Na podlagi 1. točke 45. člena Zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01, 110/02 – ZGO-1, 45/04 – ZdZPKG in 62/04 – odl. US) izdaja ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o izvajanju sistematičnega spremljanja stanja kužnih bolezni in cepljenj živali v letu 2005
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa ukrepe, ki jih morajo v letu 2005 izvesti veterinarske organizacije, ki opravljajo javno veterinarsko službo na podlagi koncesije (v nadaljnjem besedilu: veterinarske organizacije), Nacionalni veterinarski inštitut (v nadaljnjem besedilu: NVI) ter lovske družine in lovišča s posebnim namenom, zaradi zagotavljanja sistematičnega spremljanja stanja kužnih boleznih (diagnostične terenske in laboratorijske ter patoanatomske preiskave) in cepljenja živali.
2. člen
Glede živali, za katere so izpolnjeni pogoji iz pravilnika, ki ureja kužne bolezni živali, in tega pravilnika, se šteje, da je zanje opravljen pregled na mestu izvora v skladu z zakonom, ki ureja veterinarstvo.
3. člen
(1) Uradni veterinar za inšpekcijski nadzor (v nadaljnjem besedilu: inšpektor) z odločbo določi veterinarski organizaciji rok za izvedbo posameznih del iz tega pravilnika.
(2) Veterinarska organizacija mora inšpektorju mesečno, do desetega dne v mesecu, predložiti pravilno izpolnjen obrazec MP-E (Mesečno poročilo o opravljenih delih), na katerem poroča o delih, opravljenih v skladu s tem pravilnikom. Obrazec je na voljo na spletni strani Veterinarske uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS).
(3) Veterinarska organizacija inšpektorju predloži račun za povračilo stroškov za izvedbo odrejenih ukrepov, iz katerega mora biti razvidno, da so bile pristojbine odvedene v predpisanem roku.
(4) Inšpektor na podlagi poročila iz drugega odstavka tega člena ugotovi, ali je bil posamezen ukrep iz tega pravilnika opravljen v skladu s predpisi in zahtevami iz tega pravilnika ter s podpisom računa potrdi, da je bilo delo opravljeno v skladu s predpisi.
4. člen
Inšpektor mesečno, do dvajsetega dne v mesecu, za pretekli mesec, obvešča glavni urad VURS o opravljenih delih v skladu s tem pravilnikom.
5. člen
(1) Preventivna cepljenja je treba opraviti v skladu z navodili proizvajalca cepiva, registriranega v Republiki Sloveniji.
(2) Veterinarska organizacija mora voditi evidenco, v katero vpiše osebno ime ter naslov oziroma firmo in sedež imetnika živali, identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva (KMG-MID), oznako (številko) živali, datum cepljenja oziroma preiskave, ime cepiva, ime proizvajalca cepiva, rok uporabnosti in kontrolno številko cepiva ter rezultate diagnostične preiskave. Vse navedene podatke mora vpisati v dnevnik, ki se hrani na gospodarstvu.
(3) Če je za živali, pri katerih se opravljajo preventivna cepljenja in diagnostične preiskave iz tega pravilnika, predpisana identifikacija ter registracija in živali niso označene in registrirane na predpisan način, jih je treba označiti oziroma registrirati in vsako spremembo javiti Službi za registracijo in identifikacijo (SIR) pri ministrstvu, pristojnem za kmetijstvo.
(4) Veterinarska organizacija mora spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in obveščati inšpektorja o vseh stranskih pojavih in morebitni nezanesljivi imunosti.
(5) Veterinarska organizacija mora krvne vzorce jemati istočasno za vse preiskave pri posameznih vrstah živali. Živali, razen perutnine in rib, pri katerih se jemljejo vzorci, morajo biti individualno označene tako, da je omogočena njihova prepoznavnost v zvezi z rezultati analiz.
(6) Veterinarske organizacije in NVI morajo za vnašanje podatkov o brucelozi goved in enzootski goveji levkozi uporabljati računalniške aplikacije VOLOS, dostopne na spletni strani ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, za ostale bolezni pa obrazca ZOVT 1 in ZOVT 2 (Zapisnik o odvzemu vzorcev in tuberkulinskem preizkusu), ki sta na voljo na spletni strani VURS.
(7) Veterinarska organizacija mora podatke o živalih na posameznem gospodarstvu pridobiti iz VOLOS Centralnega registra govedi v obliki računalniškega izpisa, na podlagi katerega vnese podatke o opravljenih preiskavah oziroma odvzetih vzorcih v računalniško aplikacijo iz prejšnjega odstavka.
(8) VURS zagotovi računalniški program za hitro poročanje o pojavu določenih kužnih bolezni, omogoči veterinarskim organizacijam dostop in priklop na programe ter razvoj aplikacije.
6. člen
Veterinarske organizacije in NVI morajo podatke, pridobljene pri izvajanju tega pravilnika, uporabljati v skladu s predpisi o veterinarskih evidencah in jih varovati kot poslovno tajnost.
7. člen
Rezultate preiskav iz tega pravilnika mora NVI poslati veterinarskemu inšpektorju, ki je izdal odločbo, s katero je določil rok za izvedbo posameznih del, in veterinarski organizaciji, ki je vzorce odvzela. Veterinarska organizacija mora o prejemu pozitivnega rezultata preiskave obvestiti inšpektorja.
II. PREVENTIVNI UKREPI PRI GOVEDU
8. člen
(1) Proti vraničnemu prisadu je treba preventivno cepiti govedo v zaselkih, kjer je bil v zadnjih 50 letih ugotovljen vranični prisad.
(2) Preventivno cepljenje je treba opraviti najmanj tri tedne preden se živali žene na pašo oziroma najpozneje do 30. aprila 2005.
(3) Cepljenje opravi veterinarska organizacija.
9. člen
(1) Proti šumečemu prisadu je treba preventivno cepiti govedo v zaselkih, kjer je bil v zadnjih 50 letih ugotovljen šumeči prisad.
(2) Preventivno cepljenje je treba opraviti najmanj tri tedne preden se živali žene na pašo oziroma najpozneje do 30. aprila 2005.
(3) Cepljenje opravi veterinarska organizacija.
10. člen
(1) Preiskave na bovino spongiformno encefalopatijo (BSE) pri govedu se opravlja v skladu z laboratorijskimi metodami iz točke 3(1)(b), Poglavja C, Priloge X Uredbe (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (UL L št. 147 z dne 31. 5. 2001, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 999/2001 ES).
(2) Z eno od metod iz prejšnjega odstavka je treba preiskati vse živali, zaklane v sili, in bolne živali, ki so bile poslane v klavnico z veterinarsko napotnico in so bile starejše od 24 mesecev. Vzorce odvzamejo uradni veterinarji v registriranih klavnicah za klanje govedi, preiskave opravi NVI.
(3) Z eno od metod iz prvega odstavka tega člena je treba preiskati vse poginule in evtanazirane živali, starejše od 24 mesecev. Vzorce odvzame NVI v odobrenih vmesnih obratih za zbiranje in obdukcijo živalskih trupel in opravi preiskave.
(4) Z eno od metod iz prvega odstavka tega člena je treba preiskati vse živali, starejše od 30 mesecev, ki so bile zaklane v okviru programa izkoreninjenja kužnih bolezni, ki pa ne kažejo kliničnih znakov BSE. Vzorce odvzamejo uradni veterinarji v registriranih klavnicah za klanje govedi, preiskave opravi NVI.
(5) Z eno od metod iz prvega odstavka tega člena je treba preiskati vse govedo ne glede na starost, kadar gre za sum na BSE in pri živalih, ki so bile pokončane v okviru izvajanja ukrepov iz točke 2(a), Priloge VII Uredbe 999/2001 ES. Vzorce odvzame NVI v odobrenih vmesnih obratih za zbiranje in obdukcijo živalskih trupel in opravi preiskave.
(6) Z eno od metod iz prvega odstavka tega člena je treba preiskati na BSE vse redno zaklane živali, starejše od 30 mesecev. Vzorce odvzamejo uradni veterinarji v registriranih klavnicah za klanje govedi, preiskave opravi NVI. Stroški cene kita do višine, določene v Odločbi Evropske komisije št. 2004/863/ES z dne 30. novembra 2004 o odobritvi programov za izkoreninjenje in spremljanje TSE v nekaterih državah članicah za leto 2005 in o določitvi višine finančnega prispevka Skupnosti (UL L št. 370 z dne 17. 12. 2004, str. 82), se krijejo iz proračuna Republike Slovenije, ostale stroške preiskave plača nosilec dejavnosti.
11. člen
(1) Za pridobitev statusa države, uradno proste bruceloze, je treba preiskati vse živali, starejše od 12 mesecev.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek ni treba preiskati živali na gospodarstvu, kjer redijo izključno moške živali v prosti reji, namenjene pitanju.
(3) Vzorce odvzame veterinarska organizacija, preiskave pa opravi NVI.
12. člen
(1) Na bolezen modrikastega jezika je treba serološko pregledati po 5% živali, starejših od enega leta, na mejnem območju z Republiko Italijo in na mejnem območju z Republiko Hrvaško.
(2) Program in območje vzorčenja določi VURS.
(3) Vzorce odvzame veterinarska organizacija, preiskave opravi NVI.
(4) Entomološke preiskave na prisotnost vektorjev se opravi v skladu s programom, ki ga pripravi VURS.
13. člen
(1) Za ohranjanje statusa države proste enzootske goveje levkoze je treba preiskati vse živali, starejše od 24 mesecev, v 20% čred.
(2) Program vzorčenja pripravi VURS.
III. PREVENTIVNI UKREPI PRI DROBNICI
14. člen
(1) Proti vraničnemu prisadu je treba preventivno cepiti drobnico v zaselkih, kjer je bil v zadnjih 50 letih ugotovljen vranični prisad.
(2) Preventivno cepljenje je treba opraviti najmanj tri tedne preden se živali žene na pašo oziroma najpozneje do 30. aprila 2005.
(3) Cepljenje opravi veterinarska organizacija.
15. člen
(1) Proti šumečemu prisadu je treba preventivno cepiti drobnico v zaselkih, kjer je bil v zadnjih 50 letih ugotovljen šumeči prisad.
(2) Preventivno cepljenje je treba opraviti najmanj tri tedne preden se živali žene na pašo oziroma najpozneje do 30. aprila 2005.
(3) Cepljenje opravi veterinarska organizacija.
16. člen
(1) Preiskave na transmisivne spongiformne encefalopatije (TSE) pri ovcah in kozah se opravlja v skladu z laboratorijskimi metodami, določenimi v točki 3.2(b), Poglavja C, Priloge X Uredbe Sveta 999/2001 ES.
(2) Z eno od metod iz prejšnjega odstavka je treba testirati 200 ovc in koz, zaklanih za prehrano ljudi, ki so starejše od 18 mesecev ali pri katerih sta skozi dlesen predrla več kot dva stalna sekalca. Starost živali se oceni na podlagi rasti zob, očitnih znakov odraslosti ali drugih zanesljivih podatkov. Kjer je to mogoče, se je treba izogniti večkratnemu vzorčenju iste črede. Vzorce odvzamejo uradni veterinarji v registriranih klavnicah za klanje ovac in na turističnih kmetijah pri zakolu ovc in koz. Preiskave opravi NVI.
(3) Z eno od metod iz prvega odstavka tega člena je treba testirati vse ovce in koze, starejše od 18 mesecev ali pri katerih sta skozi dlesen predrla več kot dva stalna sekalca, ki so poginile ali so bile usmrčene. Vzorce odvzame NVI v odobrenih vmesnih obratih za zbiranje in obdukcijo živalskih trupel in opravi preiskave.
(4) Z eno od metod iz prvega odstavka tega člena je treba testirati minimalno število usmrčenih živali, starejših od 12 mesecev, v okviru programa zatiranja TSE, ki ga pripravi VURS. Minimalno število je predpisano v tabeli iz 4. točke, II. dela, Poglavja A, Priloge III Uredbe Sveta 999/2001 ES. Vzorce odvzame NVI v odobrenih vmesnih obratih za zbiranje in obdukcijo živalskih trupel in opravi preiskave.
(5) Z metodami iz Priloge X Uredbe 999/2001 ES je treba zagotoviti dodatne preiskave vseh pozitivnih primerov praskavca. Preiskave opravi NVI ali drug laboratorij, ki ga določi Evropska komisija.
(6) Z metodo iz Priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika, je treba določiti tudi genotip prionskega proteina pri vsakem pozitivnem primeru TSE pri ovcah. Vzorce odvzamejo veterinarske organizacije, preiskave opravi NVI.
(7) Z metodo iz Priloge 1 tega pravilnika je treba določiti tudi genotip prionskega proteina pri naključnem vzorcu ovc. Vzorci se odvzamejo ovnom, starejšim od 6 mesecev in namenjenim za pripust, v tropih, ki redijo več kot 50 odraslih ovc. Vzorce odvzamejo veterinarske organizacije ob jemanju krvi za preiskave na brucelozo, preiskave opravi NVI.
(8) Z metodo iz Priloge 1 tega pravilnika je treba določiti tudi genotip prionskega proteina pri ovnih, starejših od 6 mesecev in namenjenih za pripust, v tropih, ki so vključeni v rejski program in še nimajo določenega genotipa, odbranim ovnom na testni postaji Logatec in Jezersko, ki še nimajo določenega genotipa, in določenemu številu ovc v skladu z rejskim programom. Vzorce odvzamejo veterinarske organizacije, preiskave opravi NVI. Stroški odvzema vzorcev, prevoza vzorcev do laboratorija in stroške cene preiskave do višine, določene v Odločbi Evropske komisije št. 2004/863/ES z dne 30. novembra 2004 o odobritvi programov za izkoreninjenje in spremljanje TSE v nekaterih državah članicah za leto 2005 in o določitvi višine finančnega prispevka Skupnosti (UL L št. 370 z dne 17. 12. 2004, str. 82), se krijejo iz proračuna Republike Slovenije.
17. člen
(1) Na Brucello melitensis, Maedi visna in virusni artritis koz je treba enkrat letno na registriranih gospodarstvih serološko preiskati krvne vzorce drobnice, starejše od 6 mesecev, in sicer:
+---------------+---------------+
| Število živali|Število vzorcev|
|na gospodarstvu| |
+---------------+---------------+
| 10–20 | 10 |
+---------------+---------------+
| 21–30 | 11 |
+---------------+---------------+
| 31–60 | 12 |
+---------------+---------------+
| 61–200 | 13 |
+---------------+---------------+
| 201 in več | 14 |
+---------------+---------------+
(2) Vzorce odvzamejo veterinarske organizacije, preiskave opravi NVI.
18. člen
(1) Na bolezen modrikastega jezika je treba serološko pregledati po 15% živali, starejših od enega leta, na mejnem območju z Republiko Italijo in na mejnem območju z Republiko Hrvaško.
(2) Program vzorčenja pripravi VURS.
(3) Vzorce odvzamejo veterinarske organizacije, preiskave opravi NVI.
(4) Entomološke preiskave na prisotnost vektorjev se opravi v skladu s programom, ki ga pripravi VURS.
IV. PREVENTIVNI UKREPI PRI PRAŠIČIH
19. člen
(1) Na prisotnost protiteles proti klasični prašičji kugi in bolezni Aujeszkega je treba preiskati:
a) na velikih prašičerejskih gospodarstvih (več kot 500 plemenskih svinj):
– vsako četrtletje po 15 krvnih vzorcev pitancev;
– vsako četrtletje po 25 krvnih vzorcev izločenih plemenskih svinj.
b) na ostalih gospodarstvih (ki redijo več kot 10 pitancev) enkrat letno, in sicer:
+-------------------+--------------------+
| Število pitancev | Število vzorcev |
| na gospodarstvu | |
+-------------------+--------------------+
| 10–20 | 10 |
+-------------------+--------------------+
| 21–30 | 11 |
+-------------------+--------------------+
| 31–60 | 12 |
+-------------------+--------------------+
| 61–200 | 13 |
+-------------------+--------------------+
| 201 in več | 14 |
+-------------------+--------------------+
in
+-------------------+--------------------+
| Število plemenskih| Število vzorcev |
| svinj | |
| na gospodarstvu | |
+-------------------+--------------------+
| 1–19 | Vse |
+-------------------+--------------------+
| 20–25 | 20 |
+-------------------+--------------------+
| 26 –100 | 25 |
+-------------------+--------------------+
| 101 in več | 30 |
+-------------------+--------------------+
c) vzorce iz prejšnje točke se na gospodarstvih na obmejnem območju (10 km pas ob meji) z Republiko Hrvaško vzame dvakrat letno, v presledku 6 mesecev. Prvi odvzem se opravi najkasneje do 30. junija 2005.
(2) Vzorce iz prejšnjega odstavka odvzame uradni veterinar na klavnici ob rednem zakolu, preiskave opravi NVI.
(3) Na bolezen Aujeszkega je treba preiskati tudi vse plemenske merjasce. Vzorce odvzame veterinarska organizacija, preiskave opravi NVI.
V. PREVENTIVNI UKREPI PRI PERUTNINI
20. člen
(1) Proti atipični kokošji kugi je treba cepiti vse jate kokoši, piščancev, puranov, japonskih prepelic, nojev, pegatk in matične jate fazanov, in sicer:
– na gospodarstvih pravnih oseb;
– na gospodarstvih fizičnih oseb, ki imajo nad 350 živali;
– v naseljih, kjer so gospodarstva pravnih ali fizičnih oseb, ki imajo nad 350 živali;
– v fazanerijah;
– v rejah nojev.
(2) Cepljenje se opravi s cepivi, ki izpolnjujejo pogoje iz Priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
(3) Cepljenje opravi veterinarska organizacija.
21. člen
(1) Kontrolo imunosti na atipično kokošjo kugo opravi NVI po naslednjem programu:
– matične jate: 1 hlevski vzorec (20 krvnih vzorcev) iz vsakega hleva vsakih 6 tednov;
– proizvodne jate nesnic konzumnih jajc: 1 hlevski vzorec (20 krvnih vzorcev) iz vsakega hleva v času vzreje;
– proizvodne jate pitovne perutnine: 1 hlevski vzorec (20 krvnih vzorcev) v vsakem objektu reje z več kot 350 živali, najmanj enkrat letno.
(2) Vzorce odvzamejo veterinarske organizacije, preiskave opravi NVI.
22. člen
(1) Serološki monitoring na aviarno influenco (Al) se opravi na gospodarstvih, in sicer:
+-------------------+--------------------+
| Kategorija | Število jat |
+-------------------+--------------------+
| matične jate | vse |
+-------------------+--------------------+
| nesnice konzumnih | 53 |
| jajc | |
+-------------------+--------------------+
| noji in fazani | vse |
+-------------------+--------------------+
| Purani | 80 |
+-------------------+--------------------+
(2) Iz vsake jate se enkrat letno odvzame 10 vzorcev krvi.
(3) Program vzorčenja pripravi VURS.
(4) Vzorce odvzamejo veterinarske organizacije, preiskave opravi NVI.
VI. PREVENTIVNI UKREPI PRI KOPITARJIH
23. člen
(1) Proti vraničnemu prisadu je treba preventivno cepiti kopitarje v zaselkih, kjer je bil v zadnjih 50 letih ugotovljen vranični prisad.
(2) Preventivno cepljenje je treba opraviti najmanj tri tedne preden se živali žene na pašo oziroma najpozneje do 30. aprila 2005.
(3) Cepljenje opravi veterinarska organizacija.
VII. PREVENTIVNI UKREPI PRI PSIH
24. člen
(1) Psi morajo biti cepljeni enkrat letno proti steklini. Od zadnjega cepljenja ne sme miniti več kot dvanajst mesecev. Splošno cepljenje psov proti steklini mora biti opravljeno najpozneje do 15. maja 2005.
(2) Psi, rojeni od 1. januarja 2003 dalje, morajo biti označeni z mikročipi v skladu s pravilnikom, ki ureja označevanje živali, veterinarsko spričevalo in veterinarsko napotnico.
(3) Mladi psi morajo biti cepljeni proti steklini takoj, ko dopolnijo tri mesece starosti.
(4) Ob cepljenju je treba psom odpraviti notranje zajedavce.
(5) Cepljenje opravi veterinarska organizacija.
IX. PREVENTIVNI UKREPI PRI RIBAH
25. člen
(1) Na virusno hemoragično septikemijo postrvi in infekciozno hematopoetsko nekrozo je treba preiskati ovarialno in semensko tekočino v vseh plemenskih jatah postrvi in lipanov.
(2) Vzorce odvzame in preiskave opravi NVI.
X. PREVENTIVNI UKREPI PRI DIVJADI
IN PROSTOŽIVEČIH PTICAH
26. člen
(1) V skladu s programom, ki ga pripravi VURS, je treba izvajati peroralno cepljenje lisic.
(2) Na prisotnost virusa stekline je treba pregledati vse vzorce uplenjenih lisic. VURS letno sporoči potrebno število vzorcev za posamezno lovsko upravljavsko območje Zavodu za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZGS). ZGS v letnih načrtih lovsko upravljavskega območja določi upravljavcem lovišč število vzorcev, ki so jih dolžni oddati veterinarskim organizacijam.
(3) Lisice, uplenjene na cepnih območjih, je treba pregledati na prisotnost protiteles proti virusu stekline, jim odvzeti spodnjo čeljust za preiskavo na prisotnost biomarkerja ter določiti starost živali. V primeru pozitivnega rezultata se opravi diferenciacija virusa.
(4) Vzorce odvzame in preiskave opravi NVI.
27. člen
(1) Divjim prašičem je treba skladno s programom, ki ga pripravi VURS, odvzeti vzorce krvi odstreljenih prašičev in jih serološko preiskati na prisotnost protiteles proti klasični prašičji kugi in bolezni Aujeszkega.
(2) Statistično podlago za pripravo programa pripravi ZGS, ki VURS posreduje podatke o letnem odvzemu divjih prašičev po upravljavcih lovišč.
(3) Na prisotnost virusov iz prvega odstavka tega člena je treba preiskati tudi vse najdene poginule in povožene divje prašiče.
(4) Vzorce odvzamejo lovske družine in lovišča s posebnim namenom skladno s programom VURS, vzorce poginulih in povoženih živali pa odvzame NVI. Preiskave opravi NVI.
28. člen
(1) Opraviti je treba 12 preiskav na TSE pri divjih prežvekovalcih z območij lovsko upravljavskih območij Kočevje in Bela Krajina.
(2) Vzorce odvzamejo uradni veterinarji VURS v obratih z omejenim dovoljenjem ali lovskih zbiralnicah. Preiskave opravi NVI.
29. člen
(1) Monitoring na aviarno influenco pri prostoživečih pticah se opravi po naslednji shemi:
– vodne ptice: 80 vzorcev;
– galebi, pobrežniki, čaplje, slapniki: 20 vzorcev;
– druge ptice: 15 vzorcev.
(2) Program monitoringa pripravi VURS.
(3) Vzorce kloakalnih brisov odvzame in preiskave opravi NVI.
XI. KONČNA DOLOČBA
30. člen
Ta pravilnik začne veljati 1. januarja 2005.
Št. 323-01-131/2004
Ljubljana, dne 23. decembra 2004.
EVA 2004-2311-0423
Marica Lukačič l. r.
Ministrica
za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano
PRILOGA 1
METODE GENOTIPIZACIJE
Genotipizacija se izvede z validiranim molekularno-biološkim postopkom
ugotavljanja nukleotidnih zaporedij, ki kodirajo aminokisline na
zaporedjih 136, 154 in 171 prionskega proteina.
PRILOGA 2
ATIPIČNA KOKOŠJA KUGA – CEPIVA
Za uporabo v programih rednega cepljenja:
a) se živa oslabljena cepiva proti atipični kokošji kugi pripravljajo
iz seva virusa atipične kokošje kuge, za katerega je bila primarna pasaža
preizkušena in je pokazala, da ima indeks intracerebralne patogenosti
(ICPI):
– manj kot 0,4, če se vsaki ptici pri preizkusu indeksa
intracerebralne patogenosti (ICPI) ne da manj kot 10(na 7) EID50 ali
– manj kot 0,5, če se vsaki ptici pri preizkusu indeksa
intracerebralne patogenosti (ICPI) ne da manj kot 10(na 8) EID50;
b) inaktivirano cepivo proti atipični kokošji kugi se pripravi iz
sevov virusa, za katerega je bila primarna pasaža preizkušena in je
pokazala, da ima indeks intracerebralne patogenosti (ICPI) nižji od 0,7,
če se vsaki ptici pri preizkusu indeksa intracerebralne patogenosti (ICPI)
ne da manj kot 10(na 8) EID50.
