pravil, mora klirinškodepotna družba zaradi izpolnitve svoje obveznosti do ponudnika na podlagi pogodbe o storitvah v zvezi s prevzemom pooblaščenemu članu zagotoviti pogoje za odpiranje računov za prevzem.
(2) Klirinškodepotna družba pooblaščenemu članu onemogoči odpiranje računov za prevzem:
1. ko izteče rok za sprejem ponudbe za odkup,
2. če je agencija z odločbo razveljavila postopek ponudbe za odkup ali
3. če je bila ponudba za odkup preklicana.
(3) Če je agencija ponudniku oziroma pooblaščenemu članu v postopku nadzora nad izvajanjem ponudbe za odkup izdala odredbo o odpravi kršitev, klirinškodepotna družba pooblaščenemu članu začasno onemogoči odpiranje računov za prevzem do obvestila o odločbi agencije, da so te kršitve odpravljene.
5.4.2. Postopek z akceptantovo izjavo o sprejemu ponudbe za odkup
Izjava akceptanta o sprejemu ponudbe za odkup
160. člen
(1) Akceptant izjavi voljo za sprejem ponudbe za odkup tako, da registrskemu članu, ki vodi njegov račun stranke, pri katerem so vpisani vrednostni papirji ciljne družbe, ki so predmet njegove izjave o sprejemu ponudbe za odkup, da nalog za sprejem ponudbe za odkup.
(2) Določbe teh pravil o akceptantovem računu stranke se smiselno uporabljajo tudi za akceptantov hišni račun oziroma račun za gospodarjenje.
Nalog za sprejem ponudbe za odkup
161. člen
(1) Nalog za sprejem ponudbe za odkup mora obsegati:
1. izjavo akceptanta, da sprejema ponudba za odkup glede števila vrednostnih papirjev ciljne družbe, ki so predmet naloga,
2. izjavo akceptanta, da registrskega člana pooblašča:
– da v njegovem imenu in za njegov račun pošlje izjavo o sprejemu ponudbe za odkup pooblaščenemu članu,
– da pooblaščenemu članu posreduje podatke za vnos naloga za prenos vrednostnih papirjev ciljne družbe, ki so predmet naloga, v breme njegovega računa stranke in v dobro njegovega računa za prevzem, in za vpis prepovedi razpolaganja v korist klirinškodepotne družbe pri tem računu za prevzem,
3. izjavo akceptanta, da pooblaščenega člana pooblašča, da potrdi podatke iz druge alinee 2. točke tega odstavka in da s tem v centralni register vnese akceptantov nalog za prenos vrednostnih papirjev ciljne družbe, ki so predmet naloga, v breme njegovega računa stranke in v dobro njegovega računa za prevzem, in za vpis prepovedi razpolaganja v korist klirinškodepotne družbe pri tem računu za prevzem,
4. številko akceptantovega denarnega računa, v dobro katerega naj se opravi plačilo cene oziroma razlike v ceni,
5. akceptantovo davčno številko.
(2) Šteje se, da nalog za sprejem ponudbe za odkup obsega tudi pooblastilo klirinškodepotni družbi:
1. če je ponudba za odkup uspešna: za vnos in izvršitev naloga za prenos vrednostnih papirjev ciljne družbe v breme akceptantovega računa za prevzem in v dobro računa ponudnika oziroma
2. če ponudba za odkup ni uspešna: za vnos in izvršitev naloga za prenos vrednostnih papirjev ciljne družbe v breme akceptantovega računa za prevzem in v dobro akceptantovega računa, v breme katerega je bil izvršen njegov nalog za sprejem ponudbe za odkup.
Vnos naloga za sprejem ponudbe za odkup
162. člen
Vnos naloga za sprejem ponudbe za odkup v centralni register obsega:
1. vnos podatkov o akceptantovem nalogu za sprejem ponudbe za odkup in
2. potrditev podatkov o akceptantovem nalogu za sprejem ponudbe za odkup.
Vnos podatkov o akceptantovem nalogu za sprejem ponudbe za odkup
163. člen
(1) Akceptantov registrski član mora na podlagi akceptantovega naloga za sprejem ponudbe v informacijski sistem za prevzeme vnesti podatke o akceptantovem nalogu za sprejem ponudbe za odkup.
(2) Akceptantov registrski član mora hkrati z vnosom podatkov iz prvega odstavka tega člena, pooblaščenemu članu poslati akceptantovo izjavo o sprejemu ponudbe za odkup na način, določen v navodilih.
(3) Glede učinkov vnosa podatkov po prvem odstavku tega člena se smiselno uporablja prvi odstavek 78. člena teh pravil.
Potrditev podatkov o akceptantovem nalogu za sprejem ponudbe za odkup
164. člen
(1) Pooblaščeni član potrdi podatke o akceptantovem nalogu za sprejem ponudbe za odkup, ki jih je vnesel akceptantov registrski član, če sta izpolnjeni naslednji predpostavki:
1. akceptantova izjava o sprejemu ponudbe vsebuje vse podatke, ki jih mora vsebovati po ZPre, teh pravilih in navodilih, in
2. akceptantov registrski član je pravilno in v celoti vnesel vse podatke, ki so vsebina akceptantovega naloga za sprejem ponudbe za odkup.
(2) Če predpostavki iz prvega odstavka tega člena nista izpolnjeni, pooblaščeni član zavrne potrditev. O zavrnitvi iz prejšnjega stavka in o razlogih za tako zavrnitev mora pooblaščeni član obvestiti akceptantovega registrskega člana v rokih in na način, določen v navodilih.
(3) Pooblaščeni član s potrditvijo podatkov o akceptantovem nalogu za sprejem ponudbe za odkup:
1. v centralnem registru odpre akceptantov račun za prevzem in
2. v centralni register vnese akceptantov nalog za prenos vrednostnih papirjev ciljne družbe, ki so predmet naloga, v breme njegovega računa stranke in v dobro njegovega računa za prevzem, in za vpis prepovedi razpolaganja v korist klirinškodepotne družbe pri tem računu za prevzem.
Izvršitev akceptantovega naloga za sprejem ponudbe
za odkup
165. člen
(1) Klirinškodepotna družba izvrši akceptantov nalog za sprejem ponudbe za odkup, če so izpolnjene naslednje predpostavke:
1. vneseni so bili vsi podatki, ki morajo biti vneseni po ZPre, teh pravilih in navodilih,
2. na akceptantovem računu, v breme katerega naj se nalog izvrši, je količina vrednostnih papirjev ciljne družbe, ki je najmanj enaka količini teh vrednostnih papirjev, ki so predmet naloga,
3. vrednostni papirji ciljne družbe, ki so predmet naloga, niso predmet nobene pravice tretjega oziroma pravnega dejstva.
(2) Če predpostavke iz prvega odstavka tega člena niso izpolnjene, klirinškodepotna družba zavrne izvršitev naloga.
(3) Akceptantova izjava o sprejemu ponudbe za odkup začne učinkovati z izvršitvijo naloga in je s tem med akceptantom in ponudnikom sklenjena pogodba o odkupu vrednostnih papirjev ciljne družbe, ki so bili z izvršitvijo akceptantovega naloga za sprejem ponudbe za odkup preneseni v dobro njegovega računa za prevzem.
Prenehanje učinkov akceptantovega naloga za sprejem ponudbe za odkup
166. člen
(1) Če se izpolnijo predpostavke za vnos naloga oziroma drug vpis iz prvega odstavka ali iz 1. ali 2. točke drugega odstavka 77. člena teh pravil, katerega predmet so vrednostni papirji ciljne družbe, vpisani na akceptantovem računu za prevzem, akceptantova izjava o sprejemu ponudbe za odkup neha učinkovati in je s tem razvezana pogodba o odkupu vrednostnih papirjev iz tretjega odstavka 165. člena teh pravil.
(2) V primeru iz prvega odstavka tega člena klirinškodepotna družba vrednostne papirje ciljne družbe prenese v breme akceptantovega računa za prevzem in v dobro akceptantovega računa, v breme katerega je bil izvršen njegov nalog za sprejem ponudbe za odkup, pri katerem vnese in izvrši naloge oziroma druge vpise iz prvega odstavka ali iz 1. ali 2. točke drugega odstavka 77. člena teh pravil.
5.5. Postopki po izteku roka za sprejem ponudbe
za odkup
5.5.1. Izid ponudbe za odkup
Poročilo in obvestilo o izidu ponudbe za odkup
167. člen
(1) Pooblaščeni član mora na podlagi podatkov o stanjih vrednostnih papirjev ciljne družbe na računih za prevzem, ki jih vodi, za ponudnika izdelati poročilo o izidu ponudbe za odkup s podatki iz prvega odstavka 40. člena ZPre.
(2) Ponudnik mora o izidu ponudbe za odkup s podatki iz prvega odstavka tega člena obvestiti klirinškodepotno družbo in druge osebe iz drugega odstavka 40. člena ZPre.
Obvestilo o odločbi agencije o izidu ponudbe za odkup
168. člen
Ponudnik mora klirinškodepotno družbo obvestiti o izdaji odločbe, s katero agencija po 43. členu ZPre odloči o uspešnosti oziroma neuspešnosti ponudbe za odkup. Obvestilu mora priložiti izvod te odločbe.
5.5.2. Izpolnitev obveznosti iz sklenjenih pogodb na podlagi uspešne ponudbe za odkup
Splošna določba
169. člen
(1) Če agencija z odločbo iz 43. člena ZPre ugotovi, da je ponudba za odkup uspešna, mora klirinškodepotna družba opraviti pravna dejanja, potrebna za izpolnitev medsebojnih obveznosti ponudnika in akceptantov, ki so nastale na podlagi pogodb o odkupu vrednostnih papirjev iz tretjega odstavka 165. člena teh pravil.
(2) Pravna dejanja iz prvega odstavka tega člena opravi klirinškodepotna družba v imenu in za račun ponudnika oziroma akceptantov ter v rokih in na način, določen v razdelku 5.5.2. teh pravil in v navodilih.
Izpolnitev obveznosti akceptantov prenesti vrednostne papirje ciljne družbe v dobro ponudnikovega računa
170. člen
(1) Klirinškodepotna družba opravi pravna dejanja za izpolnitev obveznosti akceptantov prenesti vrednostne papirje ciljne družbe v dobro ponudnikovega računa potem, ko opravi pravna dejanja, potrebna za izpolnitev ponudnikovih obveznosti do akceptantov.
(2) Klirinškodepotna družba izpolni obveznosti akceptantov do ponudnika tako, da vnese in izvrši naloge za prenos vrednostnih papirjev ciljne družbe v breme računov akceptantov za prevzem in v dobro ponudnikovega računa.
(3) Hkrati z izvršitvijo nalogov iz drugega odstavka tega člena klirinškodepotna družba pri računih za prevzem izbriše prepovedi razpolaganja.
Izpolnitev ponudnikovih denarnih obveznosti
171. člen
(1) Klirinškodepotna družba na podlagi podatkov o številu vrednostnih papirjev ciljne družbe, vpisanih na računu za prevzem posameznega akceptanta, in cene, določene v ponudbi za odkup, izračuna višino denarne terjatve tega akceptanta.
(2) Klirinškodepotna družba izpolni ponudnikovo denarno obveznost do posameznega akceptanta tako, da opravi plačilo v višini denarne terjatve iz prvega odstavka tega člena v breme svojega fiduciarnega denarnega računa in v dobro akceptantovega denarnega računa, ki je bil vnesen v informacijski sistem za prevzeme z vnosom akceptantovega naloga za sprejem ponudbe za odkup.
Izračun števila nadomestnih vrednostnih papirjev, ki so predmet ponudnikove obveznosti do posameznega akceptanta
172. člen
Klirinškodepotna družba na podlagi podatkov o številu vrednostnih papirjev ciljne družbe, vpisanih na računu posameznega akceptanta za prevzem, in menjalnega razmerja, določenega v ponudbi za odkup, izračuna število nadomestnih vrednostnih papirjev, do katerih je upravičen posamezen akceptant.
Izpolnitev ponudnikove obveznosti izročiti že izdane nadomestne vrednostne papirje
173. člen
(1) Če so predmet ponudbe za odkup že izdani nadomestni vrednostni papirji, mora ponudnik po prejemu odločbe agencije iz prvega odstavka 169. člena teh pravil, klirinškodepotni družbi izdati nalog za izbris prepovedi razpolaganja, vpisane pri računu za depozit po 156. členu teh pravil.
(2) Klirinškodepotna družba izpolni ponudnikovo obveznost izročiti že izdane nadomestne vrednostne papirje do akceptantov tako, da hkrati z izvršitvijo naloga iz prvega odstavka tega člena vnese in izvrši naloge za prenos ustreznega števila že izdanih nadomestnih vrednostnih papirjev iz 172. člena teh pravil v breme ponudnikovega računa za depozit in v dobro računov akceptantov, v breme katerih so bili izvršeni njihovi nalogi za sprejem ponudbe za odkup.
Izpolnitev ponudnikove obveznosti izročiti nove nadomestne vrednostne papirje
174. člen
(1) Če so predmet ponudbe za odkup novi nadomestni vrednostni papirji, mora ponudnik zagotoviti pogoje za izdajo ustreznega števila nadomestnih vrednostnih papirjev, ki so potrebni za izpolnitev njegovih obveznosti do akceptantov, in klirinškodepotni družbi izdati nalog za izdajo teh nadomestnih vrednostnih papirjev.
(2) Klirinškodepotna družba izpolni ponudnikovo obveznost izročiti nove nadomestne vrednostne papirje do akceptantov tako, da po vpisu nadomestnih vrednostnih papirjev v centralni register po 56. členu teh pravil in po vpisu teh vrednostnih papirjev v dobro kontrolnega računa za izdajo po 57. členu teh pravil, vnese in izvrši naloge za prenos ustreznega števila nadomestnih vrednostnih papirjev iz 172. člena teh pravil v breme kontrolnega računa za izdajo in v dobro računov akceptantov, v breme katerih so bili izvršeni njihovi nalogi za sprejem ponudbe za odkup.
5.5.3. Vrnitev deponiranega denarnega zneska oziroma bančne garancije in vrednostnih papirjev na podlagi neuspešne ponudbe za odkup
Splošna določba
175. člen
(1) Če agencija z odločbo iz 43. člena ZPre ugotovi, da ponudba za odkup ni uspešna, mora klirinškodepotna družba opraviti pravna dejanja, potrebna za vrnitev denarnega zneska oziroma bančne garancije in vrednostnih papirjev, ki so bili deponirani v zvezi z objavo oziroma sprejemom ponudbe za odkup.
(2) Pravna dejanja iz prvega odstavka tega člena opravi klirinškodepotna družba v rokih in na način, določen v razdelku 5.5.3. teh pravil in v navodilih.
(3) Določbe 176. in 177. člena teh pravil se smiselno uporabljajo tudi za vrnitev dela deponiranega denarnega zneska oziroma dela deponiranih nadomestnih vrednostnih papirjev, ki niso bili potrebni za izpolnitev ponudnikovih obveznosti na podlagi uspešne ponudbe za odkup, ker ponudbe za odkup niso sprejeli vsi imetniki vrednostnih papirjev ciljne družbe.
Vrnitev deponiranega denarnega zneska oziroma bančne garancije ponudniku
176. člen
(1) Če je ponudnik v zvezi s postopkom ponudbe za odkup deponiral bančno garancijo, mu klirinškodepotna družba vrne to garancijo.
(2) Če je ponudnik v zvezi s postopkom ponudbe za odkup deponiral denarni znesek, klirinškodepotna družba vrne ta denarni znesek tako, da opravi plačilo v višini deponiranega denarnega zneska v breme svojega fiduciarnega denarnega računa in v dobro ponudnikovega denarnega računa.
Vrnitev deponiranih nadomestnih vrednostnih papirjev ponudniku
177. člen
(1) Če je ponudnik v zvezi s postopkom ponudbe za odkup deponiral že izdane nadomestne vrednostne papirje, mora po prejemu odločbe agencije iz prvega odstavka 175. člena teh pravil pooblaščenemu članu izdati nalog za izbris prepovedi razpolaganja, vpisane pri depozitnem računu po 156. členu teh pravil.
(2) Klirinškodepotna družba vrne deponirane že izdane nadomestne vrednostne papirje ponudniku tako, da hkrati z izvršitvijo naloga iz prvega odstavka tega člena vnese in izvrši nalog za prenos že izdanih nadomestnih vrednostnih papirjev v breme ponudnikovega računa za depozit in v dobro ponudnikovega računa.
Vrnitev vrednostnih papirjev ciljne družbe akceptantom
178. člen
(1) Klirinškodepotna družba vrne vrednostne papirje ciljne družbe akceptantom tako, da vnese in izvrši naloge za prenos vrednostnih papirjev ciljne družbe v breme računov akceptantov za prevzem in v dobro računov akceptantov, v breme katerih so bili izvršeni njihovi nalogi za sprejem ponudbe za odkup.
(2) Hkrati z izvršitvijo nalogov iz prvega odstavka tega člena klirinškodepotna družba pri računih za prevzem izbriše prepovedi razpolaganja.
5.6. Spremenjena in konkurenčna ponudba za odkup
Uporaba določb o postopkih v zvezi s ponudbo za odkup
179. člen
(1) Za postopke v zvezi s spremenjeno oziroma konkurenčno ponudbo za odkup se smiselno uporabljajo določbe drugih razdelkov 5. poglavja teh pravil o postopkih v zvezi s ponudbo za odkup (v nadaljnjem besedilu: prva ponudba za odkup), če ni v naslednjih odstavkih tega člena drugače določeno.
(2) Za akceptantovo izjavo o odstopu od pogodbe o odkupu vrednostnih papirjev iz tretjega odstavka 165. člena teh pravil in za akceptantov nalog za odstop od pogodbe se smiselno uporabljajo določbe teh pravil o akceptantovi izjavi o sprejemu ponudbe za odkup in o akceptantovem nalogu za sprejem ponudbe za odkup.
(3) Akceptantovega naloga za sprejem spremenjene oziroma konkurenčne ponudbe za odkup glede vrednostnih papirjev ciljne družbe, ki so bili z izvršitvijo akceptantovega naloga za sprejem prve ponudbe za odkup preneseni v dobro njegovega računa za prevzem, ki ga vodi pooblaščeni član prvega ponudnika, ni mogoče izvršiti, če niso hkrati izpolnjeni pogoji za izvršitev akceptantovega naloga za odstop od pogodbe.
(4) Klirinškodepotna družba izvrši akceptantova naloga za odstop od pogodbe in za sprejem konkurenčne ponudbe tako, da vrednostne papirje ciljne družbe, ki so bili z izvršitvijo akceptantovega naloga za sprejem prve ponudbe za odkup preneseni v dobro njegovega računa za prevzem, prenese v breme tega računa in v dobro novega računa za prevzem v zvezi s konkurenčno ponudbo, pri katerem vpiše prepoved razpolaganja v svojo korist.
6. ZBIRNA HRAMBA VREDNOSTNIH PAPIRJEV, IZDANIH KOT PISNE LISTINE
Splošna določba
180. člen
(1) Klirinškodepotna družba mora sprejeti v hrambo vrednostne papirje, izdane kot pisne listine, s katerimi se trguje na borznem trgu in ki niso predmet nobenih pravic tretjih ali pravnih dejstev.
(2) Hrambo vrednostnih papirjev, izdanih kot pisne listine, opravlja klirinškodepotna družba po pravilih o zbirni hrambi.
(3) Za vodenje računov vrednostnih papirjev, izdanih kot pisne listine, ki so bili izročeni v hrambo klirinškodepotni družbi, se smiselno uporabljajo določbe teh pravil o vodenju računov nematerializiranih vrednostnih papirjev.
(4) Klirinškodepotna družba lahko pooblasti drugo osebo, da v njenem imenu in za njen račun sprejema vrednostne papirje iz prvega odstavka tega člena v hrambo in jih izroča imetnikom.
Sprejem vrednostnih papirjev v hrambo
181. člen
(1) Klirinškodepotna družba mora sprejeti v hrambo samo vrednostne papirje, ki jih v hrambo izroči imetnik teh vrednostnih papirjev.
(2) Če so predmet hrambe imenski vrednostni papirji, jih mora imetnik ob izročitvi v hrambo indosirati na klirinškodepotno družbo.
(3) Klirinškodepotna družba sprejme vrednostne papirje v hrambo tako, da vrednostne papirje, ki jih je imetnik izročil v hrambo, vpiše na račun vrednostnih papirjev tega imetnika.
(4) Za imetnika vrednostnih papirjev, izročenih v hrambo, se šteje oseba, v korist računa katere so ti vrednosti papirji vpisani v centralnem registru.
Vrnitev vrednostnih papirjev
182. člen
(1) Klirinškodepotna družba vrne vrednostne papirje, ki so ji bili izročeni v hrambo tako, da jih izroči imetniku in da jih zbriše na računu imetnika.
(2) Če so predmet hrambe imenski vrednostni papirji, jih mora klirinškodepotna družba ob vrnitvi indosirati na imetnika.
7. DRUGE STORITVE KLIRINŠKODEPOTNE DRUŽBE
Druge storitve klirinškodepotne družbe
183. člen
(1) Klirinškodepotna družba opravlja tudi naslednje storitve:
1. storitve v zvezi z zagotavljanjem sočasnosti izpolnitve pri prodajnih, zastavnih in drugih pogodbah, katerih predmet so nematerializirani vrednostni papirji,
2. storitve v zvezi z izplačilom donosov iz nematerializiranih vrednostnih papirjev,
3. druge storitve v zvezi s poslovanjem z vrednostnimi papirji in izpolnjevanjem obveznosti ter uveljavljanjem pravic iz vrednostnih papirjev.
(2) Druge storitve iz prvega odstavka tega člena opravlja klirinškodepotna družba pod pogoji in na način, določen v navodilih.
(3) Uporabnik mora za storitve iz prvega odstavka tega člena plačati nadomestilo, določeno s tarifo klirinškodepotne družbe.
8. POSTOPEK SPREMEMBE PRAVIL, NAVODIL
IN TARIFE
Sprememba pravil
184. člen
(1) Spremembe teh pravil sprejmeta uprava in nadzorni svet klirinškodepotne družbe na predlog uprave.
(2) Uprava mora predlog spremembe teh pravil predložiti članom klirinškodepotne družbe najmanj petnajst dni pred dnem seje nadzornega sveta, na kateri bo nadzorni svet odločal o sprejemu teh sprememb.
(3) Za uveljavitev sprememb teh pravil je potrebno soglasje agencije.
Sprejem in spremembe navodil in tarife
185. člen
(1) Navodila in tarifo sprejmeta uprava in nadzorni svet klirinškodepotne družbe na predlog uprave.
(2) Uprava klirinškodepotne družbe mora predlog navodil predložiti članom klirinškodepotne družbe najmanj petnajst dni pred dnem seje nadzornega sveta, na kateri bo nadzorni svet odločal o sprejemu teh sprememb.
Prečiščeno besedilo
186. člen
Ob vsaki spremembi pravil, navodil oziroma tarife uprava in nadzorni svet določita prečiščeno besedilo.
Objava pravil, navodil in tarife
187. člen
(1) Ta pravila in njihove spremembe se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Pravila, navodila in tarifa se objavijo na spletnih straneh klirinškodepotne družbe.
(3) Pri spremembi pravil, navodil oziroma tarife se na spletnih straneh klirinškodepotne družbe objavi njihovo prečiščeno besedilo.
9. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Registrski in poravnalni člani
188. člen
Borznoposredniška družba, banka oziroma druga oseba, ki ima ob začetku uporabe teh pravil položaj člana sistema prenosov vrednostnih papirjev oziroma člana sistema plačevanja in prenosov vrednostnih papirjev, pridobi z začetkom uporabe teh pravil položaj registrskega oziroma poravnalnega člana po teh pravilih.
Začetek uporabe pravil
189. člen
(1) Ta pravila se začnejo uporabljati z dnem polne implementacije novega informacijskega sistema centralnega registra nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki ga v soglasju z nadzornim svetom določi uprava klirinškodepotne družbe.
(2) Uprava klirinškodepotne družbe mora člane klirinškodepotne družbe obvestiti o začetku uporabe teh pravil en mesec prej.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se z uveljavitvijo teh pravil začnejo uporabljati določbe tretjega in četrtega odstavka 96. člena in 1. točke drugega odstavka 134. člena teh pravil.
Uveljavitev pravil
190. člen
(1) Ta pravila začnejo veljati 1. 1. 2005.
(2) Za uveljavitev teh pravil je potrebno soglasje agencije.
(3) Z uveljavitvijo teh pravil nehajo veljati Pravila poslovanja KDD Centralne klirinško depotne družbe d.d. (Uradni list RS, št. 72/02). Pravila iz prejšnjega stavka se uporabljajo do začetka uporabe teh pravil.
