Uradni list

Številka 140
Uradni list RS, št. 140/2004 z dne 29. 12. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 140/2004 z dne 29. 12. 2004

Kazalo

6098. Odlok o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta pridobivalnega prostora Rudnika Kanižarica - 1. faza, stran 16625.

Na podlagi 16. člena Statuta Občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 35/03 – uradno prečiščeno besedilo) in 23. člena ter v povezavi s 175. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr.) je Občinski svet občine Črnomelj na 19. redni seji dne 14. 12. 2004 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta pridobivalnega prostora Rudnika Kanižarica – 1. faza
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Črnomelj za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in družbenega plana Občine Črnomelj za obdobje od leta 1986 do leta 1990 – dopolnjene 2002/03 (Uradni list RS, št. 119/03) sprejmejo spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta pridobivalnega prostora Rudnika Kanižarica – 1. faza (v nadaljevanju SDUN). Spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta je izdelal Topos d.o.o., Dolenjske Toplice pod št. 04/04-UN.
2. člen
Določbe tega odloka so dopolnjene z:
A) Tekstualnim delom:
1. Obrazložitev
2. Smernice za načrtovanje in mnenja nosilcev urejanja prostora
3. Ocena stroškov za izvedbo SDUN
B) Grafičnim delom:
1. Izsek iz grafičnih prilog sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov občine
2. Načrt parcel
3. Digitalni katastrski načrt z mejo območja urejanja
4. Geodetski načrt – iz sprejetega UN
5. Geodetski načrt z mejo območja urejanja – sprememba
6. Situacija obstoječega stanja
7. Ureditvena situacija – iz sprejetega UN
8. Ureditvena situacija – sprememba
9. Prerez terena A-A, B-B
10. Prometna situacija
11. Zbirna situacija infrastrukturnih vodov in naprav – obstoječe stanje
12. Zbirna situacija infrastrukturnih vodov in naprav – novo
13. Načrt gradbenih parcel
14. Situacija zakoličbe
15. Ukrepi za obrambo in zaščito
II. MEJA OBMOČJA
3. člen
Območje SDUN je velikosti 28.50 ha.
Meja območja poteka po naslednjih parcelnih številkah: na severu – 3587/1 (cesta), 2283/2, 3603/4, 2285/1, 2286/1, 2286/2, 2342/29, 2281/2, 2280/2, 2293, 2294, 2295/2, 2296/3, 2342/29, 2297/4, 2298/2, 2342/3, 2343/3, 2344/5, 2345/1, 2345/2, 2346/1, 2347/1, 2348/1, 2348/2, 2349/1, 2350/1, 2381/1, 2382/1, 2380/1, 2342/29, 2380/1, 2379/2, 2379/1, 2378/2, 2378/1, na vzhodu – 2445/1, 2445/2, 2444, 2442, 2342/29, 2342/29, 2419, na jugu – 2419, 2342/29, 2342/15, 2342/13, 2342/12, 2342/16, 2349/29, 2586/4, 2342/29, 2594/3, 2591/1, 2590/1, 2587/1, 2584/2, 2584/1, 2581/1, 3603/4, na zahodu – 3603/4, 2564/1, 3587/1 (cesta), k.o. Dobliče.
III. MERILA IN POGOJI ZA IZRABO OBMOČJA
IN ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR
4. člen
Ureditvene enote
Območje SDUN je razdeljeno na ureditvene enote (UE):
UE1 – območje upravne stavbe in muzejskega prostora – osrednji del SDUN,
UE2 – območje obstoječih proizvodnih objektov v osrednjem delu SDUN,
UE3 – območje tovarne Sun Roller v osrednjem delu SDUN,
UE4 – območje novih objektov na vzhodu SDUN,
UE5 – območje obstoječih objektov na severu SDUN,
UE6 – območje predvidenih objektov na severu SDUN,
UE7 – območje predvidenih objektov na zahodu SDUN,
UE8 – območje predvidenih objektov na jugu SDUN,
UE9 – območje obstoječih stanovanjskih objektov na jugozahodu SDUN,
UE10 – območje glavnih zbirnih cest in javnih površin znotraj SDUN.
5. člen
Vrste gradenj
V vseh UE razen UE9 so dovoljene naslednje gradnje:
– rekonstrukcije (tudi adaptacije, sanacije) objektov,
– gradnja novega objekta (tudi dozidave in nadzidave),
– vzdrževalna dela na objektih,
– sprememba namembnosti objekta ali dela objekta,
– sprememba rabe objekta ali dela objekta,
– odstranitev objekta
– nadomestna gradnja.
V UE9 so dovoljene naslednje gradnje:
– rekonstrukcije (tudi adaptacije, sanacije) objektov,
– gradnja novega objekta le kot dozidave in nadzidave objektov,
– vzdrževalna dela na objektih,
– sprememba namembnosti objekta ali dela objekta,
– sprememba rabe objekta ali dela objekta,
– odstranitev objekta
6. člen
Vrste objektov
V območju SDUN, razen UE9 in UE10 so dovoljene naslednje vrste objektov (povzeto po Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena – Uradni list, RS, št. 33/04):
– nestanovanjske stavbe (več kot polovica uporabne površine se uporablja za opravljanje dejavnosti):
– gostinske stavbe – točilnice, gostilne, restavracije, prenočišča, hoteli…,
– upravne in pisarniške stavbe – stavbe javne uprave, banke, pošte, zavarovalnice…,
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti – trgovske stavbe, sejemske dvorane, razstavišča, bencinski servisi…
– stavbe za promet in stavbe za opravljanje elektronskih komunikacij – garaže, avtobusne postaje, terminali…,
– industrijske stavbe in skladišča – proizvodno-obrtni objekti, silosi, skladišča, rezervoarji, nadstrešnice za skladiščenje…,
– stavbe splošnega družbenega pomena – muzej, knjižnica, stavbe za izobraževanje, stavbe za zdravstvo…,
– druge nestanovanjske stavbe – druge stavbe…
– gradbeni inženirski objekti:
– objekti transportne infrastrukture – parkirišča, lokalne ceste, javne poti, nekategorizirane ceste…,
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergestki vodi – vodovodi, plinovodi, cevovod za odpadno vodo, hidranti, prenosna in distribucijska komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, trafo-postaje površine večje od 20 m2, plinske postaje…,
– drugi gradbeni inženirski objekti – objekti za šport in rekreacijo in drugi objekti za prosti čas (športna igrišča…)…
– enostavni objekti na osnovi Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, (Uradni list RS, št. 1114/03), in sicer:
– pomožni objekti – objekti za lastne potrebe (nadstrešek, rezervoar za utekočinjen naftni plin ali nafto), ograje (medsosedske ograje, varovalne ograje, igriščna ograja, oporni zid, sajena živa meja, ograditev posameznih delov gozda) in pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti – npr. objekt za odvodnjavanje ceste, pločnik, avtobusno postajališče, objekt javne razsvetljave, pomožni elektroenergetski objekti – npr. trafo postaja, tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk, pomožni telekomunikacijski objekti – npr. antenski drog, pomožni komunalni objekti – npr. ekološki otok, mala tipska čistilna naprava…);
– začasni objekti – začasni objekti namenjeni sezonski turistični ponudbi (npr. sezonski gostinski vrt, gostinski kiosk), začasni objekti namenjeni prireditvi (npr. oder z nadstreškom, cirkus, tribuna za gledalce, prodajni kiosk) in začasni objekti namenjeni skladiščenju (npr. šotor, tipski zabojnik…);
– vadbeni objekti – vadbeni objekti namenjeni športu in rekreaciji na prostem (npr. igrišče, trim steza…);
– spominska obeležja – spomenik, kip, spominska plošča, tehnični spomenik…,
– urbana oprema – npr. kolesarnica, javna telefonska govorilnica, nadkrita avtobusna čakalnica, klopi, koši, …
V UE9 so dovoljene naslednje vrste objektov (povzeto po Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena – Uradni list, RS, št. 33/04):
– stanovanjske stavbe (vsaj polovica uporabne površine se uporablja za prebivanje) – enostanovanjske stavbe,
– nestanovanjske stavbe (več kot polovica uporabne površine se uporablja za opravljanje dejavnosti) – gostinske, trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, gradbeni inženirski objekti,
– enostavni objekti – velja v celoti Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, (Uradni list RS, št. 1114/03).
V UE10 so dovoljene naslednje vrste objektov (povzeto po Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena – Uradni list RS, št. 33/04):
– gradbeni inženirski objekti,
– enostavni objekti – pomožni infrastrukturni objekti.
7. člen
Vrste ureditev
V območju SDUN so dovoljene naslednje ureditve:
– hortikulturne ureditve (kot je npr. ureditev cvetličnjakov, zelenih površin, zasaditev drevoredov, grmovnic ipd.),
– parterne ureditve (tlakovanja, ureditve trgov, zunanjih javnih teras – platojev, vedutnih točk, pešpoti, zunanjih stopnic ipd.).
8. člen
Vrste dejavnosti
Ureditvene enote UE2,3,4,5,6,7,8 so namenjene za naslednje dejavnosti (povzeto po Uredbi o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti, (Uradni list RS, št. 02/02):
– (A) KMETIJSTVO, LOV, GOZDARSTVO: le Gojenje gob v zaprtih prostorih (A-01.120);
– (D) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI: vse vrste predelovalnih dejavnosti vključno z oznako DB, DC, DD, DE, DG, DH, DI, DJ, DK, DL, DM in DN;
– (E) OSKRBA Z ELEKTRIKO, PLINOM IN VODO: le Oskrba s paro in toplo vodo (40.30);
– (F) GRADBENIŠTVO;
– (G) TRGOVINA;
– (H) GOSTINSTVO;
– (I) PROMET, SKLADIŠČENJE IN ZVEZE; razen Kopenski promet, cevovodni transport (I-60); Vodni promet (I-61); Zračni promet (I-62);
– (J) FINANČNO POSREDNIŠTVO;
– (K) POSLOVANJE Z NAPREMIČNINAMI, NAJEM IN POSLOVNE STORITVE;
– (L) DEJAVNOST JAVNE UPRAVE IN OBRAMBE, OBVEZNO SOCIALNO ZAVAROVANJE;
– (M) IZOBRAŽEVANJE: le Izobraževanje odraslih in drugo izobraževanje (M-80.4);
– (N) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO: le Izvenbolnišnična zdravstvena dejavnost (N-85.12), Zobozdravstvena dejavnost (N-85.13), Druge zdravstvene dejavnosti (N-85.14), Alternativne oblike zdravljenja (N-85.142) in Veterinarstvo (N-85.2);
– (O) DRUGE JAVNE SKUPNE IN OSEBNE STORITVENE DEJAVNOSTI;
V UE1 je dovoljeno opravljati naslednje dejavnosti:
– (G) TRGOVINA: le Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili, popravila izdelkov široke porabe (G-52);
– (H) GOSTINSTVO: razen Dejavnosti domov, kampov, in drugih nastanitvenih zmogljivosti za krajši čas (H-55.2);
– (J) FINANČNO POSREDNIŠTVO;
– (K) POSLOVANJE Z NAPREMIČNINAMI, NAJEM IN POSLOVNE STORITVE: razen Dajanje strojev in opreme brez upravljalcev v najem, izposojanje izdelkov široke porabe (K-71);
– (M) IZOBRAŽEVANJE: le Izobraževanje odraslih in drugo izobraževanje (M-80.4);
– (O) DRUGE JAVNE SKUPNE IN OSEBNE STORITVENE DEJAVNOSTI: le Radijska in televizijska dejavnost (O-92.2), Druge razvedrilne dejavnosti (O-92.3), Dejavnost tiskovnih agencij (O-92.4), Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne dejavnosti (O-92.5), Druge dejavnosti za sprostitev (O-92.7), Druge storitvene dejavnosti (O-93) razen Pogrebne storitve (O-93.04).
V UE9 je poleg stanovanjske gradnje dovoljeno opravljanje vse dejavnosti iz UE1 in dejavnost (N) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO: le Izvenbolnišnična zdravstvena dejavnost (N-85.12), Zobozdravstvena dejavnost (N-85.13), Druge zdravstvene dejavnosti (N-85.14), Alternativne oblike zdravljenja (N-85.142).
UE10 je namenjena ureditvi javnih prometnih površin in površin za infrastrukturne objekte ter javni parkovni ureditvi:
– gradnja prometnic znotraj območja urejanja,
– ureditev javnih parkirišč,
– zasaditev visokih dreves in nizkega grmičevja,
– ureditev ekoloških otokov,
– postavitev trafo postaj in drugih infrastrukturnih objektov.
V UE so dovoljene navedene dejavnosti, v kolikor se na parceli ali na javnih parkiriščih zagotovi zadostno število parkirnih mest za določeno dejavnost.
9. člen
Gradbena parcela
Gradbene parcele je možno medsebojno deliti in združevati. Najmanjša dovoljena površina gradbene parcele, nastale pri delitvi osnovne gradbene parcele določene s SDUN je 1500 m2.
Gradbeno parcelo sestavlja: površina za razvoj objekta(ov), manipulativno dvorišče, parkirišče in zelenica.
Pri združevanju gradbenih parcel je dovoljeno združevati tudi površine namenjene za razvoj objekta(ov), manipulativna dvorišča in zelenice. Z ustvarjanjem skupnega notranjega manipulativnega dvorišča je dovoljeno površine zelenic znotraj njega nameniti površinam manipulativnega dvorišča.
10. člen
Površina za razvoj objekta(ov) predstavlja zemljišče, na katerem stoji obstoječi objekt in/ali je možno graditi novi objekt ter širiti objekt ali zgraditi ločene objekte, pod pogoji, ki jih določa ta odlok. Maksimalna pozidava posamezne gradbene parcele je definirana s površino za razvoj objekta(ov).
Manipulativno dvorišče je asfaltirana in/ali tlakovana površina ob objektu namenjena manipulaciji strojev, vozil in ostale mehanizacije potrebne za opravljanje določene dejavnosti, kakor tudi zunanjem skladiščenju, razstavnem prostoru za izdelke iz proizvodnje ali prodaji gotovih izdelkov. Manipulativno dvorišče se lahko nadkrije z nadstrešnico.
Parkirišče je površina namenjena parkiranju osebnih vozil zaposlenih in strank. Parkirišča so lahko tlakovana ali asfaltirana.
Zelenice so površine namenjene hortikulturni ureditvi.
Gradbena linija je linija, ob kateri mora biti postavljena ena fasada ali del fasade objekta.
11. člen
Na površini za razvoj objekta(ov) je dovoljena postavitev vseh vrst objektov iz 6. člena tega odloka (nestanovanjski objekti, gradbeni inženirski objekti, enostavni objekti) ter vseh ureditev iz 6. člena tega odloka (.hortikulturne in parterne ureditve). Na površini namenjeni za razvoj objekta(ov) je dopustno urejati manipulativno dvorišče, parkirišče ali zelenico.
Na manipulativnem dvorišču je dovoljena postavitev objektov iz 2. in 3. alinee 6. člena tega odloka (gradbeni inženirski objekti, enostavni objekti) in le nadstrešnice za skladiščenje iz 1. alinee 6. člena tega odloka ter vse ureditve iz 6. člena tega odloka (hortikulturne in parterne ureditve). Manipulativna dvorišča so lahko na površini za razvoj objekta(ov) ali zunaj nje in na površinah namenjenih za parkirišča. Za manipulativna dvorišča, ki so nadkrita z nadstrešnico veljajo določbe tega odloka glede upoštevanja gradbene linije objekta (nadstrešnice) in objekt nadstrešnice mora biti na površini namenjeni za razvoj objekta(ov).
Na parkiriščih je dovoljena postavitev objektov iz 2. alinee 6. člena tega odloka (gradbeni inženirski objekti), vendar le tisti, ki niso višji od 0.40 m in/ali se gradijo v zemlji ter vse ureditve iz 6. člena tega odloka. Na parkiriščih je dovoljena ureditev manipulativnih dvorišč ali/in zelenic.
Na zelenicah je dovoljena postavitev objektov iz 2.alinee 6. člena tega odloka (gradbeni inženirski objekti), vendar le tisti, ki so zakopani v zemljo in iz 3. alinee 6. člena odloka (enostavni objekti) ter vse ureditve iz 6. člena tega odloka. Na zelenicah ni dovoljeno urejati manipulativnih dvorišč in parkirišč.
12. člen
STANOVANJSKE STAVBE
Stanovanjske stavbe je možno graditi le v UE9 kot dozidave in nadzidave obstoječih objektov. Dozidava je dovoljena do 30% površine osnovnega objekta, nadzidava do 1.50 m nad obstoječo stropno ploščo. Ostali oblikovni elementi (streha, naklon, kritina, fasada, okna…) se uskladijo z obstoječimi elementi na osnovnem objektu.
13. člen
NESTANOVANJSKE STAVBE
Lokacija objektov:
V ureditvenih enotah so objekti locirani samostojno, ob gradbeni liniji, na površini za razvoj objekta(ov).
Horizontalni gabariti: v UE so dovoljeni tlorisi različnih oblik v odvisnosti od funkcije objekta in na površini namenjeni za razvoj objekta(ov).
Vertikalni gabariti: dovoljena je izvedba kleti, ki mora biti v celoti vkopana, lahko pa je do največ 0.60 m izven terena. Pritličje je lahko dvignjeno od terena 0.60 m. Max višina objekta je 15 m nad koto urejenega platoja na nižjem delu terena.
Konstrukcija: zidana, betonska, jeklena, montažna.
Kota pritličja: max 0.60 m nad koto urejenega terena, kote terena so določene v grafičnih prilogah SDUN.
Kolenčni zid: do max 0.80 m, izjemoma je lahko višji s tem, da je pri kolenčnem zidu, višjem od 0.80 m, kota kapi v nivoju s stropno ploščo.
Streha: dopustne so različne oblike streh. Naklon strešnih poševnin je 30˚ do 35˚. V UE1 je dopustno odstopanje od določenega naklona če se s tem kontrastom dosega nova kvaliteta objekta. Na streho je možno postavljati kolektorje, oddajnike, reklame ipd.
Streha nadstrešnic za skladiščenje je ravna ali oblikovana enako kot streha glavnega objekta.
Streha nadstrešnic za parkirišča je lahke, ločne, kovinske konstrukcije.
Kritina: rdeče ali sive barve, nadstrešnice so lahko transparentne.
Fasada: členjene, svetlih barv, dopustna je uporaba ometa, betona, pločevine in drugih vrst fasadnih oblog v kombinaciji s steklom. Prav tako je dopustna kombinacija več barv. Prepovedana je uporaba svetlečih in reflektirajočih fasadnih materialov. Nadstrešnice so objekti, ki so odprti z vseh strani, brez fasad.
Oblikovanje odprtin: svobodno.
Osvetlitev podstrešij: fičare, strešna okna, kupole, svetlobni trakovi ipd.
Gradbena linija: določena je v odvisnosti od že obstoječih objektov. Odstopanja od gradbene linije so dovoljena za ± 2.00 m, vendar največ v 1/3 dolžine fasade objekta. Večje odstopanje od gradbene linije, vendar le v globino gradbene parcele, je dovoljeno v primerih zagotovitve večje komunikacijske površine namenjene zbiranju ljudi.
Zunanja ureditev gradbene parcele: peš dostopi na gradbeni parceli morajo biti tlakovani. Ograje so žičnate ali v kombinaciji z živo mejo. Ostali del gradbene parcele se hortikulturno uredi.
14. člen
ENOSTAVNI OBJEKTI
Za enostavne objekte na območju SDUN veljajo določila Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, (Uradni list RS, št. 1114/03), če s tem odlokom ni drugače določeno.
Ograje so žičnate ali v kombinaciji z živo mejo.
Oporni zidovi so v betonski izvedbi ali sestavljeni iz prefabriciranih elementov. V UE1 so oporni zidovi obvezno v kamniti izvedbi.
Trafo postaje površine do 20 m2 so tipske izvedbe. Prepovedana je postavitev v UE1.
Ekološki otoki se postavijo na betonsko podlago, ogradijo z leseno, netransparentno ograjo višine 2.00 m ter visokim in nizkim grmičevjem. Prepovedana je postavitev v UE1.
Začasni objekti so postavljeni za omejeno časovno obdobje, največ za pet let. Dovoljeno je svobodno urbanistično in arhitektonsko oblikovanje začasnih objektov.
15. člen
HORTIKULTURNA IN PARTERNA UREDITEV
Hortikulturna in parterna ureditev obsega: peš poti, dostope na parcele, fontane, platoje in odre za predstave, terase, razna tlakovanja pohodnih površin in podobno. Dovoljena je v vseh UE, na površini namenjeni za razvoj objekta(ov) ali zunaj nje.
16. člen
ŠPORTNE IN REKREACIJSKE POVRŠINE
Športne in rekreacijske površine obsegajo odprti prostor spodnje terase v UE7, namenjen za športna igrišča, otroška igrišča, razstavni prostor, prostor za koncerte, prireditve, poletno kino, cirkus ipd. V primeru potreb po večjih površinah objektov, ki so predvideni ob cesti »A« (vhodni cesti) ali v drugih primerih je možno celotno ali del terase nameniti za parkirišča ali širitev omenjenih objektov. V tem primeru je dovoljena širitev objektov zunaj površine namenjene za razvoj objekta(ov).
17. člen
ZELENE POVRŠINE
Na zelenicah med parkirišči je obvezna zasaditev visokega drevja.
Ob glavnih zbirnih cestah (cesta «A«, »B«, »C«, »D«) je obvezna zasaditev drevoredov.
Na zelenicah posameznih gradbenih parcel se uredijo zatravljene površine, cvetličnjaki in (ali) zasaditev nizkega grmičevja.
Na zelenicah je dovoljena poleg hortikulturne ureditve ureditev pešpoti, dostopov na parcele, postavitev informativnih in reklamnih tabli ter infrastrukturnih objektov.
V UE7 je na zelenici dovoljena postavitev športnih igrišč, razstav, sejemskih dejavnosti, cirkusa, ipd.
V UE1 je na zelenici dovoljena postavitev muzejskih eksponatov ter postavitev objektov izključno za namen muzejske dejavnosti – predstavitev rudarske dejavnosti.
IV. POGOJI ZA PROMETNO IN KOMUNALNO TER DRUGO UREDITEV OBMOČJA
18. člen
PROMET
Ceste
Ceste znotraj območja urejanja so dvosmerne razen povezovalne ceste med zahodno in južno zbirno cesto, ki je enosmerna. Obstoječe ceste se ne spreminjajo, se le podaljšujejo enakega normalnega profila. Zgradi se nova zahodna obvozna dvosmerna cesta normalnega profila 9.60 m in sicer 2 vozna pasova po 3,00 m, enostranski pločnik za pešce 1.60 m in obojestranski bankini po 1,00 m. Ceste se niveletno prilagodijo zahtevam manipulacije in izvedejo v asfaltni izvedbi. Računska hitrost notranjih cest je 30 km/h. Cestišče vseh cest se dimenzionira na maksimalno obremenitev. Ceste v območju urejanja imajo istočasno funkcijo požarnih poti.
Cestna oprema
Vsa cestna oprema se locira izven telesa ceste, v zelenici zaradi zimskega pluženja.
Pri prehodih čez cesto se zgradijo utopljeni robniki.
Peš promet
Peš promet se odvija po pločnikih za pešce in peš poteh. Ob vseh glavnih zbirnih cestah (južna, severna zahodna in vzhodna) se zgradijo ali dokončajo enostranski pločniki za pešce širine 1.60 m. Zgradi se peš povezava v UE7, na spodnji terasi, med zahodno obvozno cesto in enosmerno povezovalno cesto in peš povezava v UE1med rudniško stavbo in muzejskim prostorom, ki je širine 3.00 m in tlakovana s tlakovci drobne strukture, možna je uporaba največ dveh barv tlakovcev. Ob peš poteh se zasadijo visoka drevesa in postavijo koši za odpadke.
Parkirišča
Parkirišča se asfaltirajo ali tlakujejo s tlakovci drobne strukture. Dovoljena je uporaba več barv in vrst tlakovcev. Med parkirišči se zasadijo visoka drevesa.
Kolesarski promet
Kolesarski promet se znotraj območja SDUN odvija po cestišču..
19. člen
VODOVODNO OMREŽJE
Za nove objekte se predvidi napajanje iz obstoječega javnega vodovoda. Predvideni vodovod poteka v cestnem telesu. Odcepi se predvidijo za posamezne odjeme pri čemer se na koncu odjema za objekte predvidi hidrant. Cevovod se izvede iz LTŽ cevi ali duktilne litine, s tem da notranji profil cevi ne sme biti manjši od DN 100 mm. Priključki objektov se izvedejo preko kontrolnega vodomernega jaška. Minimalna globina polaganja cevi je 1.20 m.
20. člen
KANALIZACIJSKO OMREŽJE
Kanalizacija se izvede v ločenem sistemu.
Fekalna kanalizacija se pod splošnimi pogoji kvalitete odvaja v obstoječo fekalno kanalizacijo, le ta pa v čistilno napravo Kanižarica. Kanalizacijske cevi so iz materiala, ki zagotavlja vodonepropustnost, z min. padcem 5 ‰, ali 2 ‰, če je zagotovljeno spiranje cevi in max padcem 60 ‰ in več, če proizvajalec garantira za kvaliteto cevi.
Meteorna kanalizacija se s streh izpusti direktno v obstoječo meteorno kanalizacijo preko skupnega jaška, medtem ko se meteorna voda s parkirnih površin izpusti v obstoječo javno kanalizacijo preko lovilcev olj in maščob.
21. člen
HIDRANTNO OMREŽJE
Hidrantno omrežje se izvede z razporeditvijo nadzemnih hidrantov na oddaljenosti 80 m znotraj cone, ki se priključujejo na vodovodno omrežje.
22. člen
ODPADKI
Zbiranje odpadkov se zagotovi na vsaki posamezni parceli. Odpadki se odvažajo na komunalno deponijo Leskovec v Mestni občini Novo mesto. Odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin (embalaža /papir, kartoni, lesni odpadki in dr./, steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje), je potrebno zbirati ločeno v zabojnikih in jih odvažati v nadaljnjo predelavo.
23. člen
ENERGETSKO OMREŽJE
Visokonapetostni razvod in trafo postaja
Dovoli se postavitev novih trafo-postaj poleg že obstoječih v kolikor bo to potrebovala določena dejavnost. Trafo-postaje se zgradijo na površinah in pod pogojih, ki jih določa ta odlok. Na zahodnem delu urejanja se predvidi kabliranje obstoječega daljnovoda.
Nizkonapetostni razvod:
Novo nizkonapetostno omrežje znotraj kompleksa se izvede v kabelski kanalizaciji. Upošteva se samostojne priklope predvidenih objektov. Predvidena kabelska kanalizacija do posameznih objektov se izvede iz PVC cevi 4x160 oziroma od predvidenih vej napajanja. Kanalizacijo se polaga v globino 80 cm. V hodniku za pešce ter cestah ali parkiriščih se cevi obbetonirajo.
Javna razsvetljava:
Ob vseh notranjih cestah se ob zunanjem robu cestišča izvede klasična javna razsvetljava.
Medsebojna oddaljenost svetilk naj ne bo večja od 40 m. Kable, PP 41 A 5x10 + 2,5 mm2, vodimo ob nizkonapetostnem razvodu in v kabelski kanalizaciji. Svetilke so tipizirane, višina kandelabrov znotraj kompleksa je 7.00 m.
Ničenje in ozemljitev:
Kot zaščitni ukrep proti nevarnemu dotiku s previsoko napetostjo je ničenje. Poleg ničenja se ozemljitev izvede tudi s pocinkanim valjancem FeZN.
24. člen
OGREVANJE
Objekti bodo imeli vsak svojo kotlovnico na plinsko ali oljno gorivo. Možna je tudi izvedba skupne kotlovnice za več objektov hkrati na plin ali olje.
25. člen
OSKRBA S PLINOM
Predvidi se razvod plinovoda, ki upošteva napajanje iz skupne plinske cisterne ter predvideno končno priključitev na zemeljski plin. Plinovod se polaga vzporedno z vodovodom, z ustreznim odmikom. Omrežje se izvede iz polietilenskih cevi serije S-5 možnega tlaka do 4 bar, vkopanih v teren na globini 1 m. Hišni priključki se izvedejo z odcepom od glavnega voda za posamezni objekt.
26. člen
TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE IN SISTEM ZVEZ
TK omrežje se izvede v kabelski kanalizaciji in priključi na obstoječo TK kanalizacijo. Posebej se upošteva razvod KATV z dodatno cevjo in jaški. Trasa KTV mora biti ločena od trase TK kabelske kanalizacije in ne sme uporabljati istih jaškov.
V. OSTALI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR
27. člen
VARSTVO PRED HRUPOM
Obravnavano območje je na območju s IV. stopnjo varstva pred hrupom, t.j. območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodnji, skladiščni ali servisni dejavnosti ter hrupnejšim komunalnim dejavnostim, kjer so dopustne mejne vrednosti hrupa za dan 70 dBA, za noč 70 dBA, oziroma kjer so kritične ravni hrupa za dan 80 dBA in za noč 70 dBA.
28. člen
VARSTVO ZRAKA
Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94), Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94 in 51/98).
Investitorji v območju urejanja so dolžni takoj odpraviti ugotovljene prekoračene emisije ter tekoče opravljati meritve emisij v okolje, o rezultatih pa obveščati lokalno skupnost.
Vse dimovodne naprave morajo biti zgrajene iz materiala, da imajo dobro vleko in zgrajen dimnik z ustrezno višino.
29. člen
VARSTVO VODA
Odvajanje odpadnih voda iz pridobivalnega prostora Rudnika mora biti urejeno v skladu s pogoji, določenimi v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96). Na meteorno kanalizacijo je dovoljeno priključiti le tiste meteorne vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust neposredno v vode v skladu z določili zgoraj navedene uredbe. Meteorne vode z asfaltiranih prometnih površin je dovoljeno spuščati v meteorno kanalizacijo le preko lovilca olj in maščob.
Prostor za cisterno na tekoče gorivo mora biti izveden kot nepropustna skleda.
30. člen
VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
Požar
Požarno varstvo vseh objektov na območju urejanja mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Notranji prometni sistem cest in peš poti omogoča dostop do objektov z vseh strani, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce (v skladu z SIST DIN 14090, maj 1996), zazankano hidrantno omrežje pa mora zagotavljati zadostne količine požarne vode.
Potres
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih (Uradni list SRS, št. 18/63) za območje seizmične inten­zitete VII. stopnje lestvice Mercalli-Cancan- Seiberg.
Obramba in zaščita
Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi dejstvovanji glede na določbe Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) ni potrebno predvideti.
31. člen
VARSTVO PRED ELEKTROMAGNETNIM SEVANJEM
Za zagotavljanje povečanih potreb po električni energiji je predvidena možna postavitev nove transformatorske postaje, ki predstavljata nizkofrekvenčni vir sevanja. Za njeno postavitev in obratovanje se mora upoštevati Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96) ter Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96).
32. člen
NAČIN RAVNANJA S PRSTJO IN ODVEČNO ZEMLJO
Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu in uporabiti za ureditev zelenic ali za sanacijo degradiranega prostora.
33. člen
ARHITEKTONSKE OVIRE
Na vseh komunikacijah se izvedejo rampe za invalide naklona 1:16.
Pri prečkanju cest se izvedejo »utopljeni« robniki v omenjenem naklonu.
34. člen
VARSTVO KRAJINSKIH ZNAČILNOSTI
Zaradi varovanja krajinskih značilnosti območja se ohranja obstoječi gozd ob vhodu v pridobivalni prostor Rudnika, ob regionalni cesti.
VI. ETAPE IZVAJANJA ZAZIDALNEGA NAČRTA
35 člen
Etapnost izgradnje je pogojena z izgradnjo kateregakoli dela SDUN kot funkcionalne celote po pogojih tega odloka in z izgradnjo dela infrastrukture po trasah, določenih v teh SDUN in dimenzioniranih upoštevajoč končno število uporabnikov.
Na posamezni gradbeni parceli mora biti min. zagotovljena dovozna cesta (po trasi predvideni po teh SDUN in upoštevajoč pogoje teh SDUN glede širine, vzdolžnega in prečnega profila), elektrika, vodovod in kanalizacija (upoštevajoč trase in zmogljivosti po pogojih teh SDUN).
Tudi objekte je možno fazno graditi, vendar kot zaključeno konstrukcijsko in funkcionalno enoto.
VII. ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ
36. člen
Zemljišča, ki ne bodo zazidana v prvi fazi, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.
VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU ZAZIDALNEGA NAČRTA
37. člen
Pri izvajanju posegov v prostor je izvajalec dolžan zagotoviti varen promet in dostope do objektov, v času gradnje racionalno urediti gradbišče, gospodarno ravnati s prstjo in upoštevati pogoje tega odloka.
Po izgradnji objekta do katerekoli gradbene faze je potrebno urediti okolico, splanirati teren, odpeljati odvečno zemljo, gradbeni material in ostale gradbene odpadke.
IX. TOLERANCE
38. člen
– V UE1 se dovoli opravljanje obstoječe dejavnosti servisno tehnične baze na površinah, ki so določene z tem SDUN vse do časa vzpostavitve muzejske dejavnosti.
– Tolerance za horizontalne gabarite objektov so definirane znotraj površine namenjene za razvoj objekta(ov), tolerance višin objektov so določene z max višino objekta, ki je 15.00 m nad koto urejenega platoja na nižjem delu terena, + 10%. Dovoljeni so tudi objekti nižji od 15.00 m. V primeru specifične tehnologije dejavnosti so dovoljeni tudi višji posamezni deli objekta.
– Dovoljena so odstopanja od določitve vhodov v objekt oziroma na parcelo.
– Dovoljeno je združiti dva vhoda v enega za dostop na dve parceli.
– Parcele je možno deliti in združevati, tako da ima nova parcela dostop z javne površine. Pri delitvi osnovne gradbene parcele iz SDUN je dovoljena manjša površina nove gradbene parcele od 1500 m2, v kolikor se na njej gradi katerikoli gradbeni inženirski ali enostavni objekt.
– Z združevanjem parcel se lahko združujejo tudi površine za razvoj objekta(ov), tako prostor med dvema površinama za razvoj objekta(ov) postane površina za razvoj objekta(ov).
– Dovoljeno je združevati objekte, manipulativna dvorišča parkirišča in zelenice, v kolikor se združujejo parcele.
– Objekt je možno izvesti brez kleti.
– Dovoljeno je graditi objekte brez predhodno izvedene parcelacije v primeru:
  – da se zakoličba objekta izvede po pogojih teh SDUN,
  – da se s postavitvijo tega objekta ne ruši koncepta SDUN,
  – da obstaja prometna, komunalna in energetska infrastruktura za funkcioniranje tega objekta, oziroma bo zgrajena skupaj z objektom, vendar dimenzionirana po pogojih teh SDUN.
– Zaradi urejanja lastništva je dopustna dodatna (naknadna) parcelacija znotraj gradbenih parcel določenih s tem zazidalnim načrtom, ob upoštevanju določil in meril tega odloka, ki se nanašajo na gradnjo objektov in ureditev parcel.
– Dovoljeno je odstopanja od gradbene linije za +- 2.00 m, vendar največ v 1/3 dolžine fasade objekta. V UE so dovoljena večja odstopanja od gradbene linije v globino parcele le v primeru ko se mora zagotoviti (na osnovi normativov za dimenzioniranje) večja komunikacijska površina namenjena zbiranju ali parkiranju večjega števila ljudi.
– Dovoljuje se nadkrivanje športnih igrišč.
– Dovoljuje se izgradnja športnih igrišč za druge vrste športov, kot so prikazani v grafičnih prilogah.
– Športne površine na spodnji terasi UE7 se lahko namenijo za širitev objektov, predvidenih ob vhodni cesti (cesta »A«) ali za parkirišča.
– V UE7 je ob vhodni cesti (cesta »A«) dovoljena gradnja terasastih objektov in podzemnih garaž, kakor tudi parkirišč na strehi objektov. V tem primeru se objekt lahko širi zunaj površine namenjene za razvoj objekta.
– Dovoljeno je odstopanje od določil površine za razvoj objekta, manipulativnega dvorišča parkirišč in zelenice v kolikor se na gradbeno parcelo umešča dejavnost, ki potrebuje površine za specifične namene kot je npr, poligon za usposabljanje pri vožnji kolesa z motorjem ipd.
– Pri komunalno-energetski infrastrukturi in sistemu zvez je dovoljeno odstopanje od predvidenih tras, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše tehnološke rešitve.
– V višjih etažah (nadstropja in podstrešja) objekta so dovoljena povečanja od pritličnega tlorisa objekta do + 2.00 m, pod pogojem, da volumen objekta ne sega bližje kot 0.5 m do javne površine. Zmanjšanje tlorisa objekta v višjih etažah je dovoljeno brez omejitev
– Odstopanja so možna tudi pri višinskih kotah platojev, če se ob izdelavi projektne dokumentacije podajo racionalnejše rešitve.
– Na površinah namenjenih za parkirišča je možna ureditev zelenic.
X. KONČNE DOLOČBE
39. člen
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega zazidalnega načrta opravlja MOP, Inšpektorat za okolje in prostor, Enota Novo mesto.
40. člen
Spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta so stalno na vpogled pri občinski upravi Občine Črnomelj.
41. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ureditvenem načrtu pridobivalnega prostora Rudnika Kanižarica (Uradni list RS, št. 52/95) in Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu pridobivalnega prostora Rudnik Kanižarica (Uradni list RS, št. 3/98).
42. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35003-00036/2004
Črnomelj, dne 14. decembra 2004.
Župan
Občine Črnomelj
Andrej Fabjan l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti