Na podlagi 5. v zvezi z 19. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02 – ZDU-1, 58/02 – ZMR-1 in 45/04 – ZdZPKG) izdaja Vlada Republike Slovenije

S to uredbo se za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2826/2000 z dne 19. decembra 2000 o akcijah informiranja in promocije za kmetijske proizvode na notranjem trgu (UL L št. 328, z dne 23. 12. 2000, str. 2–6), z vsemi spremembami (v nadaljnjem besedilu: Uredba Sveta 2826/2000), Uredbe Komisije (ES) št. 94/2002 z dne 18. januarja 2002 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2826/2000 o akcijah informiranja in promocije za kmetijske proizvode na notranjem trgu (UL L št. 17, z dne 19. 1. 2002, str. 20–36), z vsemi spremembami (v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije 94/2002), Uredbe Sveta (ES) št. 2702/1999 z dne 14. decembra 1999 o ukrepih informiranja in promocije kmetijskih proizvodov v tretjih državah (UL L št. 327, z dne 21. 12. 1999, str. 7-10), z vsemi spremembami (v nadaljnjem besedilu: Uredba Sveta 2702/1999) in Uredbe Komisije (ES) št. 2879/2000 z dne 28. decembra 2000 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2702/1999 o ukrepih informiranja in promocije za kmetijske proizvode v tretjih državah (UL L št. 333, z dne 29. 12. 2000, str. 63–69), z vsemi spremembami (v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije 2879/2000), določa:
– pristojni organ za izvajanje ukrepa informiranja in promocije za kmetijske proizvode;
– postopke za izvajanje ukrepa in upravičence;
– financiranje programov akcij informiranja in promocije;
– nadzor nad izvajanjem programov.

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. kmetijski proizvodi so proizvodi, ki so opredeljeni v Prilogi 1 k Pogodbi o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, razen rib in ribiških proizvodov;
2. izvajalec je pravna ali fizična oseba, ki izvaja predlagan program.

Namen ukrepa kmetijske politike je finančno podpreti upravičence pri akcijah informiranja in promocije kmetijskih proizvodov s ciljem povečanja ugleda kmetijskih proizvodov porekla Evropske unije, še posebej glede kakovosti, hranilne vrednosti in varnosti kmetijskih proizvodov in živil ter načinov njihove proizvodnje.

Za izvajanje ukrepa informiranja in promocije kmetijskih proizvodov je pristojna Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: Agencija).

(1) Upravičenci do sredstev po tej uredbi (v nadaljnjem besedilu: predlagateljice programov) so pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji, ki glede na svojo organiziranost in dejavnost predstavljajo pridelovalce in predelovalce kmetijskih proizvodov in so na nacionalni ravni reprezentativne za posamezni sektor pridelave ali predelave v Republiki Sloveniji.
(2) Za reprezentativne se štejejo predlagateljice programov, ki predstavljajo proizvajalce ali predelovalce z vsaj 50% proizvodnim deležem kmetijskih proizvodov, razen če ni z drugimi predpisi drugače predpisano.

(1) Če je predlagateljica programov financirana iz javnih sredstev, mora izvajalca izbrati v skladu z zakonom, ki ureja javna naročila.
(2) Če predlagateljica programov ni financirana iz javnih sredstev, mora izvajalca izbrati na podlagi najugodnejše ponudbe izmed najmanj treh ponudb.

(1) Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja pripravi in objavi javni razpis za predložitev programov informiranja in promocije.
(2) V javnem razpisu se določi:
– natančne pogoje in kriterije za pripravo programov informiranja in promocije za kmetijske proizvode ter obliko in vse ostale elemente programa, ki jih določi Evropska komisija;
– seznam upravičenih stroškov;
– obrazce in drugo vsebino vloge;
– specifikacijo za ocenitev programov;
– natančne pogoje za pridobitev sredstev;
– roke za predložitev;
– vzorec pogodbe.
(3) Specifikacija za ocenitev programov mora natančno opredeliti naslednje kriterije glede:
– splošne kakovosti predlaganega programa (usklajenost predlaganih strategij z zastavljenimi cilji, usklajenost vsebine programa z veljavno zakonodajo, usklajenost predlaganih akcij s predvidenimi finančnimi sredstvi in ciljnimi trgi, splošni interes predlaganih akcij, tudi z vidika EU);
– sposobnosti in učinkovitosti organizacije predlagateljice in izbranih izvajalcev (dokazila o reprezentativnosti organizacije predlagateljice, o strokovni in finančni sposobnosti izvedbe programa, o finančni in strokovni usposobljenosti izvajalcev, o natečajnem postopku izbire izvajalca);
– razmerja med ceno in učinkovitostjo programa (glede na skupni znesek in navedene stroške za posamezno postavko);
– upravičenosti posameznih stroškov programa;
– primernosti promocijskega materiala.
(4) Primernost promocijskega materiala oziroma osnutkov promocijskega materiala iz pete alinee prejšnjega odstavka se presoja na podlagi naslednjih kriterijev:
– prisotnost logotipa EU in navedba, da je program financiran s pomočjo Evropske unije (tiskani materiali). Za avdio in vizualne materiale se preveri ali sta logotip EU in navedba o financiranju s pomočjo Evropske unije zadosti vidna oziroma se dovolj dolgo opazita;
– upoštevanje določb iz smernic Priloge III Uredbe Komisije 94/2002;
– skladnost z nameni in temami predlaganega programa;
– primernost materialov glede na cilj programa, ciljno publiko in ciljne trge;
– ali vsebina materialov temelji na navedbah o kakovosti proizvodov in njegovih značilnih lastnostih;
– v primeru navedbe reference o poreklu proizvodov, ali je ta sekundarnega pomena glede na glavno sporočilo kampanje. Izjema so zaščitene označbe kakovosti (ZGP/ZGO, ZTU in označbe za kakovostna vina ZGP);
– morebitna sklicevanja ali sovpadanja z blagovnimi znamkami ali drugimi zasebnimi znamkami. Promocija ali reklama teh znamk je prepovedana;
– sklicevanje na učinke na zdravje v sporočilih informiranja in promocije mora temeljiti na splošno sprejetih znanstvenih podatkih. Upoštevati je treba zakon, ki ureja zdravstveno ustreznost živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili, ter predpise, ki so izdani na njegovi podlagi, in določbe pravilnika, ki ureja splošno označevanje predpakiranih živil;
– ali so navedbe o informiranju potrošnikov točne in zadostne, da potrošnik lahko najde potrebne informacije (na spletni strani kampanje, informativnih brošurah, zakonodaji itd.);
– navajanje kakršnihkoli pripomb, primerjav ali negativnih ocen v povezavi z drugimi proizvodi ni dovoljeno;
– sprejemljivost iz etičnega vidika.

(1) Vloga mora vsebovati vse potrebne sestavine, ki omogočajo vpogled v strategije, cilje in izvedbo programa, predvsem pa:

–       dokazila, ki izpričujejo utemeljenost programa, usposobljenost
        izvajalcev in izpolnjevanje pogojev;
–       tržno analizo;
–       specifikacijo stroškov izvedbe programa;
–       dokumentacijo o vsebini programa v drugih državah članicah, če gre
        za program, ki ga predlagajo predlagateljice iz več držav članic;
–       ostale sestavine, ki jih predvideva javni razpis.

(2) Predlagateljice programov morajo vlogo sestaviti na predpisanih obrazcih, objavljenih v javnem razpisu.

(1) Programe, prispele na Agencijo, preuči in oceni izvedenska komisija, ki jo za ta namen imenuje direktor Agencije (v nadaljnjem besedilu: komisija).
(2) Komisijo sestavljajo predstavniki Agencije (polovica članov), Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (četrtina članov) in zunanji strokovnjaki z ustreznih področij (četrtina članov), izmed katerih je en član predstavnik Ministrstva za zdravje in en član strokovnjak s področja javnega zdravja, ki ga imenuje Ministrstvo za zdravje.
(3) Komisija pregleda programe z vidika skladnosti s predpisi iz 1. člena te uredbe in področne zakonodaje ter jih oceni na podlagi specifikacije za ocenitev, ki jo pripravi Agencija. O delu komisije in številu prisojenih točk se vodi zapisnik, ki mora vsebovati zlasti:
– kraj, datum in uro pregleda in ocene programov;
– imena članov komisije;
– seznam vlagateljev prispelih programov;
– primerjalno analizo prispelih programov in število točk oziroma ocen, prisojenih vsakemu od programov po posameznem sklopu ocenjevanja;
– seznam vlagateljev nepopolnih in neutemeljenih vlog, z navedbo pomanjkljivosti;
– predlog primernih programov, ki se naj predložijo Evropski komisiji in predlagane višine sredstev, ki se naj dodelijo posameznemu upravičencu v okviru razpoložljivih sredstev;
– pripombe.

(1) O primernosti posameznega programa za predložitev Evropski komisiji odloči direktor Agencije z odločbo.
(2) O višini sredstev, ki so prispevek Republike Slovenije k programu, odloči direktor Agencije po odločitvi Evropske komisije o odobrenih programih.

(1) Programi informiranja in promocije se financirajo iz treh virov, in sicer:

–       predlagateljice programov najmanj 20% dejanskih stroškov,
–       Republika Slovenija največ 30% dejanskih stroškov,
–       Evropska unija največ 50% dejanskih stroškov.

(2) Finančni prispevek Republike Slovenije k posameznemu programu se določi znotraj obsega razpoložljivih sredstev. V primeru, da predlagani prispevki Republike Slovenije v programih, ki jih je odobrila Evropska komisija, presegajo razpoložljiva sredstva, se ti prispevki k vsakemu od programov proporcionalno znižajo, tako da ostanejo razmerja med prispevki Republike Slovenije k vsakemu od programov nespremenjena.

(1) Za pravilno izvajanje programov je odgovorna skupina za nadzor, ki je sestavljena iz predstavnikov Evropske komisije, Republike Slovenije oziroma držav članic, ki sodelujejo v programu, in posamezne predlagateljice programa.
(2) Predstavnike Republike Slovenije iz prejšnjega odstavka imenuje direktor agencije, predstavnike predlagateljice programov pa njen pristojni organ.

(1) Inšpekcijski nadzor izvajajo kmetijski inšpektorji v skladu s predpisi.
(2) Nadzor se opravi v prostorih predlagateljic programov in izbranih izvajalcev, kjer se preverja resničnost dejstev in verodostojnost listin, ki jih je predlagateljica programa navajala v vlogi, ter izpolnjevanje obveznosti, določenih v pogodbi.
(3) Nadzor zajema kontrolo knjigovodstva, preverjanje vseh stroškov, ki so nastali pri izvajanju programa, računov in ostalih dokumentov ter verodostojnost poročil o realizaciji programa. Nadzor zajema tudi skladnost izvedbe programa s programom samim.
(4) Poročilo o nadzoru inšpektor posreduje Agenciji.
(5) Kadar se ugotovijo nepravilnosti med nadzorom, je treba takoj obvestiti Evropsko komisijo.

(1) Predlagateljica programa, pri kateri se ugotovi, da je sredstva pridobila nezakonito ali jih je porabila nenamensko oziroma dejavnosti ni izvršila v skladu s programom, mora vrniti vsa pridobljena sredstva skupaj z zamudnimi obrestmi, ki jih predpisujejo predpisi Evropske unije.
(2) Predlagateljica iz prejšnjega odstavka ne more pridobiti novih sredstev iz naslova ukrepov kmetijske politike za dobo dveh let od dokončne odločbe kmetijskega inšpektorja ter vrnitve vseh pridobljenih sredstev, skupaj z zakonitimi obrestmi.

Predlagateljice programov, ki pridobijo sredstva na podlagi te uredbe, morajo vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za pridobitev sredstev, hraniti še najmanj pet let od datuma izplačila zadnjega zneska iz pogodbe.

Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.