Na podlagi 36. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99, 110/02-ZGO-1 in 126/03 – ZVPOPKD) izdaja ministrica, pristojna za kulturo

Pravilnik določa vsebino, način vodenja in nadzor nad evidenco prodaje in drugih poslov s predmeti kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: predmet).
Predmet po tem pravilniku je tisti, ki sodi v eno od zvrsti predmetov kulturne dediščine iz 1. člena Pravilnika o določitvi zvrsti predmetov kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 73/2000).

Evidenco prodaje in drugih poslov s predmeti (v nadaljnjem besedilu: evidenca) vodi vsaka pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki posluje z dediščino (v nadaljnjem besedilu: trgovec).
Evidenca se lahko vodi na podlagi zapisov sklenjenih pogodb, ki se štejejo kot evidenčni zapis in morajo vsebovati vse podatke iz 3. člena tega pravilnika.
Zapis sklenjene pogodbe je lahko v obliki komisijske prevzemnice ali potrdila o odkupu.

Evidenco sestavljajo podatki o izvoru predmeta, opis predmeta, prodajna cena ter podatki o kupcu.
Podatki o izvoru predmeta obsegajo najmanj osebne podatke ali naziv predhodnega lastnika predmeta, poklic lastnika oziroma zadnje nahajališče predmeta, prevzemno vrednost oziroma odkupno ceno in številko zapisa sklenjene pogodbe.
Opis predmeta sestavljajo najmanj opredelitev vrste predmeta, funkcija predmeta, motiv, ime avtorja ali izdelovalca, če je ta znan, letnica ali obdobje nastanka, material, tehnika in posebne značilnosti (kot so označba, poškodbe, okvir).
Podatki o kupcu obsegajo najmanj osebne podatke ali naziv kupca in številko računa za prodan predmet

Fotografija je sestavni del evidence predmeta. Fotografija je lahko digitalna ali klasična. Na fotografiji je lahko le en predmet. Če ima predmet posebne značilnosti, morajo biti te fotografirane.
Trgovec je dolžan fotografirati in hraniti fotografije predmetov, katerih vrednost, označena na zapisu sklenjene pogodbe presega 100.000 SIT.

Dokumentacijo, ki jo je trgovec prejel skupaj s predmetom, je dolžan izročiti kupcu skupaj s prodanim predmetom.

Trgovec mora kupca opozoriti na omejitve pri izvozu in iznosu in ga, če je potrebno, seznaniti s postopkom za pridobitev ustreznega dovoljenja.

Na podlagi evidence je trgovec dolžan izdati kupcu predmeta certifikat.
Certifikat mora biti natisnjen na papirju z znakom in točnim naslovom sedeža trgovca. Vsebovati mora podatke iz tretjega odstavka 3. člena, izjavo iz 8. člena ter datum prodaje, žig in podpis trgovca oziroma njegove odgovorne osebe.

Z izjavo trgovec zagotovi kupcu, da je predmet prodan v dobri veri in ne izhaja iz kršitve zakonodaje Republike Slovenije in da ima lastnosti, ki so v certifikatu iz 7. člena navedene.

Nadzor nad izvajanjem pravilnika opravlja inšpektorat ministrstva, pristojnega za kulturo. V skladu s predpisi je za nadzor pristojen tudi inšpektorat ministrstva, pristojnega za trgovino.

Zavezanci za vodenje evidence po 2. členu morajo začeti voditi evidenco in izdajati certifikate v treh mesecih po uveljavitvi tega pravilnika in vzpostaviti evidenco s prvo inventuro po uveljavitvi tega pravilnika.

Pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.