Annex I

          LIST OF ACTIVITIES REFERRED TO IN ARTICLE 6, PARAGRAPH 1 (a)

   1. Energy sector:
   – Mineral oil and gas refineries;
   – Installations for gasification and liquefaction;
   – Thermal power stations and other combustion installations with a heat
input of 50 megawatts (MW) or more;
   – Coke ovens;
   – Nuclear power stations and other nuclear reactors including the
dismantling or decommissioning of such power stations or reactors 1/ (except
research installations for the production and conversion of fissionable and
fertile materials whose maximum power does not exceed 1 kW continuous thermal
load);
   – Installations for the reprocessing of irradiated nuclear fuel;
   – Installations designed:
       – For the production or enrichment of nuclear fuel;
       – For the processing of irradiated nuclear fuel or high-level
   radioactive waste;
       – For the final disposal of irradiated nuclear fuel;
       – Solely for the final disposal of radioactive waste;
       – Solely for the storage (planned for more than 10 years) of irradiated
   nuclear fuels or radioactive waste in a different site than the production
   site.

   2. Production and processing of metals:
   – Metal ore (including sulphide ore) roasting or sintering installations;
   – Installations for the production of pig-iron or steel (primary or
secondary fusion) including continuous casting, with a capacity exceeding 2.5
tons per hour;
   – Installations for the processing of ferrous metals:
   (i) Hot-rolling mills with a capacity exceeding 20 tons of crude steel per
hour;
   (ii) Smitheries with hammers the energy of which exceeds 50 kilojoules per
hammer, where the calorific power used exceeds 20 MW;
   (iii) Application of protective fused metal coats with an input exceeding 2
tons of crude steel per hour;
   – Ferrous metal foundries with a production capacity exceeding 20 tons per
day;
   – Installations:
   (i) For the production of non-ferrous crude metals from ore, concentrates
or secondary raw materials by metallurgical, chemical or electrolytic
processes;
   (ii) For the smelting, including the alloying, of non-ferrous metals,
including recovered products (refining, foundry casting, etc.), with a melting
capacity exceeding 4 tons per day for lead and cadmium or 20 tons per day for
all other metals;
   – Installations for surface treatment of metals and plastic materials using
an electrolytic or chemical process where the volume of the treatment vats
exceeds 30 m3.

   3. Mineral industry:
   – Installations for the production of cement clinker in rotary kilns with a
production capacity exceeding 500 tons per day or lime in rotary kilns with a
production capacity exceeding 50 tons per day or in other furnaces with a
production capacity exceeding 50 tons per day;
   – Installations for the production of asbestos and the manufacture of
asbestos-based products;
   – Installations for the manufacture of glass including glass fibre with a
melting capacity exceeding 20 tons per day;
   – Installations for melting mineral substances including the production of
mineral fibres with a melting capacity exceeding 20 tons per day;
   – Installations for the manufacture of ceramic products by firing, in
particular roofing tiles, bricks, refractory bricks, tiles, stoneware or
porcelain, with a production capacity exceeding 75 tons per day, and/or with a
kiln capacity exceeding 4  m3 and with a setting density per kiln exceeding 300
kg/m3.

   4. Chemical industry: Production within the meaning of the categories of
activities contained in this paragraph means the production on an industrial
scale by chemical processing of substances or groups of substances listed in
subparagraphs (a) to (g):
   (a) Chemical installations for the production of basic organic chemicals,
such as:
   (i) Simple hydrocarbons (linear or cyclic, saturated or unsaturated,
aliphatic or aromatic);
   (ii) Oxygen-containing hydrocarbons such as alcohols, aldehydes, ketones,
carboxylic acids, esters, acetates, ethers, peroxides, epoxy resins;
   (iii) Sulphurous hydrocarbons;
   (iv) Nitrogenous hydrocarbons such as amines, amides, nitrous compounds,
nitro compounds or nitrate compounds, nitriles, cyanates, isocyanates;
   (v) Phosphorus-containing hydrocarbons;
   (vi) Halogenic hydrocarbons;
   (vii) Organometallic compounds;
   (viii) Basic plastic materials (polymers, synthetic fibres and cellulose-
based fibres);
   (ix) Synthetic rubbers;
   (x) Dyes and pigments;
   (xi) Surface-active agents and surfactants;
   (b) Chemical installations for the production of basic inorganic chemicals,
such as:
   (i) Gases, such as ammonia, chlorine or hydrogen chloride, fluorine or
hydrogen fluoride, carbon oxides, sulphur compounds, nitrogen oxides, hydrogen,
sulphur dioxide, carbonyl chloride;
   (ii) Acids, such as chromic acid, hydrofluoric acid, phosphoric acid,
nitric acid, hydrochloric acid, sulphuric acid, oleum, sulphurous acids;
   (iii) Bases, such as ammonium hydroxide, potassium hydroxide, sodium
hydroxide;
   (iv) Salts, such as ammonium chloride, potassium chlorate, potassium
carbonate, sodium carbonate, perborate, silver nitrate;
   (v) Non-metals, metal oxides or other inorganic compounds such as calcium
carbide, silicon, silicon carbide;
   (c) Chemical installations for the production of phosphorous-, nitrogen- or
potassium-based fertilizers (simple or compound fertilizers);
   (d) Chemical installations for the production of basic plant health
products and of biocides;
   (e) Installations using a chemical or biological process for the production
of basic pharmaceutical products;
   (f) Chemical installations for the production of explosives;
   (g) Chemical installations in which chemical or biological processing is
used for the production of protein feed additives, ferments and other protein
substances.

   5. Waste management:
   – Installations for the incineration, recovery, chemical treatment or
landfill of hazardous waste;
   – Installations for the incineration of municipal waste with a capacity
exceeding 3 tons per hour;
   – Installations for the disposal of non-hazardous waste with a capacity
exceeding 50 tons per day;
   – Landfills receiving more than 10 tons per day or with a total capacity
exceeding 25 000 tons, excluding landfills of inert waste.

   6. Waste-water treatment plants with a capacity exceeding 150 000
population equivalent.

   7. Industrial plants for the:
   (a) Production of pulp from timber or similar fibrous materials;
   (b) Production of paper and board with a production capacity exceeding 20
tons per day.

   8. (a) Construction of lines for long-distance railway traffic and of
airports 2/ with a basic runway length of 2 100 m or more;
   (b) Construction of motorways and express roads; 3/
   (c) Construction of a new road of four or more lanes, or realignment and/or
widening of an existing road of two lanes or less so as to provide four or more
lanes, where such new road, or realigned and/or widened section of road, would
be 10 km or more in a continuous length.

   9. (a) Inland waterways and ports for inland-waterway traffic which permit
the passage of vessels of over 1 350 tons;
   (b) Trading ports, piers for loading and unloading connected to land and
outside ports (excluding ferry piers) which can take vessels of over 1 350
tons.

   10. Groundwater abstraction or artificial groundwater recharge schemes
where the annual volume of water abstracted or recharged is equivalent to or
exceeds 10 million cubic metres.

   11. (a) Works for the transfer of water resources between river basins
where this transfer aims at preventing possible shortages of water and where
the amount of water transferred exceeds 100 million cubic metres/year;
   (b) In all other cases, works for the transfer of water resources between
river basins where the multiannual average flow of the basin of abstraction
exceeds 2 000 million cubic metres/year and where the amount of water
transferred exceeds 5 per cent of this flow.
   In both cases transfers of piped drinking water are excluded.

   12. Extraction of petroleum and natural gas for commercial purposes where
the amount extracted exceeds 500 tons/day in the case of petroleum and 500 000
cubic metres/day in the case of gas.

   13. Dams and other installations designed for the holding back or permanent
storage of water, where a new or additional amount of water held back or stored
exceeds 10 million cubic metres.

   14. Pipelines for the transport of gas, oil or chemicals with a diameter of
more than 800 mm and a length of more than 40 km.

   15. Installations for the intensive rearing of poultry or pigs with more
than:
   (a) 40 000 places for poultry;
   (b) 2 000 places for production pigs (over 30 kg); or
   (c) 750 places for sows.

   16. Quarries and opencast mining where the surface of the site exceeds 25
hectares, or peat extraction, where the surface of the site exceeds 150
hectares.

   17. Construction of overhead electrical power lines with a voltage of 220
kV or more and a length of more than 15 km.

   18. Installations for the storage of petroleum, petrochemical, or chemical
products with a capacity of 200 000 tons or more.

   19. Other activities:
   – Plants for the pretreatment (operations such as washing, bleaching,
mercerization) or dyeing of fibres or textiles where the treatment capacity
exceeds 10 tons per day;
   – Plants for the tanning of hides and skins where the treatment capacity
exceeds 12 tons of finished products per day;
   – (a) Slaughterhouses with a carcass production capacity greater than 50
tons per day;
   (b) Treatment and processing intended for the production of food products
from:
   (i) Animal raw materials (other than milk) with a finished product
production capacity greater than 75 tons per day;
   (ii) Vegetable raw materials with a finished product production capacity
greater than 300 tons per day (average value on a quarterly basis);
   (c) Treatment and processing of milk, the quantity of milk received being
greater than 200 tons per day (average value on an annual basis);
   – Installations for the disposal or recycling of animal carcasses and
animal waste with a treatment capacity exceeding 10 tons per day;
   – Installations for the surface treatment of substances, objects or
products using organic solvents, in particular for dressing, printing, coating,
degreasing, waterproofing, sizing, painting, cleaning or impregnating, with a
consumption capacity of more than 150 kg per hour or more than 200 tons per
year;
   – Installations for the production of carbon (hard-burnt coal) or
electrographite by means of incineration or graphitization.

   20. Any activity not covered by paragraphs 1-19 above where public
participation is provided for under an environmental impact assessment
procedure in accordance with national legislation.

   21. The provision of article 6, paragraph 1 (a) of this Convention, does
not apply to any of the above projects undertaken exclusively or mainly for
research, development and testing of new methods or products for less than two
years unless they would be likely to cause a significant adverse effect on
environment or health.

   22. Any change to or extension of activities, where such a change or
extension in itself meets the criteria/thresholds set out in this annex, shall
be subject to article 6, paragraph 1 (a) of this Convention. Any other change
or extension of activities shall be subject to article 6, paragraph 1 (b) of
this Convention.

                                     Notes

   1/ Nuclear power stations and other nuclear reactors cease to be such an
installation when all nuclear fuel and other radioactively contaminated
elements have been removed permanently from the installation site.
   2/ For the purposes of this Convention, "airport" means an airport which
complies with the definition in the 1944 Chicago Convention setting up the
International Civil Aviation Organization (Annex 14).
   3/ For the purposes of this Convention, "express road" means a road which
complies with the definition in the European Agreement on Main International
Traffic Arteries of 15 November 1975.

                                    Annex II

                                  ARBITRATION

   1. In the event of a dispute being submitted for arbitration pursuant to
article 16, paragraph 2, of this Convention, a party or parties shall notify
the secretariat of the subject matter of arbitration and indicate, in
particular, the articles of this Convention whose interpretation or application
is at issue. The secretariat shall forward the information received to all
Parties to this Convention.
   2. The arbitral tribunal shall consist of three members. Both the claimant
party or parties and the other party or parties to the dispute shall appoint an
arbitrator, and the two arbitrators so appointed shall designate by common
agreement the third arbitrator, who shall be the president of the arbitral
tribunal. The latter shall not be a national of one of the parties to the
dispute, nor have his or her usual place of residence in the territory of one
of these parties, nor be employed by any of them, nor have dealt with the
casein any other capacity.
   3. If the president of the arbitral tribunal has not been designated within
two months of the appointment of the second arbitrator, the Executive Secretary
of the Economic Commission for Europe shall, at the request of either party to
the dispute, designate the president within a further two-month period.
   4. If one of the parties to the dispute does not appoint an arbitrator
within two months of the receipt of the request, the other party may so inform
the Executive Secretary of the Economic Commission for Europe, who shall
designate the president of the arbitral tribunal within a further two-month
period. Upon designation, the president of the arbitral tribunal shall request
the party which has not appointed an arbitrator to do so within two months. If
it fails to do so within that period, the president shall so inform the
Executive Secretary of the Economic Commission for Europe, who shall make this
appointment within a further two-month period.
   5. The arbitral tribunal shall render its decision in accordance with
international law and the provisions of this Convention.
   6. Any arbitral tribunal constituted under the provisions set out in this
annex shall draw up its own rules of procedure.
   7. The decisions of the arbitral tribunal, both on procedure and on
substance, shall be taken by majority vote of its members.
   8. The tribunal may take all appropriate measures to establish the facts.
   9. The parties to the dispute shall facilitate the work of the arbitral
tribunal and, in particular, using all means at their disposal, shall:
   (a) Provide it with all relevant documents, facilities and information;
   (b) Enable it, where necessary, to call witnesses or experts and receive
their evidence.
   10. The parties and the arbitrators shall protect the confidentiality of
any information that they receive in confidence during the proceedings of the
arbitral tribunal.
   11. The arbitral tribunal may, at the request of one of the parties,
recommend interim measures of protection.
   12. If one of the parties to the dispute does not appear before the
arbitral tribunal or fails to defend its case, the other party may request the
tribunal to continue the proceedings and to render its final decision. Absence
of a party or failure of a party to defend its case shall not constitute a bar
to the proceedings.
   13. The arbitral tribunal may hear and determine counter-claims arising
directly out of the subject matter of the dispute.
   14. Unless the arbitral tribunal determines otherwise because of the
particular circumstances of the case, the expenses of the tribunal, including
the remuneration of its members, shall be borne by the parties to the dispute
in equal shares. The tribunal shall keep a record of all its expenses, and
shall furnish a final statement thereof to the parties.
   15. Any Party to this Convention which has an interest of a legal nature in
the subject matter of the dispute, and which may be affected by a decision in
the case, may intervene in the proceedings with the consent of the tribunal.
   16. The arbitral tribunal shall render its award within five months of the
date on which it is established, unless it finds it necessary to extend the
time limit for a period which should not exceed five months.
   17. The award of the arbitral tribunal shall be accompanied by a statement
of reasons. It shall be final and binding upon all parties to the dispute. The
award will be transmitted by the arbitral tribunal to the parties to the
dispute and to the secretariat. The secretariat will forward the information
received to all Parties to this Convention.
   18. Any dispute which may arise between the parties concerning the
interpretation or execution of the award may be submitted by either party to
the arbitral tribunal which made the award or, if the latter cannot be seized
thereof, to another tribunal constituted for this purpose in the same manner as
the first.

                                   Priloga I

          SEZNAM DEJAVNOSTI IZ PODODSTAVKA a) PRVEGA ODSTAVKA 6. ČLENA

   1. Energetika:
   – rafinerije nafte in plina;
   – obrati za uplinjanje in utekočinjanje;
   – termoelektrarne in druge kurilne naprave z nazivno vhodno toplotno močjo
50 megavatov (MW) ali več;
   – koksarne;
   – jedrske elektrarne in drugi jedrski reaktorji, vključno z razstavitvijo
ali razgradnjo takih elektrarn ali reaktorjev1 (razen raziskovalnih objektov za
proizvodnjo in pretvorbo cepljivih in oplodljivih materialov, katerih največja
moč ne presega 1 kW stalne toplotne obremenitve);
   – obrati za predelavo ožarčenega jedrskega goriva;
   – obrati:
       – za proizvodnjo ali obogatitev jedrskega goriva;
       – za obdelavo ožarčenega jedrskega goriva ali visokoradioaktivnih
   odpadkov;
       – za končno odlaganje ožarčenega jedrskega goriva;
       – izključno za končno odlaganje radioaktivnih odpadkov;
       – izključno za skladiščenje (načrtovano za več kot 10 let) ožarčenega
   jedrskega goriva ali radioaktivnih odpadkov zunaj mesta proizvodnje.

   2. Proizvodnja in predelava kovin:
   – obrati za praženje ali sintranje rud (vključno s sulfidnimi rudami);
   – obrati za proizvodnjo surovega železa ali jekla (primarno ali sekundarno
taljenje), vključno s kontinuirnim litjem, z zmogljivostjo več kot 2,5 tone na
uro;
   – obrati za predelavo železa in jekla:
   i) obrati za vroče valjanje z zmogljivostjo več kot 20 ton surovega jekla
na uro;
   ii) kovačije, v katerih uporabljena toplotna moč presega 20 MW, in s
kladivi, katerih energija je večja od 50 kilodžulov na kladivo;
   iii) nanašanje zaščitnih prevlek iz staljenih kovin z vložkom več kot 2
toni surovega jekla na uro;
   – livarne železa in jekla s proizvodno zmogljivostjo več kot 20 ton na dan;
   – obrati:
   i) za proizvodnjo surovih barvnih kovin iz rude, koncentratov ali
sekundarnih surovin z metalurškimi, kemičnimi ali elektrolitskimi postopki;
   ii) za taljenje in legiranje barvnih kovin, vključno z izrabljenimi izdelki
za predelavo (rafinacija, litje itd.) s talilno zmogljivostjo več kot 4 tone na
dan za svinec in kadmij ali 20 ton na dan za vse druge kovine;
   – obrati za površinsko obdelavo kovin in plastičnih mas z uporabo
elektrolitskih ali kemičnih postopkov v kadeh s prostornino več kot 30 m3.

   3. Nekovinska industrija:
   – obrati za proizvodnjo cementnega klinkerja v rotacijskih pečeh s
proizvodno zmogljivostjo več kot 500 ton na dan ali apna v rotacijskih pečeh s
proizvodno zmogljivostjo več kot 50 ton na dan ali v drugih pečeh s proizvodno
zmogljivostjo več kot 50 ton na dan;
   – obrati za proizvodnjo azbesta in azbestnih izdelkov;
   – obrati za proizvodnjo stekla, vključno s steklenimi vlakni, s talilno
zmogljivostjo več kot 20 ton na dan;
   – obrati za taljenje nekovin, vključno s proizvodnjo mineralnih vlaken, s
talilno zmogljivostjo več kot 20 ton na dan;
   – obrati za izdelavo keramičnih izdelkov z žganjem, posebno strešnikov,
opek, ognjevzdržnih opek, ploščic, lončevine ali porcelana, s proizvodno
zmogljivostjo več kot 75 ton na dan in/ali z zmogljivostjo peči več kot 4 m3 in
vložkom v posamezno peč več kot 300 kg/m3.

   4. Kemična industrija: proizvodnja v okviru kategorij dejavnosti iz tega
odstavka pomeni proizvodnjo na industrijski ravni s kemično predelavo snovi ali
skupin snovi iz pododstavkov a) do g):
   a) Kemični obrati za proizvodnjo osnovnih organskih kemikalij, kot so:
   i) enostavni ogljikovodiki (ciklični ali neciklični, nasičeni ali
nenasičeni, alifatski ali aromatski);
   ii) ogljikovodiki z vezanim kisikom, kot so alkoholi, aldehidi, ketoni,
karboksilne kisline, estri, acetati, etri, peroksidi, epoksi smole;
   iii) žveplovi ogljikovodiki;
   iv) dušikovi ogljikovodiki, kot so amini, amidi, dušikove, nitro- ali
nitratne spojine, nitrili, cianati, izocianati;
   v) ogljikovodiki z vezanim fosforjem;
   vi) halogeni ogljikovodiki;
   vii) organokovinske spojine;
   viii) osnovne plastične mase (polimeri, sintetična vlakna in vlakna na
osnovi celuloze);
   ix) sintetične gume;
   x) barve in pigmenti;
   xi) površinsko aktivne snovi.
   b) Kemični obrati za proizvodnjo osnovnih anorganskih kemikalij, kot so:
   i) plini, kot so amoniak, klor ali vodikov klorid, fluor ali vodikov
fluorid, ogljikovi oksidi, žveplove spojine, dušikovi oksidi, vodik, žveplov
dioksid, karbonilklorid;
   ii) kisline, kot so kromova kislina, fluorovodikova kislina, fosforjeva
kislina, dušikova kislina, klorovodikova kislina, žveplova kislina, oleum,
žveplasta kislina;
   iii) lugi, kot so amonijev hidroksid, kalijev hidroksid, natrijev
hidroksid;
   iv) soli, kot so amonijev klorid, kalijev klorat, kalijev karbonat,
natrijev karbonat, perborat, srebrov nitrat;
   v) nekovine, kovinski oksidi ali druge anorganske spojine, kot so kalcijev
karbid, silicij, silicijev karbid;
   c) kemični obrati za proizvodnjo fosfornih, dušikovih ali kalijevih gnojil
(enostavnih ali sestavljenih);
   d) kemični obrati za proizvodnjo osnovnih sredstev za varstvo rastlin in
biocidov;
   e) obrati, v katerih se uporabljajo kemični ali biološki postopki za
proizvodnjo osnovnih farmacevtskih izdelkov;
   f) kemični obrati za proizvodnjo eksplozivnih snovi;
   g) kemični obrati, v katerih se s kemičnimi ali biološkimi postopki
proizvajajo beljakovinski dodatki krme, encimi in druge beljakovinske snovi.

   5. Ravnanje z odpadki:
   – obrati za sežiganje, predelavo, kemično obdelavo ali odlaganje nevarnih
odpadkov;
   – obrati za sežiganje komunalnih odpadkov z zmogljivostjo več kot 3 tone na
uro;
   – obrati za odstranjevanje nenevarnih odpadkov z zmogljivostjo več kot 50
ton na dan;
   – odlagališča, ki sprejmejo več kot 10 ton odpadkov na dan ali s skupno
zmogljivostjo več kot 25.000 ton, razen odlagališč za inertne odpadke.

   6. Čistilne naprave za odpadno vodo z zmogljivostjo za več kot 150 000
populacijskih ekvivalentov.

   7. Industrijski obrati za:
   a) proizvodnjo papirne kaše iz lesa ali podobnih vlaknatih materialov;
   b) proizvodnjo papirja in lepenke s proizvodno zmogljivostjo več kot 20 ton
na dan.

   8.  a) Gradnja prog  za železniški  promet na dolge razdalje  in letališč2 z
osnovno dolžino vzletnih stez 2100 m ali več;
   b) gradnja avtocest in hitrih cest;3
   c) gradnja novih štiri- ali večpasovnih cest ali premestitev in/ali
razširitev obstoječih dvo- ali manjpasovnih cest v štiri- ali večpasovne ceste,
če je neprekinjena dolžina take nove ali premeščene in/ali razširjene ceste 10
ali več km.

   9. a) Notranje plovne poti in pristanišča za promet po notranjih plovnih
poteh za plovila z nosilnostjo več kot 1350 ton;
   b) trgovska pristanišča, pomoli za natovarjanje in raztovarjanje, povezani
s kopnim, in zunanja pristanišča (razen trajektnih pomolov), ki lahko sprejmejo
plovila z nosilnostjo več kot 1350 ton.

   10. Črpanje podtalnice ali sistemi za umetno bogatenje podtalnice, če je
letna količina načrpane ali obogatene vode enaka ali večja od 10 milijonov
kubičnih metrov.

   11. a) Objekti za prenos vode med porečji, če je prenos namenjen
preprečevanju morebitnega pomanjkanja vode in če je količina prenesene vode
večja od 100 milijonov kubičnih metrov na leto;
   b) v vseh drugih primerih objekti za prenos vode med porečji, če je
večletni povprečni pretok porečja, v katerem se voda črpa, večji od 2000
milijonov kubičnih metrov na leto in če je količina prenesene vode večja od 5%
tega pretoka.
   V obeh primerih ni zajet prenos vodovodne pitne vode.

   12. Komercialno črpanje nafte in zemeljskega plina, če količina načrpane
nafte presega 500 ton na dan in 500 000 kubičnih metrov plina na dan.

   13. Jezovi in drugi objekti za zadrževanje ali trajno skladiščenje vode, če
nova ali dodatna količina zadržane ali uskladiščene vode presega 10 milijonov
kubičnih metrov.

   14. Cevovodi za plin, nafto ali kemikalije s premerom več kot 800 mm in
dolžino več kot 40 km.

   15. Obrati za intenzivno rejo perutnine ali prašičev z več kot:
   a) 40 000 mest za perutnino;
   b) 2000 mest za pitance (težje od 30 kg) ali
   c) 750 mest za plemenske svinje.

   16. Kamnolomi in površinski kopi, če pridobivalna površina presega 25
hektarjev, ali kopanje šote, če pridobivalna površina presega 150 hektarjev.
   17. Gradnja nadzemne električne napeljave z napetostjo 220 kV ali več in
dolžino več kot 15 km.

   18. Objekti za skladiščenje nafte, petrokemičnih ali kemičnih izdelkov z
zmogljivostjo 200 000 ton ali več.

   19. Druge dejavnosti:
   – obrati za predhodno obdelavo (postopki, kot so pranje, beljenje,
mercerizacija) ali barvanje vlaken ali tkanin, katerih zmogljivost obdelave
presega 10 ton na dan;
   – obrati za strojenje kož, katerih zmogljivost obdelave presega 12 ton
končnih izdelkov na dan;
   – a) klavnice z zmogljivostjo zakola več kot 50 ton na dan;
   b) obdelava in predelava za proizvodnjo živil iz:
   i) živalskih surovin (razen mleka) s proizvodno zmogljivostjo več kot 75
ton končnih izdelkov na dan;
   ii) rastlinskih surovin s proizvodno zmogljivostjo več kot 300 ton končnih
izdelkov na dan (povprečna četrtletna vrednost);
   c) obdelava in predelava mleka, če je količina zbranega mleka več kot 200
ton na dan (povprečna letna vrednost);
   – kafilerije z zmogljivostjo predelave več kot 10 ton na dan;
   – obrati za površinsko obdelavo snovi, predmetov ali izdelkov z uporabo
organskih topil, zlasti za apreturo, tiskanje, premazovanje, razmaščevanje,
impregniranje proti vlagi, klejanje, barvanje, čiščenje ali impregniranje, s
porabo več kot 150 kg na uro ali več kot 200 ton na leto;
   – obrati za proizvodnjo ogljika (antracita) ali elektrografita s sežiganjem
ali grafitizacijo.

   20. Dejavnost, ki ni omenjena v odstavkih 1 do 19 in za katero je udeležba
javnosti v skladu z notranjo zakonodajo predvidena s postopkom presoje vplivov
na okolje.

   21. Določba pododstavka a) prvega odstavka 6. člena te konvencije se ne
uporablja za nobeno od zgornjih naštetih dejavnosti, ki se izvaja manj kot dve
leti izključno ali v glavnem za raziskave, razvoj in preizkušanje novih metod
ali izdelkov, razen če bi lahko povzročila pomembne škodljive učinke na okolje
ali zdravje.

   22. Če sprememba ali razširitev dejavnosti sama po sebi izpolnjuje
merila/mejne vrednosti, določene v tej prilogi, se zanjo uporablja pododstavek
a) prvega odstavka 6. člena te konvencije. Za vse druge spremembe ali
razširitev dejavnosti se uporablja pododstavek b) prvega odstavka 6. člena te
konvencije.

                                    Opombe:

   1  Jedrske elektrarne in drugi  jedrski reaktorji se ne  štejejo več za take
obrate, če so bili jedrsko gorivo in drugi radioaktivno onesnaženi elementi
trajno odstranjeni iz obrata.
   2   V  tej  konvenciji  »letališče«  pomeni   letališče,  ki  je  skladno  z
opredelitvijo v Čikaški konvenciji iz leta 1944, s katero je bila ustanovljena
Mednarodna organizacija za civilno letalstvo (Priloga 14).
   3   V  tej  konvenciji  »hitra   cesta«  pomeni  cesto,  ki   je  skladna  z
opredelitvijo v Evropskem sporazumu o glavnih mednarodnih prometnih žilah z dne
15. novembra 1975.

                                   Priloga II

                                   ARBITRAŽA
   1. Če se spor predloži v reševanje arbitraži v skladu z drugim odstavkom
16. člena, morajo stranka ali stranke v sporu obvestiti sekretariat o predmetu
arbitraže in zlasti navesti člene konvencije, katerih razlaga ali uporaba je
sporna. Sekretariat pošlje prejete informacije vsem pogodbenicam te konvencije.
   2. Razsodišče sestavljajo trije člani. Tožeča stranka ali stranke in druga
stranka ali stranke v sporu imenujejo po enega razsodnika in tako imenovana
razsodnika sporazumno določita tretjega razsodnika, ki bo predsednik
razsodišča. Ta ne sme biti državljan nobene od strank v sporu, ne sme imeti
običajnega prebivališča na njihovem ozemlju, ne sme biti pri njih zaposlen,
niti se ni s to zadevo kakor koli drugače ukvarjal.
   3. Če predsednik razsodišča ni bil določen v dveh mesecih od imenovanja
drugega razsodnika, imenuje predsednika izvršilni sekretar Gospodarske komisije
za Evropo na zahtevo ene od strank v sporu v naslednjih dveh mesecih.
   4. Če ena od strank v sporu ne imenuje razsodnika v dveh mesecih po prejemu
zahteve, lahko druga stranka o tem obvesti izvršilnega sekretarja Gospodarske
komisije za Evropo, ki v naslednjih dveh mesecih določi predsednika razsodišča.
Ko je predsednik razsodišča določen, zahteva od stranke, ki ni imenovala
razsodnika, da to stori v dveh mesecih. Če tega ne stori v tem roku, predsednik
o tem obvesti izvršilnega sekretarja Gospodarske komisije za Evropo, ki imenuje
razsodnika v naslednjih dveh mesecih.
   5. Razsodišče sprejme svojo odločitev v skladu z mednarodnim pravom in
določbami te konvencije.
   6. Vsako razsodišče, ustanovljeno v skladu z določbami iz te priloge,
pripravi svoj poslovnik.
   7. Razsodišče sprejme odločitev o postopku in vsebini z večino glasov
svojih članov.
   8. Razsodišče lahko sprejme vse potrebne ukrepe za ugotovitev dejstev.
   9. Stranke v sporu morajo olajšati delo razsodišča, z vsemi razpoložljivimi
sredstvi pa morajo predvsem:
   a) priskrbeti vso ustrezno dokumentacijo, sredstva za delo in informacije;
   b) omogočiti razsodišču, da po potrebi vabi priče ali izvedence in pridobi
njihovo pričevanje.
   10. Stranke in razsodniki varujejo tajnost podatkov, ki jih prejmejo kot
tajne med postopkom razsodišča.
   11. Na zahtevo ene od strank lahko razsodišče predlaga začasne odredbe.
   12. Če ena od strank v sporu ne pride pred razsodišče ali če ji ne uspe
zagovarjati njenega primera, lahko druga stranka zahteva, da razsodišče
nadaljuje postopek in sprejme končno odločitev. Odsotnost stranke ali dejstvo,
da ji ni uspelo zagovarjati njenega primera, ne sme biti ovira za nadaljevanje
postopka.
   13. Razsodišče lahko obravnava in določi nasprotne zahtevke, ki izhajajo
neposredno iz predmeta spora.
   14. Če razsodišče zaradi posebnih okoliščin primera ne določi drugače,
krijejo stroške razsodišča, vključno z denarnim nadomestilom za njegove člane,
stranke v sporu v enakih deležih. Razsodišče vodi evidenco vseh svojih stroškov
in predloži strankam končni obračun stroškov.
   15. Vsaka pogodbenica te konvencije, ki ima pravni interes v sporni zadevi
in jo odločitev v tej zadevi lahko prizadene, lahko s soglasjem razsodišča
vstopi v postopek.
   16. Razsodišče izda razsodbo v petih mesecih od datuma, ko je bilo
ustanovljeno, razen če ugotovi, da je treba ta rok podaljšati, vendar le za
obdobje, ki ne sme biti daljše od petih mesecev.
   17. Razsodbi razsodišča je treba priložiti utemeljitev. Razsodba je
dokončna in zavezujoča za vse stranke v sporu. Razsodišče pošlje razsodbo
strankam v sporu in sekretariatu. Sekretariat pošlje prejete informacije vsem
pogodbenicam te konvencije.
   18. Morebiten spor med strankami zaradi razlage ali izvršitve arbitražne
odločbe lahko katerakoli stranka predloži razsodišču, ki je razsodbo izdalo, če
pa to ni več mogoče, pa drugemu razsodišču, ki se v ta namen ustanovi na enak
način kot prvo.