Na podlagi četrtega odstavka 36. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 54/04, 57/04 – ZDS-1, 109/04 – odl. US in 128/04 – odl. US) izdaja minister za finance

Ta pravilnik določa podrobnejše kriterije za odpis, delni odpis, obročno plačilo in odlog plačila ter obliko in podatke, ki jih mora davčni zavezanec – fizična oseba (v nadaljevanju: davčni zavezanec) navesti v vlogi.

(1) Pred izdajo odločbe o odlogu oziroma o obročnem plačilu zapadle davčne obveznosti mora davčni organ na podlagi podatkov, navedenih v vlogi, in uradnih evidenc, ki se vodijo o davčnem zavezancu, ki je podal vlogo, ugotoviti višino dohodkov davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov za zadnje tri mesece pred vložitvijo vloge. Na zahtevo davčnega zavezanca davčni organ pri odločanju upošteva tudi socialne razmere in zdravstveno stanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.
(2) Pred izdajo odločbe o odpisu oziroma delnem odpisu zapadle davčne obveznosti mora davčni organ na podlagi podatkov navedenih v vlogi in uradnih evidenc, ki se vodijo o davčnem zavezancu, ki je podal vlogo, ugotoviti višino dohodkov, prihrankov in premoženjskega stanja davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Na zahtevo davčnega zavezanca davčni organ pri odločanju upošteva tudi socialne razmere in zdravstveno stanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.
(3) Za družinskega člana po tem pravilniku se štejejo osebe, ki z davčnim zavezancem živijo v skupnem gospodinjstvu in so z njim v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega drugega kolena, ali če z njim živijo v zakonski zvezi oziroma v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza, ali v svaštvu do vštetega drugega kolena. Za družinskega člana se štejejo tudi pastorek, posvojenec oziroma potomec partnerja v zvezi, ki je izenačena z zakonsko skupnostjo.

Dohodki po tem pravilniku so vsi dohodki in prejemki davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov ne glede na vrsto in obliko, v kateri so prejeti in ne glede na to, ali so obdavčljivi ali ne.

(1) Ne glede na prejšnji člen se kot dohodek po tem pravilniku ne štejejo denarni prejemki, ki jih je davčni zavezanec prejemal mesečno, če jih je davčni zavezanec nehal prejemati pred vložitvijo vloge.
(2) Pri ugotavljanju dohodkov se ti zmanjšajo za znesek preživnin, ki jih je v obdobju, za katerega se dohodki ugotavljajo, davčni zavezanec ali kateri od njegovih družinskih članov plačal za osebo, ki z njimi ne živi v skupnem gospodinjstvu.
(3) Višina preživnine iz prejšnjega odstavka se ugotavlja po sporazumu o razvezi zakonske zveze, po sporazumu o dodelitvi otrok ali sodni odločbi o razvezi in dodelitvi otrok. O plačilu preživnine je davčni zavezanec dolžan predložiti dokazilo o nakazilu zneska na račun upravičenca oziroma s pisno izjava upravičenca, da je preživnino prejel.
(4) Dohodki, ki jih davčni zavezanec ali njegovi družinski člani niso prejemali redno vsak mesec, kot na primer dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, dohodek iz dejavnosti, regres, odpravnina, jubilejne nagrade in druge nagrade, dividende, dediščine in darila, dobiček iz kapitala, prejemki iz avtorskih pogodb in drugi izredni dohodki, ki so jih davčni zavezanec in njegovi družinski člani prejeli v zadnjih 12 mesecih pred vložitvijo vloge, se upoštevajo kot mesečni dohodek v višini 1/12 prejetega.

(1) Za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti se štejejo dohodki, opredeljeni v 58. členu Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 54/04, 56/04 – popr., 62/04 – popr., 63/04 – popr. in 80/04).
(2) Za dohodek iz dejavnosti se šteje dobiček ugotovljen po zakonu, ki ureja dohodnino za obdobje brez upoštevanja olajšav in zmanjšan za obračunan davek, ugotovljen po zadnji odločbi o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti oziroma po zadnjem obračunu davka.

(1) Prihranki po tem pravilniku so denarna sredstva davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov v domači in tuji valuti, ki jih imajo na dan vložitve vloge, zlasti pa so to denarna sredstva na transakcijskih računih, hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi davčnega zavezanca.
(2) Prihranki in njihova vrednost se ugotavljajo iz obvestila banke ali hranilnice o stanju na transakcijskem računu, kopije hranilne knjižice, kopije varčevalne ali druge knjižice, kopije pogodbe o varčevanju, kopije pogodbe o vezavi depozita in izjave stranke.

(1) Premoženje po tem pravilniku je vse premično in nepremično premoženje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov, ki ga imajo v lasti na dan vložitve vloge, v primeru pridobitve po vložitvi vloge, pa na dan pridobitve.
(2) Pristojni davčni organ kot premoženje iz prejšnjega odstavka upošteva zlasti:
– stanovanja, stanovanjske hiše in garaže,
– poslovne prostore in poslovne stavbe,
– prostore za počitek in rekreacijo,
– plovne objekte, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo plovne objekte, vpisani v ustrezen register,
– stavbna zemljišča,
– kmetijska in gozdna zemljišča,
– drugo nepremično premoženje,
– vozila in prikolice,
– vrednostne papirje in druge deleže po predpisih, ki urejajo gospodarske družbe,
– dragocenosti, zbirateljski predmeti, starine in nakit v višini najmanj 600.000 tolarjev.
(3) Kot premoženje po tem pravilniku se ne upošteva:
– stanovanje oziroma stanovanjska hiša, katero davčni zavezanec uporablja za stalno bivanje oziroma jo davčni zavezanec, ki nima stalnega bivališča na območju Republike Slovenije, uporablja za začasno prebivanje.
– predmeti, ki so v skladu s 163. členom Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 54/04, 57/04 – ZDS-1, 109/04 – odl. US in 128/04 – odl. US) izvzeti iz davčne izvršbe,
– eno osebno vozilo, katerega vrednost ne presega 1,440.000 tolarjev.

(1) Premoženje in njegova vrednost se ugotavlja iz zadnje odločbe o odmeri davka od premoženja, odločbe o odmeri davka od prometa nepremičnin, odločbe o odmeri davka na dediščino, odločbe o odmeri davka na darilo.
(2) Če premoženje ni obdavčljivo ali odločba o odmeri davka še ni bila izdana ali ni dokončna, se premoženje in njegova vrednost ugotavlja iz kupoprodajne pogodbe, sklepa o dedovanju, darilne pogodbe ali drugega pravnega naslova, na podlagi katerega je davčni zavezanec ali njegov družinski član pridobil premoženje. Če se vrednost premoženja ne da ugotoviti iz pravnega naslova, na podlagi katerega je davčni zavezanec ali njegov družinski član pridobil premoženje, se določi na podlagi tržne vrednosti primerljivega premoženja.
(3) Kot vrednost vozila se upošteva tržna vrednost vozila na dan vložitve vloge.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se šteje, da je vrednost vozil, ki so bila prvič registrirana najmanj deset let pred letom, v katerem se ugotavlja njihova vrednost, in vrednost vozil s prostornino motorja do 1500 ccm, ki so bila prvič registrirana najmanj šest let pred letom, v katerem se ugotavlja vrednost, manjša od 1,440.000 tolarjev. Njihove vrednosti se zato ne ugotavlja, razen če imajo davčni zavezanec in njegovi družinski člani več vozil.
(5) Obstoj vrednostnih papirjev se ugotavlja iz izpisa stanja na računu vrednostnih papirjev iz centralnega registra vrednostnih papirjev o vrsti in številu vrednostnih papirjev, kot njihova vrednost pa se upošteva vrednost na borzni tečajnici, nazadnje objavljeni v sredstvih javnega obveščanja oziroma na drug ustrezen način, če vrednostni papirji ne kotirajo na organiziranem trgu vrednostnih papirjev.
(6) Višina poslovnih deležev v odstotku se ugotavlja iz izpisa iz sodnega registra, njihova vrednost pa se ugotavlja iz zaključne bilance stanja za preteklo poslovno leto.
(7) Vrednost drugega premoženja se ugotavlja iz potrdila drugega pristojnega organa oziroma organizacije, ki o posamezni vrsti premoženja ali pravici ali drugem dejstvu, vezanem na premoženje, vodi uradno evidenco, oziroma iz druge javne listine.

(1) Davčni organ lahko dovoli obročno plačilo zapadle davčne obveznosti davčnemu zavezancu, katerega dohodki na družinskega člana, ugotovljeni v skladu s 3. do 5. členom tega pravilnika, ne presegajo 46.000 tolarjev.
(2) O številu in višini ter o rokih za plačilo mesečnih obrokov odloči davčni organ glede na višino dohodkov, ugotovljenih v skladu s 3. do 5. členom tega pravilnika, redne mesečne dohodke davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov ter višino davčne obveznosti.

(1) Davčni organ lahko dovoli davčnemu zavezancu odlog plačila zapadle davčne obveznosti, če zavezanec v vlogi dokaže, da bo po preteku določenega roka obveznost lahko poravnal in če dohodki, ugotovljeni v skladu s 3. do 5. členom tega pravilnika, ne zadoščajo za plačilo zapadle davčne obveznosti.
(2) Rok, za katerega je odobren odlog plačila davčne obveznosti, začne teči od izdaje odločbe, s katero se dovoli odlog plačila, davčnemu zavezancu.

(1) Davčni organ lahko zapadlo davčno obveznost delno ali v celoti odpiše po preteku obdobja, za katerega je davčnemu zavezancu odobril obročno plačilo oziroma odlog plačila, če obveznosti ni mogoče delno ali v celoti plačati iz dohodkov ali premoženja in prihrankov davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov, ugotovljenih v skladu s 3. do 5. členom tega pravilnika, in je potekel najdaljši rok, za katerega je mogoče odobriti odlog plačila ali obročno plačilo.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena davčni organ lahko delno odpiše zapadlo davčno obveznost, če mesečni dohodki na družinskega člana, ugotovljeni v skladu s 3. do 5. členom tega pravilnika, ne presegajo 70.000 tolarjev, in obveznosti ni mogoče delno ali v celoti plačati iz dohodkov, premoženja in prihrankov davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena davčni organ lahko v celoti odpiše zapadlo davčno obveznost, če mesečni dohodki na družinskega člana, ugotovljeni v skladu s 3. do 5. členom tega pravilnika, ne presegajo 46.000 tolarjev, in obveznosti ni mogoče delno ali v celoti plačati iz premoženja in prihrankov davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.

V primerih naravnih in drugih nesreč, smrti davčnega zavezanca ali drugih družinskih članov, daljše bolezni oziroma poškodbe davčnega zavezanca ali njegovih družinskih članov in invalidnosti lahko davčni organ ne glede na kriterije, določene v 9. do 11. členu tega pravilnika odpiše ali delno odpiše davčno obveznost oziroma dovoli odlog plačila ali obročno plačevanje davčne obveznosti, če bi plačilo obveznosti ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca ali njegovih družinskih članov.

(1) Davčni zavezanec mora v obrazcu vloge za odpis, delni odpis, obročno plačilo in odlog plačila, ki je objavljen v Prilogi 1 in je sestavni del tega pravilnika, navesti vse podatke v skladu z navodilom za izpolnjevanje, ki je sestavni del vloge.
(2) Vlogi je potrebno priložiti vsa dokazila, ki dokazujejo resničnost navedb v njej.

Ta pravilnik začne veljati 1. januarja 2005.