Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, Uradni list RS,št. 17791 – I, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94 – odl. US, 8/96 in 36/00), 26. In 135. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) in 16. člena Statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 41/95, 33/97 in 67/98) je Občinski svet občine Tržič na 13. redni seji dne 22. 12. 2004 sprejel
O D L O K
o ustanovitvi javnega zavoda Tržiški muzej
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom Občina Tržič (v nadaljevanju ustanovitelj) usklajuje status javnega zavoda Tržiškega muzeja in razmerja med ustanoviteljem in javnim zavodom z zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK). Poleg tega ustanovitelj ureja s tem aktom tudi temeljna vprašanja organizacije, delovanja in načina financiranja javnega zavoda.
Ustanovitelj Tržiškega muzeja je Občina Tržič, ustanoviteljske pravice in obveznosti izvaja Občinski svet občine Tržič.
Sedež ustanovitelja: Tržič, Trg svobode 18.
2. člen
Zavod je pravni naslednik Zavoda za kulturo in izobraževanje Tržič, s sedežem na Muzejski 11, katerega ustanoviteljica je Občina Tržič.
Historiat zavoda:
Leta 1952 je bilo ustanovljeno Društvo prijateljev Tržiškega muzeja, leta 1964 pa Tržiški muzej.
9. 4. 1974 je skupščina Občine Tržič izdala odločbo št. 022.01/74 –2, s katero je združila Delavsko univerzo, Tržiški muzej in Občinsko ljudsko knjižnico v Zavod za kulturo in izobraževanje Tržič. Občinski svet Občine Tržič je dne 3. Februarja 1999 sprejel Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Tržiški muzej (Uradni list RS, št.. 15/99).
3. člen
Javni zavod Tržiški muzej obravnava posamična področja kulturne dediščine.
Poslanstvo zavoda je zbiranje, varovanje, hranjenje, dokumentiranje, proučevanje in posredovanje premične, naravne in kulturne dediščine ter življenje ljudi na celotnem območju Občine Tržič. Z različnimi programi želi krepiti kulturno povezanost z domačim okoljem in širiti strokovna spoznanja o lastni kulturni in naravni dediščini tudi izven občinskih meja.
Svoje poslanstvo utemeljuje na podlagi zbirk, ki so nastale kot posledica razgibane gospodarske zgodovine Tržiča, tako njene trške, rokodelske, mestno industrijske in kmečke tradicije in pomenijo od začetka muzeja temeljno materialno izhodišče zbiralne politike, ki jo nadgrajuje socialna in duhovna zapuščina domačinov in drugih ustvarjalcev, kot tudi naravna dediščina celotnega teritorija, za katerega je bil muzej ustanovljen.
Specifična dediščina, ki jo predstavlja Tržiški muzej je zlasti čevljarska zbirka, Zbirka rodovnikov znanih tržiških rodbin, Partizanska tehnika Kokrškega odreda in rake Mošenika ob muzejski stavbi.
Poleg navedenega je za Tržiški muzej pomembna tudi galerijska dejavnost s katero širi zanimanje ljudi za preteklost in sodobno likovno ustvarjalnost Slovencev, oblikuje estetski odnos do te ustvarjalnosti in jo neprestano spodbuja.
II. IME, SEDEŽ IN DEJAVNOST ZAVODA
4. člen
Ime javnega zavoda je TRŽIŠKI MUZEJ.
Dislocirane enote so še:
Kurnikova hiša, Kurnikova pot 2, Tržič,
Galerija Ferda Mayerja/Paviljon NOB, Predilniška 10, Tržič,
Partizanska tehnika Kokrškega odreda, Dolina nad Tržičem,
Germovka, Paradiž, Tržič,
Sedež javnega zavoda je: Tržič, Muzejska 11.
Javni zavod Tržiški muzej je vpisan v sodni register pod vložno številko 1/06129/00.
5. člen
Pečat javnega zavoda je elipsne oblike s premerom 44mm. Na sredini je izpisano ime zavoda Tržiški muzej, ob levem spodnjem robu pa naslov zavoda: Muzejska 11, Tržič.
Število pečatov, pooblastila za uporabo, način varovanja, ipd. določi direktor javnega zavoda z organizacijskim predpisom.
6. člen
Dejavnost zavoda po Uredbi o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 15/99) se dopolni poleg obstoječih še z dodatnimi dejavnostmi, ki so navedene v nadaljevanju:
Šifra Vsebina:
22.110 Izdajanje knjig
22.120 Izdajanje časopisov
22.130 Izdajanje revij in periodike
22.140 Izdajanje posnetih nosilcev zvočnega zapisa
22.150 Drugo založništvo
22.220 Drugo tiskarstvo
22.310 Razmnoževanje zvočnih zapisov
22.320 Razmnoževanje video zapisov
22.330 Razmnoževanje računalniških zapisov
52.471 Dejavnost knjigarn
52.472 Trgovina na drobno s časopisi, revijami
52.473 Dejavnost papirnic
52.486 Trgovina na drobno z umetniškimi izdelki
52.487 Trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah, d.n.
52.610 Trgovina na drobno po pošti
52.620 Trgovina na drobno na tržnicah in stojnicah
52.630 Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln
55.302 Dejavnost okrepčevalnic, samopostrežnih restavracij
55.303 Dejavnost slaščičarn, kavarn
55.400 Točenje pijač
63.300 Dejavnost potovalnih agencij in organizatorjev potovanj; s turizmom
povezane dejavnosti
70.200 Dajanje lastnih nepremičnin v najem
71.403 Izposojanje drugih izdelkov široke porabe
72.300 Obdelava podatkov
72.400 Omrežne podatkovne storitve
73.201 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju družboslovja
73.202 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju humanistike
73.203 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju germanistike
74.400 Oglaševanje
74.810 Fotografska dejavnost
74.852 Fotografiranje in drugo razmnoževanje
74.871 Prirejanje razstav, sejmov in kongresov
74.872 Druge poslovne dejavnosti, d.n.
80.421 Dejavnost glasbenih in drugih umetniških šol
80.422 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, d.n.
92.110 Snemanje filmov in video filmov
92.120 Distribucija filmov in video filmov
92.310 Umetniško ustvarjanje in poustvarjanje
92.320 Obratovanje objektov za kulturne prireditve
92.340 Druge razvedrilne dejavnosti
92.511 Dejavnost knjižnic
92.512 Dejavnost arhivov
92.521 Dejavnost muzejev
92.522 Varstvo kulturne dediščine
Zavod lahko spremeni ali razširi dejavnost le s soglasjem ustanovitelja.
7. člen
V okviru dejavnosti iz prejšnjega člena tega odloka javni zavod Tržiški muzej v skladu s svojim poslanstvom in zbiralno politiko evidentira, dokumentira, raziskuje, inventarizira, varuje, hrani ter dopolnjuje kulturno dediščino:
– skrbi za restavriranje in konservatorsko zaščito muzealij;
pri restavratorsko-konservatorski dejavnosti se povezuje z Restavratorskim centrom RS in
ostalimi muzeji, izvajalci;
– Muzejsko gradivo zbira z odkupi, darili, volili in z zamenjavo z drugimi strokovnimi organizacijami;
– Muzealije hrani v razstavnih muzejskih prostorih in depojih;
– Posreduje podatke o dediščini, ki jo obravnava v register dediščine in skrbi za dostopnost podatkov javnosti;
– Za ogled je muzej odprt v skladu s povpraševanjem različno glede na sezone: zimsko,vmesno in poletno in ob vseh praznikih, razen 1.1. in 1.11.. Podroben urnik se določi vsako leto v programu dela;
– Pri znanstvenem raziskovanju aktivno sodeluje z drugimi muzeji ter raziskovalnimi ustanovami;
– Izsledke raziskav objavlja v strokovnih izdajah, katalogih in drugih medijih;
– Predstavlja se s stalnimi muzejskimi razstavnimi zbirkami in občasnimi razstavami;
– Organizira gostujoče razstave v sodelovanju z drugimi zavodi in posamezniki;
– Svojo dejavnost popularizira z izdajanjem in založbo lastnih katalogov, zbirk, razglednic, video zvočnih in računalniških zapisov, ki izhajajo iz poslanstva muzeja ter drugega promocijskega materiala, ki se nanaša na dediščino, ki jo zastopa;
– Z različnimi oblikami muzejske komunikacije, od izobraževalne do razvedrilne, za vse dele prebivalstva v muzeju in izven njega razvija pri ljudeh zavest o pomenu kulturne dediščine in njenega varstva;
– Omogoča dostopnost do podatkov in programov telesno oviranim osebam;
– Pripravlja in izvaja pedagoške in andragoške programe ter programe za težje prilagodljive družbene skupine;
– Prodaja proizvode lastne izdelave (muzejske publikacije, razglednice, replike iz muzejskih zbirk….);
– V muzejski trgovinici prodaja tuje proizvode, za katere meni, da sodijo v sklop kulturne ponudbe;
– Skrbi za spoštovanje enotnih standardov na področju varovanja dediščine ter izobraževanje svojih strokovnih sodelavcev;
– Letni program razstav in prireditev zaradi čim večje dostopnosti po možnosti usklajuje z ostalimi kulturnimi programi v občini in drugimi muzeji po Sloveniji;
– Skrbi za vodenje specialne knjižnice (zbirka priročne literature; zbirka strokovne literature: muzeologija, etnologija, zgodovina, umetnostna zgodovina, pedagogika, andragogika; strokovna periodika; domoznanska zbirka: hemeroteka, rokopisi; droben tisk; elektronske publikacije, knjižni eksponati: Bornova knjižnica, knjižne zapuščine).
– Opravlja druge naloge v skladu z zakonom.
8. člen
Javni zavod Tržiški muzej je pravna oseba.
II. ORGANI JAVNEGA ZAVODA
9. člen
Organi javnega zavoda so:
– sveta zavoda,
– direktor
a) Svet javnega zavoda
10. člen
Svet javnega zavoda opravlja naloge poslovnega in strokovnega sveta. Sestavljajo ga:
– 2 predstavnika ustanovitelja, ki ju s področja dela javnega zavoda, financ in pravnih zadev imenuje ustanovitelj v skladu s svojimi pravili,
– 2 predstavnika uporabnikov oziroma zainteresirane dejavnosti, ki ju predlaga Kulturniška zbornica Slovenije,
– 1 predstavnik delavcev muzeja, ki ga izvolijo delavci muzeja na internih volitvah.
Mandat članov sveta javnega zavoda je 5 let.
11. člen
Svet javnega zavoda opravlja naslednje naloge:
– nadzoruje zakonitost dela in delovanje zavoda,
– spremlja, analizira in ocenjuje delovanje javnega zavoda,
– predlaga ustanovitelju revizijo poslovanja,
– ocenjuje delo direktorja
– daje soglasje k strateškemu načrtu, programu dela, finančnemu načrtu, sistemizaciji delovnih mest, organizaciji dela, kadrovskemu načrtu, načrtu nabav in nadzoruje njihovo izvajanje,
– daje soglasje k cenam javnih kulturnih dobrin,
– daje predhodno mnenje k imenovanju direktorja,
– sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem,
– oblikuje stalne ali občasne komisije ali druga delovna telesa za posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti
– obravnava vprašanja s področja strokovnega dela zavoda in daje direktorju mnenja, predloge in pobude za razreševanje teh vprašanj
– opravlja druge naloge na podlagi veljavne zakonodaje.
12. člen
Svet na svojih sejah odloča z večino glasov vseh članov. Svet o predlogih sklepov glasuje praviloma javno, če se ne odloči za tajno glasovanje. Po potrebi se na seje sveta zavoda vabi direktor/ica zavoda.
13. člen
Članu sveta lahko preneha funkcija pred potekom mandata na lastno željo, zaradi zunanjih okoliščin (prenehanje zaposlitve, ipd.), ali če je odpoklican.
V tem primeru se izvedejo nadomestne volitve.
b) Direktor
14. člen
Direktor, ki je hkrati programski direktor, je poslovodni organ zavoda.
Pri vodenju poslov mora ravnati z javnimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarstvenika.
15. člen
Javni zavod zastopa in predstavlja direktor zavoda, ki je odgovoren za zakonitost dela v zavodu.
Direktor je pooblaščen, da v imenu in za račun zavoda v okviru registrirane dejavnosti sklepa vse pogodbe ter opravlja druge pravne posle.
Direktor zastopa zavod navzven neomejeno.
16. člen
Med direktorjevo odsotnostjo ga nadomešča namestnik direktorja, če ga direktor ima, lahko pa direktor z generalnim ali posebnim pooblastilom pooblasti tudi druge osebe za zastopanje v določenih zadevah v njegovi odsotnosti.
17. člen
Vse listine finančne narave podpisuje za javni zavod direktor oziroma v odsotnosti oseba, ki jo direktor pooblasti izmed zaposlenih v zavodu in računovodja zavoda.
18. člen
Direktorja imenuje ustanovitelj na podlagi razpisa, potem ko pridobi mnenje sveta zavoda. Razpis opravi ustanovitelj.
Če svet zavoda ne poda mnenja iz prejšnjega odstavka v roku 30 dni od dneva, ko je bil zanj zaprošen, se šteje, da je mnenje pozitivno.
Na podlagi akta o imenovanju sklene pogodbo o zaposlitvi z direktorjem predsednik sveta zavoda. Delovno razmerje z direktorjem se sklene za določen čas, čas trajanja mandata.
Ob prijavi na razpis, kot tudi v primeru neposrednega povabila, je dolžan kandidat predložiti tudi predlog razvoja in dela zavoda za mandatno obdobje.
19. člen
Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– da ima univerzitetno izobrazbo družboslovne smeri,
– da ima najmanj pet let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih,
– da ima sposobnost za organiziranje in vodenje,
– da aktivno obvlada vsaj en svetovni jezik.
Mandat direktorja je pet let, po izteku te dobe je lahko ponovno imenovan.
Direktor je lahko razrešen pred iztekom mandata, za katerega je imenovan, zaradi razlogov, ki jih določa Zakon o zavodih in ZUJIK.
Ustanovitelj mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi pridobiti predhodno mnenje sveta zavoda ter seznaniti direktorja o razlogih za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih izjavi.
Glede postopka za razrešitev direktorja se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za postopek njegovega imenovanja.
20. člen
Naloge direktorja:
– načrtuje, organizira in vodi delo in poslovanje zavoda,
– sprejema strateški načrt,
– sprejema program dela,
– sprejema akt o organizaciji,
– sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest,
– sprejema kadrovski načrt,
– sprejema načrt nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja,
– sprejema splošne akte, za katere je tako določeno s predpisi ali pravili in zagotavlja pripravo aktov, ki jih sprejema svet,
– poroča ustanovitelju in svetu o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje zavoda,
– pripravi letno poročilo,
– sklepa zavodsko kolektivno pogodbo,
– izvršuje sklepe in odločitve sveta zavoda in drugih organov,
– oblikuje predloge novih programov in dodatnih storitev,
– skrbi za trženje storitev in določa cene storitev,
– skrbi za promocijo zavoda,
– skrbi za sodelovanje z drugimi zavodi in organizacijami,
– zagotavlja obveščanje delavcev v skladu s prepisi,
– določa podatke, ki se štejejo za poslovno skrivnost,
– izvaja vse pristojnosti s področja delovnih razmerij v skladu z veljavnimi predpisi,
– odloča o disciplinski in odškodninski odgovornosti delavcev,
– odloča o razporejanju delovnega časa in odreja delo prek polnega delovnega časa,
– določa plače, odloča o delovni uspešnosti in o napredovanju delavcev v skladu s predpisi,
– imenuje delovne skupine ali druga telesa za izvedbo določenih nalog ali preučitev posameznih vprašanj iz svoje pristojnosti,
– opravlja druge zadeve, ki jih določajo zakon in drugi predpisi, ta odlok in splošni akti zavoda.
K aktom iz druge, tretje, pete, šeste, sedme in enajste alineje daje soglasje svet javnega zavoda.
III. SREDSTVA ZA DELO IN ODGOVORNOST ZA OBVEZNOSTI JAVNEGA ZAVODA
21. člen
Javni zavod upravlja z nepremičninami in z vso opremo in inventariziranimi predmeti na naslednjih lokacijah:
Tržiški muzej, Muzejska ulica 11, Tržič,
Kurnikova hiša, Kurnikova pot 2, Tržič,
Germovka, Paradiž, Tržič,
Partizanska tehnika Kokrškega odreda, Čadovlje pri Tržiču,
Paviljon NOB – Galerija Ferda Mayerja, Predilniška cesta 10, Tržič.
22. člen
Javni zavod Tržiški muzej pridobiva sredstva za izvajanje svoje dejavnosti:
– iz proračunskih sredstev ustanovitelja,
– s prodajo blaga in storitev na trgu,
– z dotacijami, darili, sponzorstvi, prijavo na razpisih – domačih in mednarodnih in iz drugih virov, na način in pod pogoji, ki jih določa veljavna zakonodaja, ustanovitelj s svojimi akti, ki so določeni v aktih javnega zavoda.
23. člen
Organi javnega zavoda Tržiški muzej zagotavljajo poslovanje zavoda v skladu z veljavnimi predpisi in odgovarjajo za zakonitost poslovanja.
24. člen
Javni zavod Tržiški muzej je dolžan obveščati ustanovitelja o rezultatih poslovanja in mu dajati v skladu z zakonom tudi druge podatke o poslovanju.
25. člen
Javni zavod Tržiški muzej uporablja presežke prihodkov nad odhodki za izvajanje in razvoj svoje dejavnosti.
O načinu razpolaganja s presežki prihodkov nad odhodki odloča ustanovitelj na predlog direktorja javnega zavoda po predhodnem mnenju sveta javnega zavoda.
O načinu pokrivanja morebitnega primanjkljaja odloča ustanovitelj na predlog direktorja in po predhodnem mnenju sveta javnega zavoda.
IV. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI JAVNEGA ZAVODA V PRAVNEM PROMETU
26. člen
Javni zavod je pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi v okviru registrirane dejavnosti.
Za svoje obveznosti odgovarja zavod z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga.
27. člen
Premoženje javnega zavoda je last ustanovitelja. S premičnim premoženjem upravlja zavod samostojno, z nepremičninami se uredi s pogodbo o upravljanju.
V. ODGOVORNOSTI USTANOVITELJA ZA OBVEZNOSTI JAVNEGA ZAVODA TER MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI USTANOVITELJA IN JAVNEGA ZAVODA
28. člen
Ustanovitelj ima do javnega zavoda Tržiški muzej naslednje pravice in obveznosti:
– ugotavlja skladnost programov dela zavoda s plani oziroma programi ustanovitelja,
– daje soglasje k statusnim spremembam ter k aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest zavoda,
– spremlja skladnost porabe sredstev z letnimi programi in finančnimi načrti,
– opravlja druge zadeve, določene s tem odlokom in drugimi predpisi.
Za obveznost javnega zavoda Tržiški muzej subsidiarno odgovarja ustanovitelj do višine sredstev, ki se v tekočem letu zagotavljajo iz njegovega proračuna.
Ustanovitelj ne odgovarja za obveznosti javnega zavoda Tržiški muzej iz naslova drugih dejavnosti, ki jih javni zavod opravlja za druge naročnike.
29. člen
Javni zavod vsako leto pripravi program dela in finančni plan ter ju posreduje ustanovitelju v soglasje.
30. člen
Zavod je dolžan poročati ustanovitelju o izvrševanju letnega programa in razvoja javnega zavoda.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
31. člen
Organi javnega zavoda uskladijo svoje delovanje s tem odlokom v šestih(6) mesecih od uveljavitve odloka.
32. člen
Do sprejema novega akta velja obstoječi pravilnik o organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest v vseh določbah, v kolikor ni v nasprotju s tem odlokom.
33. člen
Direktor javnega zavoda Tržiški muzej poskrbi za vpis sprememb v sodni register Okrožnega sodišča v Kranju.
34. člen
Z dnevom uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Tržiški muzej (Uradni list RS, št. 15/99) in statut z dne 25. 10. 2000.
35. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 013-03/04-04
Tržič, dne 22. decembra 2004.
Župan
Občine Tržič
Pavel Rupar l. r.