Na podlagi 15. člena statuta Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 37/99 in 51/01) in 23. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) je Občinski svet občine Škocjan na 18. seji dne 22. 12. 2004 sprejel

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Škocjan (odlok objavljen v Uradnem listu RS, št. 15/98, spremembe in dopolnitve odloka pa v Uradnem listu RS, št. 13/99, 34/00, 119/02 in 10/03 – v nadaljnjem besedilu: sprejeti odlok), ki se nanašajo na:
– določitev meril in pogojev za gradnjo objektov na novih stavbnih zemljiščih, ki so bila določena z odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnih planov občin Novo mesto in Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in družbenih planov občin Novo mesto in Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 75/04),
– uskladitev z novimi strokovnimi podlagami s področja ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine,
– uskladitev izrazov, uporabljenih v sprejetem odloku z zakonom o graditvi objektov (ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/02 in 47/04).

Priloga k temu odloku so naslednje strokovne podlage:
– za področje poselitve; Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planskih aktov Občine Škocjan ter prostorski ureditveni pogoji Občine Škocjan, Strokovne podlage – poselitev (I. del – občina, II. del – naselja), Topos d.o.o. Dol. Toplice, september 2001,
– za področje naravnih vrednot; Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za območje Občine Škocjan, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, september 2001,
– Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Škocjan, Zavod RS za varstvo narave, OE Novo mesto, avgust 2004,
– za področje kulturne dediščine; Strokovne podlage varstva kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za območje Občine Škocjan, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, julij 2001.

V sprejetem odloku se uporabljen izraz »poseg v prostor« nadomesti z »gradnje in druge ureditve«, »vzdrževalna dela« z »redna vzdrževalna dela« in »adaptacije« z »investicijska vzdrževalna dela«.

1. člen sprejetega odloka se spremeni tako, da se četrti odstavek nadomesti z naslednjim besedilom:
»Kartografski del odloka je izdelan v digitalni obliki in izrisan kot čistoris sprejetega odloka z upoštevanjem predmetnih sprememb in dopolnitev. Kartografski del sestavljajo karte v merilu 1:5000 (osnova za izdelavo digitalni katastrski načrti), s prikazom vsebine iz veljavnega prostorskega plana občine ter dodano vsebino, ki se nanaša na prostorsko ureditvene pogoje (določitev morfoloških, funkcijskih in širitvenih kriterijev ter drugih pogojev) urejanja.«

2. člen sprejetega odloka se spremeni, tako da se:
(1) prvi odstavek nadomesti z naslednjim besedilom: »Prostorski ureditveni pogoji določajo merila in pogoje za gradnje in druge ureditve ter druge ukrepe v zvezi z urejanjem prostora na celotnem prostoru občine razen na območjih, kjer veljajo prostorski izvedbeni načrti.«,
(2) sedma točka prvega odstavka se spremeni tako, da se glasi: »VII. Merila in pogoje za določanje gradbenih parcel«,
(3) osma točka prvega odstavka se spremeni tako, da se glasi: »VIII. Merila in pogoje za ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine«.

Besedilo 3. člena sprejetega odloka se nadomesti z naslednjim besedilom: »Merila in pogoji, določeni s tem odlokom, se nanašajo na gradnje in druge ureditve, za katere je po veljavni zakonodaji predpisana obveznost pridobitve gradbenega dovoljenja ter za gradnjo enostavnih objektov, ki so dovoljeni s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03 in 130/04).«.

4. člen sprejetega odloka se spremeni tako, da se izraz »kmetijskih zemljiščih 1. območja« nadomesti z izrazom »najboljših kmetijskih zemljiščih«.

5. člen sprejetega odloka se spremeni tako, da se izraz »kmetijskih zemljiščih 2. območja« nadomesti z izrazom »drugih kmetijskih zemljiščih«.

»6. člen sprejetega odloka se spremeni in dopolni tako, da se:
(1) Del besedila prvega stavka »Na območjih kmetijskih zemljišč 1. in 2. vinogradniškega območja je dovoljena:« nadomesti z naslednjim besedilom: »Na kmetijskih in gozdnih zemljiščih, ki so vključena v vinogradniška območja (območja za vinogradništvo in sadjarstvo) je dovoljena:«.
(2) V prvi in tretji alinei se izraz »v 1. območju vinogradniških površin« nadomesti z »v območju najboljših kmetijskih zemljišč« in izraz »v 2. območju vinogradniških površin« nadomesti z »v območju drugih kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki so vključena v vinogradniška območja«.
(3) Za tretjim odstavkom se doda nov odstavek z naslednjim besedilom: » Za gradnjo zidanic in gospodarskih objektov za spravilo sadja na gozdnih zemljiščih, ki so vključena v vinogradniška območja je potrebno predhodno pridobiti dovoljenje pristojnega Zavoda za gozdove za posek gozda in mnenje Kmetijske svetovalne službe o proizvodni sposobnosti zemljišča.«
(4) Za zadnjim odstavkom se doda nov odstavek z naslednjim besedilom: »Za gradnjo objektov na stavbnih zemljiščih v vinogradniških območjih (območja za vinogradništvo in sadjarstvo) veljajo iste določbe kot veljajo za gradnjo objektov na drugih stavbnih zemljiščih, brez pogojev glede površine vinograda oziroma sadovnjaka.«.

8. člen sprejetega odloka se dopolni tako, da se za zadnjo alineo doda nova alinea z naslednjim besedilom:
»– gradnja zidanic in gospodarskih objektov za spravilo sadja, kolikor so gozdna zemljišča istočasno vključena tudi v vinogradniška območja in če so izpolnjeni pogoji iz 6. člena sprejetega odloka.«.

13. člen sprejetega odloka se dopolni, tako da se:
(1) za besedilom pod naslovom »K – kriteriji za urejanje naselij ali delov naselij s kmetijsko funkcijo» doda naslednje besedilo:
»V območjih za stanovanja, kmetijstvo in turizem na kmetih, so dopustni naslednji posegi:
– spremembe namembnosti stanovanjskih in gospodarskih objektov za opravljanje domače obrti, turizma ali druge poslovne dejavnosti združljive z bivanjem in kmetijstvom;
– gradnja novih in nadomestnih stanovanjskih ter gospodarskih in kmetijskih objektov;
– gradnja novih in nadomestnih objektov za potrebe kmetijske dejavnosti ter gradnje novih in prenove obstoječih objektov za potrebe turizma na kmetih;
– dovoljene so tudi druge dejavnosti (obrt in proizvodnja v manjšem obsegu ter poslovne dejavnosti), ki ne potrebujejo večjih površin in ne povzročajo emisij v okolje nad mejnimi vrednostmi, določenimi za bivalna območja;
– gradnja pomožnih objektov k posameznim stanovanjem, kot so garaže, drvarnice ipd., kadar v sklopu novogradenj ni možno zadovoljiti manjkajočih prostorskih potreb; ti objekti morajo biti zgrajeni na obstoječi gradbeni parceli osnovnega objekta.«.
(2) za besedilom pod naslovom »S – kriteriji za urejanje naselij ali delov naselij s stanovanjsko funkcijo» doda naslednje besedilo:
»V območjih za stanovanja in spremljajoče dejavnosti je dopustna:
– gradnja novih in nadomestnih stanovanjskih, gospodarskih in kmetijskih objektov;
– gradnja manjših objektov za proizvodnjo, obrt in ostale poslovne dejavnosti;
– gradnja objektov za terciarne dejavnosti, otroško varstvo in kulturo;
– gradnja objektov za turizem, šport in rekreacijo;
– urejanje odprtih površin kot so zelenice, otroška igrišča, pešpoti, ploščadi, trgi, parki;
– sprememba namembnosti objektov in delov objektov za stanovanja, kmetijstvo, manjšo obrt in servise, terciarne in kvartarne dejavnosti ter turizem, šport in rekreacijo.«.
(3) za besedilom pod naslovom »U – Kriteriji za urejanje naselij ali delov naselij z urbano-javno funkcijo» doda naslednje besedilo:
»V območjih za centralne dejavnosti je dopustna:
– gradnja stanovanjskih in gospodarskih objektov;
– gradnja manjših objektov za obrt in druge poslovne dejavnosti;
– gradnja objektov za terciarne in kvartarne dejavnosti;
– gradnja objektov za turizem, šport in rekreacijo;
– urejanje odprtih površin kot so zelenice, otroška igrišča, peš poti, ploščadi, trgi, parki;
– sprememba namembnosti objektov in delov objektov za stanovanja, kmetijstvo, manjšo obrt in servise, terciarne in kvartarne dejavnosti ter turizem, šport in rekreacijo.«.
(4) za besedilom pod naslovom »P – Kriteriji za urejanje naselij ali delov naselij s proizvodno-obrtno funkcijo» doda naslednje besedilo:
»V območjih za proizvodno in obrt ter druge poslovne dejavnosti je dopustna:
– gradnja novih ter investicijska vzdrževalna dela obstoječih objektov za potrebe proizvodnih, poslovnih in obrtnih dejavnosti, ki ne presegajo ravni hrupa, predpisana za bivalna okolja in imajo zagotovljeno ustrezno čiščenje in odstranjevanje odpadnih vod ter spremljajočih objektov, naprav in ureditev;
– gradnja začasnih objektov;
– sprememba namembnosti obstoječih objektov za proizvodno, obrt, oskrbne, storitvene in druge poslovne dejavnosti;
– gradnja naprav za varstvo okolja;
– gradnja funkcionalnih ograj.«.

14. člen sprejetega odloka se spremeni, tako da se črta četrti odstavek z naslovom »**Kriteriji za urejanje novogradenj za potrebe kmetijstva«.

15. člen sprejetega odloka se spremeni, tako da se:
(1) v četrtem odstavku z naslovom »Dozidave, nadzidave, adaptacije in vzdrževalna dela« se prvi stavek dopolni z naslednjim besedilom: », pri čemer pa je lahko razmerje stranic v tlorisni zasnovi prizidkov tudi v drugačnem razmerju od predpisanega za glavno stavbo.« Za prvim stavkom pa se doda besedilo: »Pri prizidkih je velikokrat funkcionalna potreba zaradi programa (tehnologije), da je prizidek večji od obstoječega objekta; v takih primerih naj se z ustreznim arhitekturnim oblikovanjem ter kombinacijo ravnih strešin z dvokapnicami v kontekstu obstoječih strešin ustvarijo višje kvalitete naselja.«.
(2) naslov »Začasni in pomožni objekti« nadomesti z naslovom »Enostavni objekti«, besedilo pod tem naslovom pa se nadomesti z naslednjim besedilom:
»Za gradnjo enostavnih objektov se uporabljajo določbe Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03 in 130/04).«.
(3) iz naslova »Avtobusna postajališča, parkirišča in druge javne ureditve« izpusti beseda »javne«.

16. člen sprejetega odloka se dopolni tako, da se:
(1) v prvem odstavku z naslovom »Stanovanjski in gospodarski objekti«, v tretji alinei zadnji stavek nadomesti z naslednjim besedilom: »Dovoljeni so čopi, strešna okna in dvokapne frčade, naklon strešin frčad mora biti enak osnovnemu naklonu strehe. Na območjih strnjene pozidave so dovoljene tudi drugačne oblike frčad v skladu z lokalno tipologijo.«.
(2) v tretjem odstavku z naslovom »Zidanice«, se v drugi alinei beseda »podstrešje« nadomesti z besedo »mansarda«, v tretji alinei na koncu besedila pa doda stavek:« Za osvetlitev mansarde so dovoljena strešna okna ali izvedba dvokapne frčade v osi objekta pri čemer pa širina frčade ne sme presegati 1/3 dolžine objekta, naklon strešin frčade mora biti enak osnovnemu naklonu strehe.«.

Iz naslova poglavja VII. MERILA IN POGOJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL IN FUNKCIONALNIH ZEMLJIŠČ« se črtajo besede »IN FUNKCIONALNIH ZEMLJIŠČ«.

V 19. členu sprejetega odloka se besedi »Funkcionalno zemljišče…« nadomestita z besedama »Gradbena parcela…«.

Poglavje »VIII. MERILA IN POGOJI ZA VARSTVO NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE« se spremeni tako, da se glasi: »MERILA IN POGOJI ZA OHRANJANJE NARAVE IN VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE«, besedilo 20. člena sprejetega odloka pod tem naslovom pa se nadomesti z naslednjim besedilom:
»Merila in pogoji za ohranjanje narave:
– Biotsko raznovrstnost, naravne vrednote (naravno dediščino) in zavarovana območja se po Zakonu o ohranjanju narave-ZON (Uradni list RS, št. 56/99, 31/00 in 119/02) aktivno vključuje v urejanje prostora ter rabo in izkoriščanje naravnih dobrin ter ukrepe varstva kulturne dediščine na način, ki ga določa zakon (6. člen ZON).
– Nosilec posega v naravo ali izvajalec dejavnosti mora delovati tako, da v čim manjši meri posega v naravo ter po zaključku posega ali dejavnosti približa stanje v naravi tistemu stanju, ki je bilo pred posegom oziroma dejavnostjo (96. člen ZON).
– Vsakdo, ki posega v naravo oziroma v habitat populacij rastlinskih in živalskih vrst, mora uporabljati načine, metode in tehnične pripomočke, ki prispevajo k ohranjanju ugodnega stanja vrste (16. člen ZON).
– Vsi objekti na območju naravnih vrednot (naravne dediščine), zavarovanih območjih in območjih pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti, morajo biti načrtovani v skladu z varstvenimi režimi za posamezne zvrsti naravnih vrednot (naravne dediščine) in usmeritvami, podanimi v Naravovarstvenih smernicah za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za območje Občine Škocjan (Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, september 2001) in v Naravovarstvenih smernicah za spremembe in dopolnitve odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Škocjan, Zavod RS za varstvo narave, OE Novo mesto, avgust 2004.
– Za vse posege v prostor, ki bi lahko ogrozili biotsko raznovrstnost in naravne vrednote (naravno dediščino) podane v Naravovarstvenih smernicah za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za območje Občine Škocjan (Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, september 2001) in v Naravovarstvenih smernicah za spremembe in dopolnitve odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Škocjan (Zavod RS za varstvo narave, OE Novo mesto, avgust 2004) je po 104. in 105. členu Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 56/99, 31/00 in 119/02) potrebno pridobiti pozitivno mnenje in dovoljenje za poseg v naravo, oziroma naravovarstvene pogoje ter naravovarstveno soglasje, ki jih izda Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija RS za okolje.
– Naravovarstvene smernice se kot priloga k temu odloku hranijo na sedežu Občine Škocjan.
Merila in pogoji za varstvo kulturne dediščine:
– Vse objekte, ki so evidentirani kot kulturna dediščina je potrebno urejati v skladu s Strokovnimi podlagami varstva kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za območje Občine Škocjan (Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, julij 2001), ki so priloga k temu odloku in v fazi priprave projektne dokumentacije pridobiti projektne pogoje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
– Na objektih kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturne in zgodovinske spomenike oziroma za objekte, ki so v fazi razglasitve, so posegi dovoljeni v skladu z zakonskimi določili razglasitvenega dokumenta in pod strokovnim vodstvom pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
– Gradnje in druge ureditve niso dovoljene na pomembnejših območjih kulturne dediščine, območjih kulturnih spomenikov in druge kulturne dediščine, če je predvideni objekt/ureditev v neskladju z režimi varovanja.
– Umestitev objektov v prostor je izjemoma dopustna, če je predvideni objekt/ureditev skladna z razvojnim programom v območju dediščine in skladna z določili varstvenih režimov ter drugih predpisov.
– Za umestitev objektov v prostor na območjih kulturne dediščine je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje pristojnih strokovnih služb in omogočiti njihovim strokovnim delavcem dostop do objektov dediščine in konzervatorski nadzor, ki lahko vključuje tudi dodatne raziskave na objektu in njegovi okolici.«

Za XI. poglavjem sprejetega odloka se doda novo poglavje z naslovom »XII. POSEBNA MERILA IN POGOJI ZA GRADNJO IN DRUGE UREDITVE«, ostala poglavja se ustrezno preštevilčijo.
Pod tem naslovom se dodajo novi členi z naslednjim besedilom:

Na stavbnih zemljiščih v naseljih in na stavbnih zemljiščih izven naselij je dovoljena obnova opuščenih stanovanjskih in kmetijskih objektov ter zidanic ali njihova preureditev v objekte za rekreacijo in počitek ob upoštevanju urbanistično arhitekturnih značilnosti območja, kjer se objekti nahajajo.
Na vinogradniških območjih (območja za vinogradništvo in sadjarstvo) je v gospodarskih objektih in zidanicah poleg površin za kmetijsko rabo dovoljeno del površin nameniti tudi za občasno bivanje v smislu turistične ponudbe kot dopolnilne dejavnosti, združljive s osnovno kmetijsko dejavnostjo.
Za gradnjo, obnovo in nadomestno gradnjo objektov na stavbnih zemljiščih v vinogradniških območjih (območja za vinogradništvo in sadjarstvo) veljajo ista določila kot veljajo za gradnjo objektov na stavbnih zemljiščih izven ureditvenih območij naselij brez pogojev glede površine vinograda oziroma sadovnjaka.

Legalizacija zidanic in gospodarskih objektov za spravilo sadja na vinogradniških območjih (območja za vinogradništvo in sadjarstvo), ki so bili zgrajeni pred sprejetjem tega odloka, je možna ob upoštevanju meril in pogojev odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Škocjan, pri čemer so dovoljena tudi večja odstopanja od tlorisnih in višinskih gabaritov objekta, določenih v 16. člena sprejetega odloka, če se ob izdelavi projektne dokumentacije s prostorsko preverbo dokaže, da objekt ne izstopa iz konteksta prostora oziroma da je z ustreznimi sanacijskimi ukrepi možno ohraniti objekt v zgrajenih gabaritih.
Na stavbnih zemljiščih v naseljih ali izven naselij je dovoljena legalizacija stanovanjskih gospodarskih ter drugih objektov ob upoštevanju splošnih in posebnih pogojev za posamezno naselje ter sanacijskih pogojev, ki se jih določi v projektni dokumentaciji.

Bučka
Za naselje Bučka je predvidena izdelava ureditvenega načrta. Do sprejetja ureditvenega načrta se za gradnjo objektov in druge ureditve se uporabljajo določila tega in sprejetega odloka, pri tem pa je potrebno:
– obravnavati celotno naselje kot vplivno območje enot kulturne dediščine znotraj naselja,
– ohranjati evidentirane enote kulturne dediščine v naselju in strukturna razmerja znotraj naselja,
– oblikovati severni in južni rob naselja,
– oblikovati središče naselja ob gasilskem domu, kulturnem domu in cerkvi sv. Martina,
– revitalizirati osrednje vaško jedro,
– varovati nepozidano območje ob cerkvi sv. Martina z vedutnimi pogledi,
– varovati nepozidane robove hriba,
– širitve so možne severno in južno od strnjenega dela naselja, znotraj naselja pa dopolnitve.
Dobrava
Naselje Dobrava je lokalni oskrbni center južnega dela občine. Dovoljene so zapolnitve znotraj naselja. Center naselja naj se oblikuje ob gasilskem domu in ob križišču regionalne ter lokalne ceste. Varujejo naj se obrečni prostori ob Krki in Radulji.
Dobruška vas
Jedro naselja naj se oblikuje ob stičišču regionalne in lokalne ceste v južnem delu naselja. Zgostitve so možne med cestama. Med vzhodnim robom naselja in potokom Radulja naj se varuje odprti zeleni prostor. Vizualna izpostavljenost proizvodnega kompleksa »Praznik« ob regionalni cesti severno od jedra naselja, naj se sanira z zasaditvijo dreves in objekti manjšega merila.
Poslovno proizvodno območje jugovzodno od AC in severovzhodno od regionalne ceste se bo urejalo z zazidalnim oziroma lokacijskim načrtom. Do sprejetja izvedbenega prostorskega akta so na območju dovoljena redna in investicijska vzdrževalna dela in dozidave objektov na obstoječih gradbenih parcelah za potrebe opravljanja le obstoječih dejavnosti.
Dolenje Radulje
Dovoljeno je zgoščevanje znotraj naselja in dopolnitve v gručah za potrebe kmetij. Med območjem gradu Radelštajn in naseljem naj se varuje zeleni-nepozidan prostor. Varuje naj se obvodni prostor in oblikuje središče naselja ob križišču komunikacij.
Dolenja Stara vas
Stanovanjska pozidava naj se izvaja znotraj naselja, nove gospodarske objekte za potrebe kmetij pa locira na rob naselja. Oblikuje naj se vstop v naselje in center naselja ob kapelici v križišču komunikacij. Varuje naj se obcestna zasnova v najstarejšem delu naselja, odprti prostor ob cerkvi na zahodnem robu naselja in kmetijske površine zahodno od naselja.
Naselje je evidentirano kot naselbinska dediščina za katero velja naslednji splošni režim, ki prepoveduje:
– spreminjati zgodovinski značaj naselja;
– bistveno spreminjati podobo stavb (gabariti, oblike strešin, kritina);
– spreminjati naselbinsko zasnovo (parcelacija);
– spreminjati odnose med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom;
– podirati pomembnejša drevesa, regulirati potoke in ali kako drugače posegati v prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja;
– spreminjati odnose med naseljem in okolico ter podobo naselja v prostoru (vedute).
Grmovlje
Dovoljene so dopolnitve v naselju in funkcionalne zaokrožitve v zaselkih za potrebe kmetij. Oblikuje naj se javni prostor ob cerkvi in v križišču komunikacij. Vzhodno od zaselka Gmajna so predvidene površine za šport in rekreacijo, kjer je dovoljena ureditev športnih igrišč, prireditvenega prostora in spremljajočih objektov kot so sanitarije, garderobe, gospodarski objekt za spravilo športne opreme in občasno ponudbo pijač.
Varuje naj se vmesni prazen prostor med naseljem in zaselki ter zelene obvodne površine.
Pojavnost naselja v prostoru zaznamuje skupina kozolcev severno do vasi, ki so evidentirani kot kulturna dediščina (EŠD 14252).
Hudenje
Naselje je sestavljeno iz več enot znotraj katerih so možne dopolnitve in zaokrožitve. Oblikuje naj se odprti središčni javni prostor ob stičišču komunikacij. Velikost novih objektov naj se prilagaja obstoječim objektom. Med posameznimi enotami naj se varuje odprti prostor.
Na osameli kmetiji vzhodno od naselja je dovoljeno opravljati dejavnost avtoodpada le na območju stavbnega zemljišča, ostali degradiran prostor pa je potrebno sanirati z vzpostavitvijo v prvotno stanje in zasaditvijo z avtohtonimi drevesnimi vrstami ter drugimi sanacijskimi ukrepi.
Jerman vrh
Naselje ima obcestno zasnovo po slemenu. Dovoljene so zgostitve znotraj naselja ob komunikaciji, da se ohrani struktura in silhueta naselja po slemenu. V zaledju naj se obnovijo travniški sadovnjaki s starimi avtohtonimi sortami sadnega drevja.
Štrit
Dopolnitve so možne znotraj naselja in kot zaokrožitve v posameznih zaselkih pri čemer pa ne sme priti do združevanja zaselkov. Varujejo naj se posamezni sklopi domačij s kvalitetno arhitekturo in Štritovsko jezero kot hidrološka naravna vrednota. Zahodno od naselja so predvidene površine za šport in rekreacijo, kjer je dovoljena ureditev športnih igrišč, prireditvenega prostora in spremljajočih objektov kot so sanitarije, garderobe, gospodarski objekt za spravilo športne opreme in občasno ponudbo pijač.
Zagrad
Je lokalni oskrbni center severozahodnega dela občine. Dopolnitve so možne znotraj naselja. Oblikuje naj se vstop v naselje.
Severno od naselja ob Goriškem potoku so površine namenjene ohranjanju narave, rekreaciji na prostem in turistični prezentaciji kulturne dediščine v sklopu območja »Zagraški log«, za katerega skrbi Turistično društvo Zagrad. To območje samo po sebi ni enota kulturne dediščine, vendar pa je bila vanj v letu 2003 prestavljena lesena hiša iz Stranja št. 4, ki ima status kulturnega spomenika (EŠD 7718) in ki je na izvorni lokaciji ni bilo mogoče ohraniti. Hiša stoji na parc. št. 2294/1, k.o. Zagrad, kjer je dovoljeno oblikovati celotno domačijo kot manjši muzej na prostem.
Zloganje
Dopolnitve so možne znotraj naselja. Oblikuje naj se osrednji javni prostor v križišču komunikacij in okoli cerkve. Varuje naj se ulična fasada strnjene pozidave v osrednjem delu naselja in odprti nepozidan prostor med naseljem in zaselkom Brinjevec.
Škocjan s Hrastuljami
Koncept:
Glavna razvojna funkcija naselja je krepitev terciarnih in kvartarnih dejavnosti v centru naselja. Terciarne dejavnosti naj se razvijajo tudi ob vpadnicah v naselje.V naselje naj se ne umešča novih proizvodnih dejavnosti, prednostno se naj uporabi obstoječe nepozidane površine ter revitalizira obstoječe objekte. Novo stanovanjsko gradnjo naj se usmerja na območje Hrastulj.
Širitve:
Zgošča in prenavlja naj se obstoječa grajena struktura.
Nove širitve naselja s kompleksnejšo pozidavo so predvidene za ureditev športno-rekreacijske cone v Lokavah, za ureditve obrtno-servisne cone Logiče (preselitev dejavnosti iz jedra naselja), za novo stanovanjsko gradnjo Hrastulje II in ureditev novega pokopališča južno od naselja.
Širitve so predvidene tudi za potrebe osnovne šole in za posamezne stanovanjske objekte znotraj grajene strukture.
Oblikovanje:
Uredi naj se odprti javni prostor – trg med cerkvijo in stavbo javne uprave (občina, upravna enota, zdravstvena postaja). Jedro naselja je potrebno prometno razbremeniti. Oblikuje naj se prepoznavni SV rob naselja. Nova stanovanjska gradnja naj se načrtuje v obliki avtohtonih strukturnih vzorcev, prilagojenih značilnostim terena in položaju območja v naselju. Na zalednih zelenih površinah naj se uredi sprehajalne poti, učne poti ali trim stezo.
Varovanje:
Osrednji del naselja je evidentiran kot naselbinska dediščina za katero velja splošni režim, ki prepoveduje:
– spreminjati zgodovinski značaj naselja;
– bistveno spreminjati podobo stavb (gabariti, oblike strešin, kritina);
– spreminjati naselbinsko zasnovo (parcelacija);
– spreminjati odnose med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom;
– podirati pomembnejša drevesa, regulirati potoke in ali kako drugače posegati v prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja;
– spreminjati odnose med naseljem in okolico ter podobo naselja v prostoru (vedute).
Varovati je potrebno značilno silhueto, tloris in strukturo naselja. Ohranja naj se struktura malih prodajnih površin v jedru naselja in ob avtobusni postaji. Varuje naj se objekte kulturne in naravne vrednote ter se jih vključuje v urbano tkivo naselja. Varuje naj se zaledne zelene površine v ureditvenem območju naselja, katerih izraba je podrejena rekreacijski rabi.
Drugi pogoji:
Za območja kompleksnejše pozidave je predvideno urejanje z zazidalnimi načrti. Do sprejetja zazidalnih načrtov so na obravnavanih območjih dovoljena redna in investicijska vzdrževalna dela in dozidave objektov na obstoječih gradbenih parcelah ter opravljanje le obstoječih poslovnih dejavnosti.
Staro jedro naselja Škocjan se bo urejalo z ureditvenim načrtom. Do sprejetja ureditvenega načrta za gradnje in druge ureditve veljajo določila tega in sprejetega odloka.
Z ureditvenim načrtom se bo urejala tudi nova lokacija pokopališča južno od jedra naselja, kjer do sprejetja ureditvenega načrta ni dovoljena gradnja in druge ureditve, ki bi pomenile povečanje stroškov izvajanja ureditvenega načrta.

Za vse novogradnje na arheoloških območjih so potrebne predhodne arheološke raziskave.
Za vse novogradnje na gozdnih zemljiščih je potrebno pridobiti predhodne pogoje za ureditev od pristojnega Zavoda za gozdove.«.

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja MOPE, Inšpektorat za okolje in prostor, Enota Novo mesto.

Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Škocjan je stalno na vpogled na sedežu Občine Škocjan.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.