Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Jožeta Konde iz Brezovice pri Ljubljani, ki ga zastopa Ivan Stošič, odvetnik v Ljubljani, na seji dne 9. decembra 2004

Izvrševanje enajstega odstavka 92. člena Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 82/94, 44/97, 87/97, 47/02, 67/02 – popr., 40/04 in 103/04 – ur. p.b.) se do končne odločitve Ustavnega sodišča zadrži.

1. Pobudnik izpodbija enajsti odstavek 92. člena Zakona o obrambi (v nadaljevanju: ZObr), ki določa, da vojaški osebi preneha delovno razmerje na obrambnem področju najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po splošnih predpisih, ne glede na čas, za katerega je sklenila pogodbo o zaposlitvi, ter predlaga začasno zadržanje te določbe. Odločbo o prenehanju delovnega razmerja izda Minister in je dokončna. Pobudnik je zaposlen na Ministrstvu za obrambo in ima status vojaške osebe. Meni, da gre za prisilen način upokojevanja delavcev, zaposlenih na obrambnem področju, ki te postavlja v neenakopraven položaj v primerjavi z vsemi drugimi delavci, še posebej pa z delavci v državni upravi, med katere po svojem statusu spadajo tudi delavci na obrambnem področju. Izpodbijana ureditev naj bi zato kršila 14., 15. in 49. člen Ustave. Pobudnik predlaga začasno zadržanje izpodbijane določbe, ker je pričakovati, da bo delodajalec že letos prekinil delovno razmerje vsem, ki bodo v letošnjem letu izpolnili pogoje za pridobitev starostne pokojnine, čeprav bi lahko glede na svoje sposobnosti in ob primerjavi z drugimi delavci v drugih panogah, kljub izpolnitvi pogojev za upokojitev, še vedno lahko opravljali delo.
2. Ministrstvo za obrambo meni, da niso podani razlogi za začasno zadržanje izpodbijane določbe. Pojasnjuje, da ne uvaja obvezne upokojitve vojaških oseb, gre le za prenehanje delovnega razmerja na obrambnem področju pod določenimi pogoji. Vojaška oseba, ki ji preneha delovno razmerje na podlagi navedene določbe, lahko sklepa delovna razmerja na drugih področjih. Izpodbijana določba naj bi bila posledica dejstva, da je za opravljanje vojaške službe potrebna posebna telesna in duševna sposobnost, ki je pogojena z ustrezno starostjo, ter da se vojaška služba opravlja v posebnih delovnih pogojih in pod posebnimi obremenitvami, tako da jo vojaške osebe po določeni starosti ne morejo več uspešno opravljati. Meni še, da bi zadržanje izpodbijane določbe imelo škodljive posledice, saj bi bilo treba zadržati popolnjevanje vojaških formacij v Slovenski vojski, po novi organizaciji vojske uveljavljene s spremembami ZObr v letu 2002 in v letu 2004, ki je pogojeno tudi z uveljavitvijo novega plačnega sistema v državni upravi.

3. Na podlagi 39. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) lahko Ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvrševanje izpodbijane določbe predpisa, če bi zaradi njenega izvrševanja lahko nastale težko popravljive posledice. Posledice (prenehanje delovnega razmerja), ki bi lahko nastale z izvrševanjem izpodbijane določbe, bi bile po oceni Ustavnega sodišča težko popravljive v smislu 39. člena ZUstS, če bi se izkazalo, da je izpodbijana določba v neskladju z Ustavo. Pri odločanju o začasnem zadržanju je Ustavno sodišče izhajalo tudi iz obrazložitve predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah ZObr (Poročevalec DZ, št. 9/04), iz katere izhaja, da bo na dan 31. 12. 2004 pogoje za prenehanje delovnega razmerja izpolnilo 60 pripadnikov stalne sestave Slovenske vojske. Na drugi strani je posledica zadržanja le ohranitev sedanjega stanja do končne odločitve Ustavnega sodišča. Začasno zadržanje izpodbijane določbe namreč ne pomeni, da se vojaške osebe, ki so izpolnile pogoje za pridobitev starostne pokojnine, ne bi mogle upokojiti, če to želijo oziroma se s tem strinjajo. Pomeni pa, da jim delovno razmerje ne more prenehati proti njihovi volji, zaradi izpolnitve pogojev za pridobitev starostne pokojnine.
4. Ustavno sodišče je upoštevalo tudi navedbe Ministrstva za obrambo, zato je sklenilo, da bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno.

5. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 39. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo s šestimi glasovi proti trem. Proti so glasovali sodnik Janko ter sodnici Modrijan in Škrk.