Na podlagi četrtega odstavka 112. in četrtega odstavka 113. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba določa način določanja višine, obračunavanja in plačevanja okoljske dajatve za obremenjevanje okolja, ki je posledica nastajanja izrabljenih motornih vozil (v nadaljnjem besedilu: okoljska dajatev).

(1) Motorna vozila po tej uredbi so vozila iz:
– kategorije M(1), to so vozila za prevoz potnikov z največ osmimi sedeži poleg sedeža voznika,
– kategorije N(1), to so vozila za prevoz blaga z največjo maso do vključno 3,5 tone in
– kategorije L(5), to so vozila s tremi kolesi, ki so simetrično razporejena glede na vzdolžno os, katerih največja masa ne presega 1000 kg in pri katerih prostornina motorja presega 50 cm3 ali konstrukcijsko določena hitrost presega 50 km/h.
(2) Uvoz po tej uredbi je sprostitev blaga v prost promet ali katerikoli drug carinski postopek ali ravnanje, pri katerem nastane carinski dolg v skladu s carinskimi predpisi.
(3) Uvoznik je carinski dolžnik, določen v skladu s carinskimi predpisi.

(1) Okoljska dajatev se plačuje zaradi obremenjevanja okolja in ustvarjanja odpadkov z izrabljenimi motornimi vozili, ki nastanejo po uporabi motornih vozil, in je v celoti prihodek proračuna Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: RS).
(2) Prihodki okoljske dajatve so po predpisu, ki ureja način, predmet in pogoje izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili, zagotovljeni do višine pravic porabe v sprejetem proračunu RS v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za varstvo okolja, in se uporabijo za namene, določene v predpisu iz tega odstavka.

(1) Obveznost za obračun okoljske dajatve nastane, ko je motorno vozilo dano prvič v promet, če gre za proizvodnjo, oziroma ob pridobitvi motornega vozila iz druge države članice Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) oziroma ob uvozu motornih vozil iz tretjih držav.
(2) Zavezanec za obračunavanje in plačevanje okoljske dajatve (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) je:
– proizvajalec motornih vozil (v nadaljnjem besedilu: proizvajalec),
– oseba, ki zaradi izvajanja svoje dejavnosti pridobi motorna vozila v drugi državi članici EU in jih vnese na ozemlje RS (v nadaljnjem besedilu: pridobitelj),
– uvoznik motornih vozil (v nadaljnjem besedilu: uvoznik),
– fizična oseba, ki ni samostojni podjetnik posameznik, ki uvozi motorni vozilo ali pridobi motorno vozilo v drugi državi članici EU in ga vnese na ozemlje RS.
(3) Okoljska dajatev se ne plačuje za vozila, ki se iznesejo v druge države članice EU ali izvozijo iz območja EU, ne glede na to, ali so proizvedene v RS, uvožene iz tretjih držav ali pridobljene v drugih državah članicah EU.

(1) Osnova za obračun okoljske dajatve je masa motornega vozila, kot je navedena v homologacijskih dokumentih, ki se ji odšteje masa voznika, to je 75 kilogramov.
(2) Znesek okoljske dajatve določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) za vsako koledarsko leto s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu RS.
(3) Pri določitvi zneska okoljske dajatve vlada upošteva, da morajo osebe, ki dajejo v posameznem koledarskem letu motorna vozila v promet, kriti vse stroške ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili, ki so v predhodnem letu odjavljena iz prometa na območju RS.

(1) Proizvajalec oziroma pridobitelj, ki daje vozila v promet zaradi opravljanja dejavnosti, mora voditi evidenco proizvedenih ali pridobljenih motornih vozil, ločeno po tipih in izvedenkah motornih vozil ter količini, na podlagi katerih obračuna in plačuje okoljsko dajatev.
(2) Na podlagi evidenc iz prejšnjega odstavka sestavi proizvajalec oziroma pridobitelj mesečni obračun okoljske dajatve, ki ga mora predložiti davčnemu organu do zadnjega dne meseca po poteku meseca, v katerem je nastala obveznost za obračun okoljske dajatve.
(3) Iz obračuna iz prejšnjega odstavka morajo biti razvidni naslednji podatki:
– obdobje, za katero se plačuje okoljska dajatev,
– število motornih vozil po tipih in izvedenkah, ki so bila proizvedena, pridobljena, izvožena ali iznešena,
– zneski obračunane okoljske dajatve po tipih in izvedenkah,
– število motornih vozil in zneski obračunane okoljske dajatve po tipih in izvedenkah, ki jih je zavezanec izvozil oziroma iznesel iz območja EU in je za njih oproščen plačila okoljske dajatve ter za njih uveljavlja vračilo okoljske dajatve,
– končni znesek za plačilo okoljske dajatve v obdobju, za katerega se plačuje okoljska dajatev.
(4) Proizvajalec oziroma pridobitelj iz prvega odstavka tega člena mora predložiti davčnemu organu mesečni obračun okoljske dajatve na obrazcu »OKOLJSKA DAJATEV – motorna vozila – obračun« iz Priloge 1, ki je sestavni del te uredbe.
(5) Proizvajalec oziroma pridobitelj, ki motorna vozila iznese v drugo državo članico EU ali jih izvozi izven EU v svojem imenu in za svoj račun, lahko vračilo okoljske dajatve iz 12. člena te uredbe uveljavlja na obrazcu iz prejšnjega odstavka.
(6) Proizvajalec oziroma pridobitelj mora obračunano okoljsko dajatev plačati do zadnjega dne meseca po poteku meseca, v katerem je nastala obveznost za obračun okoljske dajatve.

(1) Fizični osebi, ki pridobi motorno vozilo v drugi državi članici EU, odmeri okoljsko dajatev pristojni davčni organ na podlagi prijave o pridobitvi motornega vozila, ki jo fizična oseba predloži najkasneje 15 dni od dneva vnosa motornega vozila na ozemlje RS na obrazcu »OKOLJSKA DAJATEV – motorna vozila – pridobitev« iz Priloge 3, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Brez predložitve obrazca iz prejšnjega odstavka, ki ga po plačilu okoljske dajatve potrdi davčni organ, fizična oseba motornega vozila, ki je pridobljeno iz druge države članice EU, ne sme registrirati.

Pri uvozu motornih vozil obračunava okoljsko dajatev pristojni carinski organ, okoljska dajatev pa se obračunava in plačuje kot uvozna dajatev po carinskih predpisih.

Glede obračunavanja obresti, pravnih sredstev, doplačil in povračil okoljske dajatve, postopka prisilne izterjave, zastaranja ter vseh drugih vprašanj postopka, stvarne in krajevne pristojnosti davčnega oziroma carinskega organa se uporabljajo predpisi, ki urejajo davčni postopek in davčno službo, oziroma carinski predpisi in predpisi, ki urejajo carinsko službo.

(1) Proizvajalec oziroma pridobitelj je dolžan davčnemu organu prijaviti, kdaj se njegova dejavnost, zaradi katere je zavezan obračunavanju in plačevanju okoljske dajatve, prične, spremeni ali preneha.
(2) Proizvajalec oziroma pridobitelj, ki prvič postane zavezanec, mora pri davčnem organu vložiti prijavo za evidentiranje najmanj 15 dni pred pričetkom opravljanja dejavnosti.
(3) V primerih iz prejšnjih odstavkov mora proizvajalec ali pridobitelj motornih vozil predložiti davčnemu organu prijavo na obrazcu »OKOLJSKA DAJATEV – motorna vozila – prijava« iz Priloge 2, ki je sestavni del te uredbe.
(4) Če proizvajalec oziroma pridobitelj motornih vozil preneha obstajati ali preneha opravljati dejavnost, zaradi katere je dolžan obračunati in plačevati okoljsko dajatev, mora v roku 15 dni pred predvidenim prenehanjem opravljanja dejavnosti davčnemu organu predložiti tudi obvestilo o prenehanju obstoja oziroma opravljanja dejavnosti na obrazcu »OKOLJSKA DAJATEV – motorna vozila – prijava« iz Priloge 2 te uredbe.
(5) Če proizvajalec oziroma pridobitelj motornih vozil preneha obstajati ali preneha opravljati dejavnost zaradi nepredvidenih razlogov, mora to davčnemu organu prijaviti nemudoma.
(6) Če proizvajalec oziroma pridobitelj motornih vozil preneha opravljati dejavnost, davčni organ odloči o izbrisu iz evidence iz 11. člena te uredbe po uradni dolžnosti ali na zahtevo proizvajalca oziroma pridobitelja.

(1) Davčni organ vzpostavi in vodi posebno evidenco proizvajalcev oziroma pridobiteljev motornih vozil.
(2) Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke:
– ime, priimek in naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma firmo in sedež proizvajalca oziroma pridobitelja ter davčno številko,
– tip in izvedenke motornih vozil, na katere se nanaša prijava dejavnosti, zaradi katere je zavezan k obračunavanju in plačevanju okoljske dajatve,
– datum začetka, spremembe in prenehanje opravljanja dejavnosti.

(1) Do vračila okoljske dajatve je upravičen proizvajalec, proizvajalec, ki je motorna vozila oplemenitil, pridobitelj, uvoznik ali druga pravna in fizična oseba, ki motorna vozila iznese v drugo državo članico EU ali jih izvozi.
(2) Razen v primerih iz petega odstavka 6. člena te uredbe oseba iz prejšnjega odstavka (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) zahtevek za vračilo okoljske dajatve predloži davčnemu organu v roku 60 dni po poteku meseca, v katerem je nastal vzrok za vračilo okoljske dajatve. V zahtevku navede:
– tip in izvedenke motornega vozila,
– številko šasije,
– datum uvoza, pridobitve ali proizvodnje motornega vozila,
– znesek in datum plačila okoljske dajatve,
– navedbo dokumenta, ki dokazuje, da je bilo motorno vozilo iznešeno iz RS ali izvoženo iz EU,
– izjavo, da kazensko in materialno odgovarja za resničnost navedb in da razpolaga z ustrezno dokumentacijo, ki dokazuje, da je bila okoljska dajatev plačana in da so bila motorna vozila iznešena iz območja RS ali izvožena iz območja EU in
– navedbo banke in transakcijskega računa, na katerega naj davčni urad izplača vračilo.
(3) Vlagatelj je dolžan hraniti in na zahtevo davčnega organa predložiti dokumente, ki dokazujejo upravičenost do vračila okoljske dajatve.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljata pristojni davčni in carinski organ.

(1) Z globo od 1,000.000 tolarjev do 10,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki je zavezanec za plačilo okoljske dajatve, če pri uvozu motornih vozil carinskemu organu ne predloži pravilnih podatkov o uvoženem motornem vozilu, če to povzroči ali bi povzročilo, da se okoljska dajatev ne plača ali da bi se plačala v manjšem znesku, kot je določeno s to uredbo.
(2) Z globo od 1,000.000 tolarjev do 10,000.000 tolarjev se kaznuje pravna oseba, ki stori prekršek, če kot proizvajalec oziroma pridobitelj motornih vozil:
– proda motorno vozilo brez plačila okoljske dajatve,
– ne prijavi dejavnosti, za katero je zavezan plačevati okoljsko takso,
– ne predloži pravočasno obračuna okoljske dajatve,
– z obračunom ne predloži podatkov, ki so potrebni za obračun okoljske dajatve oziroma predloži neresnične podatke.
(3) Z globo od 1,000.000 tolarjev do 10,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prvega in drugega odstavka tega člena samostojni podjetnik posameznik.
(4) Z globo od 30.000 tolarjev do 150.000 tolarjev se za prekršek iz prvega in drugega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika.

Do sprejema sklepa iz 5. člena te uredbe je znesek okoljske dajatve za leto 2005 štirinajst tolarjev na 1 kg vozila.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o taksi na obremenjevanje okolja zaradi nastajanja izrabljenih motornih vozil (Uradni list RS, št. 13/03 in 46/04).

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.