Na podlagi 115. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, 41/04, 45/04 in 47/04) in 27. člena Statuta Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (Uradni list RS, št. 14/04) je skupščina Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije na seji dne 22. 12. 2004 sprejela
K O D E K S
poklicne etike arhitektov, krajinskih arhitektov
in prostorskih načrtovalcev
UVOD
Glede na to, da:
– arhitektura predstavlja kulturno podobo dežele in družbe, je narodova dediščina in opredmetena kulturna identiteta,
– je arhitekturna stvaritev trajna v času in prostoru in praviloma preživi svojega snovalca, graditelja, lastnika in prve uporabnike,
– arhitekturno ustvarjanje v veliki meri dolgoročno določa pogoje za življenje in bivanje ter vpliva na okolje in prostor,
– arhitekturno ustvarjanje temelji na sintezi estetskih in etičnih vrednot in se zato razlikuje od večine drugih poslovnih storitev,
je temeljni cilj in etična predpostavka arhitekturne dejavnosti zaščita in izvrševanje javnega interesa do kakovostnega bivalnega in delovnega okolja. Skrb za okolje, prostor in trajnostni razvoj ter varovanje arhitekturne dediščine, kulturnih in ekonomskih dobrin so temeljne dolžnosti arhitekta. Arhitekt mora imeti za to potrebna znanja in sposobnosti ter razpolagati s sredstvi za izpolnjevanje prevzetih nalog. Pri opravljanju svoje dejavnosti je arhitekt dolžan poiskati najustreznejšo rešitev upoštevajoč veljavne predpise, značilnosti lokacije, razpoložljiva sredstva ter ekološki, pojavni in socialni vidik predlaganih rešitev.
1. Poglavje: Kodeks
1. člen
(namen kodeksa)
Kodeks poklicne etike arhitektov (v nadaljnjem besedilu: kodeks) določa načela in pravila, po katerih se morajo ravnati arhitekti pri opravljanju dejavnosti.
2. člen
(definicije)
Po tem kodeksu imajo pojmi naslednji pomen:
1. »Arhitekt« je v imenik vpisani pooblaščeni arhitekt, pooblaščeni krajinski arhitekt oziroma pooblaščeni prostorski načrtovalec.
2. »Dejavnost« je opravljanje storitev arhitekturnega in krajinsko-arhitekturnega projektiranja, prostorskega načrtovanja, revidiranja načrtov arhitekture in krajinske arhitekture ter opravljanja gradbenega nadzora.
3. »Arhitekturno delo« so arhitekturni načrti in arhitekturni objekti.
4. »Arhitekturni načrt« je načrt arhitekture, krajinske arhitekture ali prostorskega načrtovanja.
5. »Arhitekturni objekt« je objekt, krajinska ureditev oziroma druga opredmetena stvaritev, ki je bila izdelana na podlagi arhitekturnega načrta.
6. »Zbornica« je Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije.
7. »Imenik« je imenik pooblaščenih arhitektov, pooblaščenih krajinskih arhitektov in pooblaščenih prostorskih načrtovalcev, ki ga vodi zbornica.
8. »Naročnik« je stranka, za katero arhitekt izvaja dejavnost.
3. člen
(veljavnost kodeksa)
(1) Kodeks morajo spoštovati vsi arhitekti, ne glede na statusno oziroma organizacijsko obliko, v kateri opravljajo dejavnost.
(2) Kodeks morajo spoštovati tudi državljani države članice Evropske unije oziroma druge države, ki so začasno na podlagi priglasitve vpisani v imenik kot arhitekti.
4. člen
(posledice kršitve kodeksa)
Kodeks vsebuje tudi pravila, katerih kršitev je v disciplinskem pravilniku zbornice opredeljena kot disciplinska kršitev.
2. Poglavje: Temeljna pravila
5. člen
(varovanje ugleda poklica)
Arhitekt je dolžan s svojim delom in svojim obnašanjem varovati ugled svojega poklica. Arhitekt se mora vzdržati vseh ravnanj, ki bi utegnila škoditi ugledu njegovega poklica.
6. člen
(varovanje javnih dobrin)
Arhitekt se mora pri opravljanju svoje dejavnosti zavedati pomembnosti in daljnosežnosti svojega dela. Arhitekt se mora zavedati omejenosti javnih dobrin prostora in narave ter si mora zato pri svojih odločitvah prizadevati za trajnostni razvoj, smotrno izkoriščanje naravnih virov ter varstvo naravne in kulturne dediščine.
7. člen
(spoštovanje pravnega reda)
Arhitekt mora pri opravljanju dejavnosti delovati v korist naročnika in po svojih najboljših močeh uresničevati njegove želje in potrebe, pri čemer pa mora upoštevati pravila stroke ter ne sme kršiti veljavnih predpisov, tega kodeksa in drugih splošnih aktov zbornice.
8. člen
(izobraževanje)
Arhitekt se mora stalno izobraževati in slediti razvoju tehnologije v načrtovanju in gradnji ter spremembam veljavnih predpisov. Arhitekt sebi podrejenim sodelavcem ne sme onemogočati izobraževanja.
9. člen
(nezdružljivost)
(1) Arhitekt mora opravljati dejavnost strokovno in neodvisno ne oziraje se na poslovne interese, ki bi lahko negativno vplivali na strokovnost njegovega dela. Arhitekt ne sme opravljati oziroma biti lastniško, kapitalsko ali poslovno udeležen pri storitvah, ki bi lahko vplivale na neodvisnost in kvaliteto opravljanja njegove dejavnosti.
(2) Arhitekt mora naročnika vnaprej opozoriti na svoje poslovne povezave, interese ali druge okoliščine, ki bi utegnile povzročiti konflikt interesov in s tem vplivale na kakovost izvedbe dela.
(3) Arhitekt, ki je pooblaščeni prostorski načrtovalec, ne sme opravljati storitev v zvezi z nakupom in posredovanjem nepremičnin.
(4) Arhitekt, zaposlen v državnem organu ali organu lokalne skupnosti, ne sme izkoriščati svojega uradnega položaja za pridobitev posla ali privilegiranega položaja zase oziroma za druge arhitekte, s katerimi je v lastniški, kapitalski ali poslovni povezavi.
(5) Če arhitekt opravlja storitve, ki so po tem členu nezdružljive z opravljanjem dejavnosti, se mora arhitekt za čas opravljanja takšnih storitev izpisati iz imenika oziroma deponirati člansko izkaznico in žig.
10. člen
(spoštovanje dela drugih arhitektov)
(1) Arhitekt mora spoštovati druge arhitekte in njihovo delo ter se do njih obnašati kolegialno in korektno.
(2) Arhitekt mora spoštovati avtorske pravice drugih arhitektov na njihovih arhitekturnih delih v skladu s tem kodeksom in z drugimi predpisi.
3. Poglavje: Razmerja z naročniki
11. člen
(obveznosti arhitekta v razmerju do naročnika)
(1) Arhitekt je neodvisni svetovalec svojega naročnika ter ga v okviru pogodbe zastopa in ščiti njegove interese. Arhitekt mora po svojih najboljših močeh izvrševati pogodbene obveznosti do naročnika, pri čemer mora zavrniti tiste njegove zahteve, ki so v nasprotju z veljavnimi predpisi, s tem kodeksom in z drugimi splošnimi akti zbornice.
(2) Razmerje arhitekta in naročnika je zaupne narave. Arhitekt ne sme razkrivati podatkov o naročniku oziroma o vsebini posla tretjim osebam oziroma jih uporabljati v svojo korist.
(3) Arhitekt, ki je prevzel posel, je dolžan nadzorovati in usklajevati delo vseh svojih sodelavcev in podizvajalcev, ki sodelujejo pri njegovi izvedbi. Arhitekt lahko za izvedbo posla oziroma posameznega dela posla angažira drugega arhitekta le s soglasjem naročnika.
12. člen
(prevzem posla)
(1) Arhitekt je dolžan ob sprejemu posla z naročnikom skleniti pogodbo, ki jasno in nedvoumno opredeljuje razmerje med njima, predvsem obseg dela, obveznosti obeh strank, honorar, morebitne omejitve odgovornosti in rok oprave storitve.
(2) Arhitekt je dolžan ob sklenitvi pogodbe naročnika posebej seznaniti z dejstvom, da mora delovati v skladu z veljavnimi predpisi, s tem kodeksom in z drugimi splošnimi akti zbornice.
(3) Arhitekt mora odkloniti opravo posla, če za njegovo izvedbo nima ustreznega znanja oziroma ustreznih kadrovskih, finančnih ali tehničnih zmožnosti.
13. člen
(izvrševanje posla)
(1) Arhitekt mora prevzeti posel izvrševati tekoče in brez zamud v okviru pogodbeno dogovorjenih investicijskih vrednosti.
(2) Arhitekt je dolžan naročnika tekoče in v pisni obliki obveščati o vseh dejstvih, ki bi utegnila vplivati na predvideni obseg, potek, kakovost ali vrednost njegovega dela.
(3) Arhitekt mora naročniku sproti omogočati vpogled v rešitve in obseg opravljenega dela. Pred začetkom izvedbe nove faze dela mora arhitekt od naročnika zahtevati sprotno in pravočasno potrditev že opravljenih faz dela.
(4) Arhitekt se mora nemudoma odzvati na pripombe ali pritožbe naročnika na njegovo delo in poskušati z dodatnimi pojasnili ali usklajevanjem urediti nastalo situacijo. S pritožbami mora ravnati vljudno, razumevajoče in v razumnih časovnih okvirih.
(5) Če ne pride do dogovorne rešitve sporne situacije med arhitektom in naročnikom, se lahko arhitekt in naročnik obrneta na zbornico za pomoč pri rešitvi spora oziroma za odločitev v sporu med njima.
14. člen
(oprava posla)
(1) Po opravi posla za naročnika mora arhitekt naročniku vrniti vse dokumente in druge stvari, ki so last naročnika.
(2) Arhitekt obvesti zbornico, če naročnik predčasno odstopi od pogodbe brez krivde arhitekta.
4. Poglavje: Odnosi med arhitekti
15. člen
(odnosi med arhitekti)
(1) Arhitekt se mora do drugih arhitektov obnašati korektno in lojalno.
(2) Če je mogoče, naj arhitekti medsebojne spore, izhajajoče iz opravljanja dejavnosti, rešujejo sami. Za poravnavo oziroma odločitev v medsebojnem sporu lahko arhitekti pooblastijo zbornico.
(3) Arhitekt je dolžan zagotoviti pri sebi zaposlenim arhitektom in sodelavcem ustrezno delovno okolje in jim ne sme preprečevati možnosti za njihovo izobraževanje, informiranost in strokovni razvoj.
(4) Arhitekt, ki mu preneha delovno razmerje pri delodajalcu, le-temu brez dovoljenja ne sme odtujiti arhitekturnih načrtov in drugih gradiv, dokumentov oziroma podatkov.
(5) Arhitekt, pri katerem je bil zaposlen drug arhitekt, le-temu po prenehanju delovnega razmerja ne sme odreči uporabe gradiv, katerih avtor ali soavtor je drugi arhitekt in ki niso zaupne narave, za potrebe predstavitvene mape drugega arhitekta.
(6) Arhitekt se poslovno in organizacijsko ne sme povezovati z osebami, ki so bile začasno izbrisane iz imenika.
16. člen
(konkurenca)
(1) Arhitekt pridobiva posle na trgu na podlagi svobodne in lojalne konkurence, ki temelji izključno na kakovosti njegovega dela, njegovem znanju, izkušnjah, referencah in poslovni zanesljivosti.
(2) Kot nelojalna konkurenca arhitekta se štejejo dejanja, določena z zakonom, ter naslednja ravnanja:
– celotno ali delno odpovedovanje honorarju za opravljeno delo (razen izjemoma z odobritvijo zbornice);
– ponujanje brezplačnih storitev, nagrad ali drugih podobnih spodbud, katerih sprejem bi stranko zavezoval h sklenitvi pogodbe z arhitektom za opravo posla;
– ponujanje idejnih rešitev ob ponudbi oziroma ob predračunu za opravo posla, če za ta dela ni predviden ustrezen honorar za vloženo delo;
– poseganje v pogodbeno razmerje med stranko in drugim arhitektom;
– obrekovanje ali izpostavljanje slabih lastnosti drugega arhitekta.
17. člen
(vstopanje v že začete projekte)
(1) Arhitekt, ki je naročnikov svetovalec pri projektu, katerega projektira drug arhitekt, ne sme prevzeti tega posla v lastno izvedbo.
(2) Arhitekt mora pred sklenitvijo pogodbe o izvedbi projekta, ki ga je pred tem že izvajal oziroma ga še izvaja drug arhitekt, le-tega pisno obvestiti o sklenitvi pogodbe in ga zaprositi za soglasje. Če arhitekt soglasja ne more pridobiti, mora ob sklenitvi pogodbe o tem obvestiti zbornico.
18. člen
(javno nastopanje)
(1) Arhitekt mora pri poslovnem in javnem nastopanju uporabljati samo resnične podatke. Z naročniki, s kolegi in z javnostjo mora komunicirati strpno in nežaljivo.
(2) Arhitekt ima pravico do lastnega stališča in javne objave mnenja o arhitekturnih delih drugega arhitekta, pri čemer lahko uporablja le utemeljena in objektivna dejstva.
19. člen
(spoštovanje avtorskih pravic)
(1) Arhitekt ne sme podpisovati arhitekturnih načrtov, ki jih ni neposredno izdelal ali nadziral.
(2) Če je arhitektov sodelavec v večji meri prispeval k avtorskemu delu arhitekta, ga mora arhitekt imenovati kot soavtorja na načrtih, pri javnih natečajih, pri objavah v strokovni literaturi itn.
20. člen
(posegi v arhitekturne objekte drugih arhitektov)
(1) Arhitekt mora pred začetkom projektiranja predelave ali drugega posega v arhitekturni objekt o tem pisno obvestiti avtorja tega arhitekturnega objekta in ga zaprositi za soglasje. Če arhitektu ni uspelo pridobiti soglasja avtorja, mora pred začetkom projektiranja o tem obvestiti zbornico.
(2) Arhitekt brez soglasja avtorja ne sme projektirati predelave ali drugega posega v arhitekturni objekt, ki je bil nagrajen na javnem natečaju oziroma je avtor zanj prejel nacionalno ali mednarodno arhitekturno priznanje.
21. člen
(varstvo kulturne dediščine)
Arhitekt lahko projektira predelavo ali drug poseg v arhitekturni objekt, ki je kulturna dediščina ali kulturni spomenik, le v skladu s predpisi o varstvu kulturne dediščine.
5. Poglavje: Arhitekt in zbornica
22. člen
(arhitekt in zbornica)
(1) Vsak arhitekt predstavlja zbornico kot svojo stanovsko organizacijo in si po svojih močeh prizadeva za njen ugled pri naročnikih in v javnosti.
(2) Arhitekt mora obveščati zbornico o kršitvah tega kodeksa, s katerimi je seznanjen.
23. člen
(funkcionarji zbornice)
Funkcionar zbornice ne sme izrabiti svojega položaja v organih zbornice za pridobitev posla, za vplivanje na svobodno odločitev naročnika pri izbiri arhitekta ali za siceršnje ustvarjanje premoženjske koristi, ki bi izvirala iz njegovega privilegiranega položaja.
24. člen
(trajno izobraževanje)
Arhitekt se mora udeleževati programov trajnega izobraževanja s področja arhitekture, ki jih predpiše in organizira zbornica.
25. člen
(upoštevanje obveznih navodil zbornice)
Arhitekt mora pri opravljanju dejavnosti upoštevati obvezna navodila za ravnanje članov zbornice, ki jih v skladu z zakonom in splošnimi akti zbornice sprejmejo organi zbornice v posameznih primerih hude kršitve predpisov, splošnih aktov zbornice oziroma strokovnih standardov.
26. člen
(sporočanje podatkov)
(1) Arhitekt je dolžan sporočati zbornici spremembo naslova, poklicnega statusa in drugih podatkov, pomembnih za vodenje imenika in za delovanje zbornice.
(2) Arhitekt mora zbornici sporočiti podatke, iz katerih je razvidno spoštovanje kodeksa in drugih splošnih aktov zbornice. Arhitekt mora na zahtevo zbornice zagotoviti vpogled v dokumente, ki se nanašajo na spoštovanje kodeksa in tarifnega pravilnika.
(3) Če arhitekt opravlja dejavnost v gospodarski družbi kot delojemalec, mora delodajalca seznaniti z obveznostmi arhitekta po tem kodeksu.
6. Poglavje: Plačilo za opravljanje dejavnosti
27. člen
(zaračunavanje storitev)
(1) Honorar je edino nadomestilo, ki ga arhitekt prejme za opravljeno delo. Arhitekt ne sme prejemati ali dajati nagrad, podkupnin in provizij zaradi poslovne koristi, pridobivanja poslov ali zaradi vključevanja določenih izdelkov v načrte.
(2) Arhitekt mora pri določitvi honorarja za svoje delo upoštevati tarifni pravilnik. Pri tem mora kot osnovo za izračun investicijske vrednosti uporabljati statistične podatke o povprečnih vrednostih gradbenih, obrtniških in instalacijskih del, ki jih zbornica objavlja na svoji spletni strani.
(3) Arhitektovo delo mora biti v pogodbi jasno ovrednoteno in ločeno od drugih storitev, kot so strokovno delo inženirjev in konzultantov, svetovanje, inženiring in podobno, ki jih lahko opravlja gospodarski subjekt, pri katerem je zaposlen arhitekt.
(4) Arhitekt ne sme ponovno prodati arhitekturnih načrtov, ki jih je izdelal za drugega naročnika, ne da bi o tem obvestil novega in prejšnjega naročnika.
7. Poglavje: Natečaji in reklamiranje
28. člen
(sodelovanje na javnih natečajih)
(1) Arhitekt se ne sme udeleževati javnih natečajev ki se izvajajo v nasprotju z natečajnim pravilnikom in strokovnimi standardi zbornice, ter natečajev, na katerih je zbornica z obveznim navodilom prepovedala udeležbo.
(2) Arhitekt ne sme sodelovati v ocenjevalnih komisijah javnih natečajev, javnih razpisov ali izbora variantnih rešitev, če ti postopki potekajo v nasprotju s strokovnimi standardi zbornice ali natečajnim pravilnikom in zato teh komisij zbornica ne priznava.
(3) Arhitekt, imenovan v ocenjevalno komisijo, mora prevzeti to nalogo s polnim zavedanjem odgovornosti in dolgoročnosti odločitev ter z upoštevanjem obsega vloženega dela vseh natečajnikov.
(4) Arhitekt, ki je član ocenjevalne komisije, mora svoje odločitve temeljiti na objektivnih in strokovnih dejstvih. Na njegovo odločitev ne smejo vplivati njegove poslovne in osebne povezave. Arhitekt mora v natečajnem postopku skrbeti za ugled stroke in zbornice ter se ne sme ponižujoče ali žaljivo izražati o natečajnih rešitvah.
(5) Arhitekt ne sme sprejeti dela na projektu, ki ga je ocenjeval kot član ocenjevalne komisije.
(6) Arhitekt ne sme sprejeti dela na projektu, za katerega je bila na natečaju izbrana natečajna rešitev drugega arhitekta, razen če drugi arhitekt s tem soglaša.
29. člen
(oglaševanje)
(1) Arhitekt svoje dejavnosti ne sme oglaševati ali ponujati:
– z navajanjem neresničnih podatkov oziroma podatkov in izrazov, ki ustvarjajo zmedo na trgu, ali z zlorabo nepoučenosti strank,
– z navajanjem podatkov ali uporabo izrazov, s katerim se izkorišča ugled drugih arhitektov,
– ali z navajanjem podatkov ali uporabo izrazov, s katerimi se ocenjuje ali podcenjuje storitve drugih arhitektov.
(2) Arhitekt ne sme reklamirati oziroma sodelovati pri reklamiranju izdelkov in storitev, če bi to lahko povzročilo okrnitev njegove neodvisnosti in strokovne presoje (gradbeni izdelki, objekti, prodaja nepremičnin in podobno).
8. Poglavje: Prehodna in končna določba
30. člen
(prehodna in končna določba)
(1) Do uveljavitve tarifnega pravilnika iz drugega odstavka 27. člena mora arhitekt honorar za opravljeno delo določiti v najmanj takšni višini, da ta ni nižji od dejanskih stroškov arhitektovega dela ter da omogoča kakovostno izvršitev naročenega dela v skladu s predpisi in strokovnimi standardi, ki jih sprejme zbornica.
(2) Ta kodeks začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Ljubljana, dne 22. decembra 2004.
dr. Viktor Pust l. r.
Predsednik
Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije
mag. Tomaž Kancler l. r.
Predsednik
delovnega predsedstva skupščine
Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije
