Mestni svet mestne občine Celje je na podlagi 12. člena v povezavi s 23. in 175. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) in 17. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00 in 108/01) na seji dne 9. 12. 2004 sprejel

Zazidalni načrt Levi breg Voglajne–Aljažev hrib (UVC, št. 26/68 in Uradni list SRS, št. 11/77, 33/79, 13/83, 23/84, 2/88, Uradni list RS, št. 17/92, 39/94, 27/95) se ob upoštevanju Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list SRS št. 40/86, 4/88 ter Uradni list RS, št. 18/91, 54/94, 25/98 in 86/01) spremeni in dopolni projektu, ki ga je izdelal Razvojni center Planiranje d.o.o. Celje, pod št. proj. 752/03 v juniju 2004.

Projekt Spremembe in dopolnitve ZN Levi breg Voglajne–Aljažev hrib zazidava Vender se nanaša na območje med Plečnikovo ulico na zahodu in pešpotjo na vzhodu, ter obstoječo pozidavo severno in južno na Aljaževem hribu.
Projekt Spremembe in dopolnitve ZN vsebuje:
I. TEKSTUALNI DEL
II. SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA
III. DRUGE PRILOGE
IV. GRAFIČNE PRILOGE
Načrt je sestavni del odloka.
Podrobnejši seznam prilog se nahaja v gradivu ZN iz 1. člena tega odloka.

Izhodiščna točka opisa meje je severno zahodni vogal obravnavanega območja.

Opis meje topografsko:
Smer neba   Opis
na severu:  obstoječa pozidava stanovanjskih hiš
na vzhodu:  pešpot
na jugu:    obstoječa pozidava stanovanjskih hiš
na zahodu:  obstoječa pozidava stanovanjskih hiš, dovozna cesta
 
Opis meje po obodni parcelaciji:
Smer neba   Opis (vse parcele so k.o. Celje)
na severu:  od izhodiščne točke opisa meje poteka proti vzhodu po severnem 
            robu parcel 1366, 1367, 1368
na vzhodu:  po vzhodu parcele 1368 in 1366
na jugu:    po južnem robu parcele 1366
na zahodu:  po zahodnem robu parcele 1366 in se zaključi v izhodiščni točki
            opisa meje.

Velikost območja obravnave
Velikost obravnavanega območja je 3306 m2.
Seznam parcel
Območje obravnave obsega parcele št. 1366, 1367 in 1368, k.o. Celje v celoti.

Območje urejanja je namenjeno stanovanjski gradnji s spremljajočimi dejavnostmi. Predvidena je izgradnja dveh več stanovanjskih hiš – vila blok.

Zasnova
Predvidena je izgradnja dveh večstanovanjskih objektov na severnem delu območja urejanja. Objekta sta oblikovana kot terasasta volumna, ki sledita konfiguraciji terena. Stanovanjska tipologija se zgleduje po tipologiji vila bloka. Zunanje površine so razdeljene po funkciji na vstopni del na severni strani objektov ter na zeleni del južno od predvidenih objektov.
Zaradi strmega naklona zemljišča je kletna etaža (-2), kjer so predvidene garaže vkopana v celoti. Iz zemlje gledajo le odprtine za zračenje. Na vzhodni strani je v kletni etaži organizirano stanovanje s teraso.
V prvem objektu se nahaja 7 stanovanj, medtem ko jih je v drugem 8. Stanovanja so organizirana tako, da vsaki stanovanjski enoti pripada večja zunanja terasa ali prostoren balkon. Terase se medsebojno zamikajo tako, da so onemogočeni pogledi iz ene na drugo teraso. Na ta način je omogočena najvišja stopnja zasebnosti posamezne stanovanjske enote.

Predvidene so naslednje ureditve:
– gradnja 2 večstanovanjskih hiš,
– ureditev dovozne ceste in peš dostopov,
– ureditve opornih zidov v mejah gradbene parcele, kjer le-te pogojuje konfiguracija terena,
– ureditev zelenih površin,
– dograditev komunalnih in energetskih vodov ter omrežja zvez.

Rušitev
Zaradi realizacije zazidalnega načrta je predvideno rušenje oziroma prestavitev:
– stanovanjske hiše in dveh gospodarskih objektov na parceli št. 1367 k.o. Celje.
V fazi realizacije zazidalnega načrta bodo prestavljeni obstoječi komunalni in energetski vodi, ki potekajo na lokaciji predvidenih objektov.

Usmeritve za gabarite in oblikovanje objektov
Objekta bosta pravokotne tlorisne zasnove oblikovana kot terasasta volumna, ki sledita konfiguraciji terena. Streha bo ravna.
Predvidena objekta sta okvirnih tlorisnih dimenzij:
– objekt 1: 19,70 m x (16,00 m +1,20 m previs)
– objekt 2: 18,10 m x (17,50 m +1,20 m previs).
Podzemna garaža s shrambami in skupnimi prostori je umeščena pod obema objektoma, tlorisne dimenzije 49,40 m x 16,70 m oziroma 18,70 m, kjer se v kleti nahaja stanovanje.
Etažnost objektov bo klet (-2), klet (-1), pritličje in etaža.
Fasade objektov bodo iz lesa, ometa, sodobnih obložnih materialov, laminatov ali vidnega betona z uporabo takšnih materialov, da ne bo prihajalo do nezaželjene refleksije svetlobe proti sosednjim objektom. Stavbno pohištvo, balkonske ograje in drugi elementi na fasadi bodo izbrani glede na tip (material) fasade. Nekatere zunanje fasadne površine bodo lahko ometane.
Barve bodo v največji možni meri sledile naravnim barvam uporabljenih materialov. Barve materialov, ki nimajo svoje značilne barve in teksture, bodo uporabljene skladno s celostnim oblikovalskim konceptom, ki ga bo določil arhitekt v okviru nadaljnjega projektiranja.
Streha objekta bo ravna, možna je izvedba z rahlimi poševninami. Kritina bo iz ustreznega materiala za ravne strehe.

Za zunanjo ureditev veljajo naslednji pogoji:
Zunanje površine so razdeljene po funkciji na vstopni del na severni strani objektov ter na zeleni del južno od predvidenih objektov. Dovoz bo iz zahodne smeri. Dvorišče bo v severnem delu gradbene parcele, pred stanovanjskim objektom.
Utrjene površine znotraj območja so namenjene dovoznim priključkim, parkirnim površinam in manipulacijskim površinam. Površine so asfaltirane in popločene.
Gradbena parcela predvidenih objektov vključuje manipulacijske površine s parkirnimi površinami, pešpoti in zelene površine.

Zelene površine
Zelene površine na območju imajo predvsem oblikovalsko funkcijo. Z zatravitvami in zasaditvami drevja se poudarijo najpomembnejše osi v prostoru, drevoredi ob cesti in peš poteh.
Okolica objektov bo zatravljena, zasajena z okrasnimi grmovnicami in nizkim drevjem skladno s celostnim oblikovalskim konceptom. Oporni zidovi bodo ozelenjeni s popenjalkami. Južni del gradbene parcele bo urejen kot okrasni vrt. Ostale površine bodo ozelenjene, robni deli zasajeni z drevjem in večjimi grmovnicami.
Pešpot, ki poteka ob vzhodnem delu območja bo zasajena z drevoredom. Drevesa ob pešpoti in dovozni cesti morajo imeti krošnjo večjega volumna ca. 2 metra.

Ekološki otok je umeščen ob dovozni cesti ob uvozu v vkopano garažo in je namenjen zbiranju odpadkov za recikliranje. Prostor je potrebno ograditi, obzidati, ograja oziroma zid je potrebno ozeleniti s popenjavkami.

Upravljanje z vodami
– V neposredni bližini območja predvidene pozidave ni vodotokov.
– Na obravnavanem območju je zgrajen mešan kanalski sistem. Odpadne sanitarne vode bodo iz predvidenih objektov odvajane v javno kanalizacijsko omrežje. Meteorne vode s strešin in utrjenih površin ob objektih bodo preko peskolovov speljane na kanalizacijsko omrežje.
– Odvod padavinskih voda je potrebno urediti tako, da bo v največji možni meri zmanjšan odtok iz urbanih površin, kar bo izvedeno z zatravitvijo, travnimi ploščami in podobno.
– Pri izvedbi in načrtovanju objektov je prepovedano izvajati dela in ukrepe, ki bi pospeševali erozijo, nenadzorovano odvajanje voda po erozivnih pobočjih, ipd.

Cestno omrežje
– Dovoz do obravnavanega območja bo iz Plečnikove ulice, in sicer delno po obstoječi dovozni cesti, ki poteka na skrajni severni strani vse do obstoječega objekta, ki se ruši. Del dovozne ceste v asfaltni izvedbi se ohrani, preostali del obstoječe dovozne ceste se razširi in uredi kot dovoz za interventna vozila in peš dostop do objektov. Širina omenjene interventne poti je min.2.50 m.
– Dovozna cesta do garaž v kletni etaži, kjer je pokrito parkirišče se odcepi od obstoječega dovoza k stanovanjski hiši. Dovozna cesta je širine 4,50 m z obojestransko bankino širine 0,50 m.
– Parkiranje in garažiranje vozil za potrebe predvidenih objektov bo urejeno v kletni etaži. Uvoz v objekt bo iz zahodne strani, z dovozne ceste. Dnevno parkiranje ter parkiranje za obiskovalce bo na zunanjem parkirišču za osebna vozila na zahodni strani objekta in v objektu.
– Poti bodo utrjene (tlakovane). Za premagovanje višinskih razlik bodo zgrajene stopnice in klančine, zagotovljen bo dostop invalidom.

Vodovodno omrežje
– Oskrba predvidenih objektov z vodo je možna iz javnega vodovoda PL DN 80 mm, ki je del Osrednjega vodovodnega sistema Celje. Na mestu priključka na javno vodovodno omrežje bo v normalnih razmerah zagotovljen tlak 2–5 barov.
– Za izgradnjo vodovodnega omrežja so predvidene LŽ Duktil cevi DN 80 mm. Trasa predvidenega vodovoda poteka delno v trasi obstoječega priključka za stanovanjski objekt na obravnavanem območju, ki je predviden za rušenje. Potrebno je ustrezno povečati profil cevi.

Kanalizacijsko omrežje
– Odvajanje padavinskih vod z utrjenih površin in (deloma) strešin je potrebno v skladu z 92. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02) predvideti na tak način, da bo v čim večji meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda (zatravitev, travne plošče, ponikovanje in podobno).
– Na obravnavanem območju je zgrajen mešan kanalski sistem.
– Komunalne odpadne vode bodo speljane preko predvidene kanalizacije v obstoječ javni kanal št. 210030, ki poteka v Plečnikovi ulici, in sicer preko obstoječega jaška št. 3.
– Meteorne vode z utrjenih površin bodo prav tako speljane na predvideni kanal »1« in preko njega na obstoječi kanal v Plečnikovi ulici.

Plinovodno omrežje
– Po robu Plečnikove ulice poteka obstoječ ulični plinovod iz jeklenih cevi JK 150 mm, na katerem je že izveden odcep DN 80 mm do obstoječega objekta.
– Ureditveno območje je uvrščeno v območje energetske oskrbe z zemeljskim plinom iz distribucijskega omrežja Mestne občine Celje. Sekundarni plinovod za obravnavano območje bo priključen na obstoječi plinovod v Plečnikovi ulici preko obstoječega priključka. V kolikor bi bil profil cevi obstoječega priključka premajhen je potrebno le-tega ustrezno povečati.
– Pri izdelavi projektne dokumentacije za omenjeni plinovod je potrebno obdelati tudi hišna priključka za omenjene objekte ter upoštevati veljavno zakonodajo, standarde, tehnične predpise in smernice upravljavca plinskega omrežja v MOC.

Električno omrežje
– Predvidena objekta se bosta napajala z električno energijo na NN izvodu Plečnikova iz TP Toper. Za napajanje omenjenih objektov je potrebno izdelati ustrezno projektno dokumentacijo. Obstoječi prostozračni vod bo ukinjen oziroma preurejen v nov vod.

TK omrežje
– Na območju obravnave je zgrajeno obstoječe telefonsko omrežje, na katerega bodo priključeni predvideni objekti.
– Obstoječe TK omrežje je potrebno ustrezno zaščititi ali prestaviti na podlagi projektne rešitve. Za objekte na obravnavanem območju je potrebno izdelati projekt priključitve na TK omrežje.
– Pri izdelavi projektne dokumentacije in izvedbi vseh del za realizacijo telekomunikacijskega omrežja na obravnavanem področju je potrebno upoštevati pogoje soglasodajalca in vse predpise ter standarde.

Kabelsko omrežje
– Na območju obravnave je zgrajen obstoječi kabelsko razdelilni sistem (KRS).
– Predvideni objekt bo priključen na obstoječi KRS iz kanalizacije, ki poteka ob Plečnikovi ulici.

Ogrevanje
– Ogrevanje predvidenih objektov bo z zemeljskim plinom, centralno oziroma vsaka stanovanjska enota posebej.

Ravnanje z odpadki
– Način zbiranja in odvoz odpadkov mora biti skladen z določili občinskega Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Mestni občini Celje, Uradni list RS, št. 67/99. Posode za odpadke bodo postaviti na ekološko tehnično ustrezen prostor. Kontejnerji in koši za smeti bodo oblikovani tako, da bo preprečen dostop živali (mali sesalci, insekti) do odpadkov.
– Za odlaganje odpadkov, ki bodo nastali pri rušitvi in odstranitvi obstoječih objektov in naprav, si je investitor, skladno z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Mestni občini Celje (Uradni list RS, št. 67/99), dolžan pridobiti dovoljenje za odlaganje gradbenih odpadkov na komunalni deponiji oziroma pridobiti dovoljenje za odlaganje gradbenih odpadkov na drugi, ustrezni deponiji.

Tolerance
Zazidalni načrt določa namembnost objektov, tlorisne in višinske gabarite.
Pri realizaciji zazidalnega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev določenih s tem zazidalnim načrtom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem preučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ali zaradi spremembe programskih rešitev poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
Tolerance omogočajo:
– spremembo tlorisnega gabarita objekta do +- 1,5 m;
– spremembo gabarita kleti v vzdolžni smeri +- 6,50 m in prečni smeri +- 1,50 m;
– spremembo kote tal pritličja in etaž skladno s projektom; vse stacionaže in dimenzije prometnih površin in objektov se morajo natančno določiti v posebnem delu projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja;
– odmik oziroma zamik objekta znotraj gradbene parcele, razen približevanja k severni parcelni meji; možen je tudi zalom objektov in garažne etaže znotraj gradbene parcele tako, da se le ti prilagodijo poteku plastnic terena (do ca. 25°);
– sprememba oblike izzidkov na južni vzhodni in zahodni strani objekta;
– oblikovanje izzidkov na severni strani objektov do linije previsa prvega nadstropja samo v primeru, da pritličje ne prekorači odmika do severne parcelne meje (možno samo v primeru preloma objektov);
– spremenjene poteke tras vodov komunalne infrastrukture, če bodo rešitve v idejnem projektu racionalnejše in objektov, ki se nanašajo na varstvo okolja,
– povečanje števila stanovanj za 1 stanovanje na objekt (skupaj 17 stanovanj), pri čemer je potrebno zagotoviti 1,8 parkirnega mesta na stanovanje;
Z uporabo toleranc se ne smeta spreminjati vpliv objektov in naprav na sosednje parcele ter načrtovani videz območja. Prav tako se ne smejo poslabšati bivalne in delovne razmere obravnavanega območja.

Hrup
– Območje spada v skladu z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95 in 66/96) v II. stopnjo varstva pred hrupom, za katero veljajo mejne dnevne ravni 55 dBA in mejne nočne ravni 45 dBA. Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani in izvedeni tako, da predpisane ravni hrupa ne bodo presežene.
Voda
– Varstvo voda bo urejeno z izgradnjo kanalizacije, ki jo bo možno priključiti na čistilno napravo.
– Skladiščenje nevarnih snovi je potrebno urediti v skladu s »Pravilnikom o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi« (Uradni list SRS, št. 3/79).
Pri nadaljnjem načrtovanju je treba upoštevati:
– pri vseh posegih v prostor je potrebno predvideti ukrepe, ki bodo preprečevali onesnaževanje voda,
– upoštevati je lego komunalnih vodov in pri projektiranju novih zagotoviti predpisane medsebojne horizontalne in vertikalne odmike, ter za priključek na obstoječe komunalne vode pridobiti soglasja upravljavcev,
– ureditev kanalizacije padavinskih čistih in odpadnih vod ter drugih odpadnih vod mora biti v skladu z veljavnimi predpisi.
Zrak
– Med gradnjo (zemeljska dela, gradnja cest in komunalne infrastrukture, gradnja objektov) je treba zagotoviti ukrepe proti onesnaženju zraka, predvsem pa ukrepe proti prašenju. Izvajalec gradbenih del mora v sušnem obdobju z vlaženjem odprtih delov gradbišča zagotoviti, da na območjih v okolici gradbišč ne bodo presežene mejne koncentracije prašnih usedlin v zraku (preprečevanje nekontroliranega raznosa prašnih delcev v času rušitve, raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi).

Požarna varnost
– V zazidalnem načrtu so upoštevani pogoji Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93), Pravilnika o požarnovarstvenih zahtevah (Uradni list SRS, št. 42/85) in Pravilnika o tehničnih normativih za hidrantno omrežje in gašenje požarov (Uradni list RS, št. 30/91).
– Dovoz na ureditveno območje ter do obstoječih in predvidenega objekta je po obstoječem cestnem omrežju ter po predvideni dovozni cesti in interventni cesti, ki omogočajo dovoz gasilskim vozilom v vseh letnih časih. Odmiki zagotavljajo nemoten dostop do objektov.
– Požarna voda bo zagotovljena iz hidrantnega omrežja ter javnega vodovoda.
– Varen umik ljudi je možen na funkcionalna zemljišča obravnavanih in sosednjih objektov ter na javne površine.
– Na osnovi izračuna požarne obremenitve je pri projektiranju in izvedbi objektov potrebno upoštevati takšne materiale in njih zaščite, ki so varni pred požarom in širjenjem požara.
– Pri načrtovanju in urejanju zunanjih površin je potrebno izvajati preventivne ukrepe za preprečevanje nastajanja in širjenja požara.
Poplavna varnost in varstvo pred erozijo
– Obravnavano območje ni poplavno ogroženo, preko njega ne poteka noben vodotok.
– Ker leži obravnavano območje na strmi pobočni legi, na kateri so predvideni gradbeni posegi, je te potrebno načrtovati tako, da se ne bodo poslabšale geološke razmere oziroma da ne bo nastala ali se povečala nevarnost pred plazovi.
– Izkopni material naj se ne odlaga neposredno na pobočja v okolici, temveč je potrebno predhodno teren ustrezno pripraviti (odstraniti je potrebno humus, izdelati useke ter nasipni material sproti komprimirati po plasteh ne debelejših od 0,3 m) in izdelati ustrezne dimenzionirane podporne objekte.

Izvedba zazidalnega načrta bo potekala hkrati ali v več etapah. Posamezne etape pomenijo ureditev posameznih območij znotraj ureditvenega območja ureditvenega načrta in sicer:
– Rušitev obstoječih dotrajanih objektov s sanacijo površin po rušitvi.
– Izgradnja predvidenih objektov in ureditev zunanjih površin, vključno z ureditvijo prometne, komunalne, energetske in teleprenosne infrastrukture.
Opisane faze oziroma območja urejanja morajo biti izvedene tako, da pomenijo zaključeno celoto. To pomeni, da je potrebno za vsako območje zgraditi ustrezno prometno, komunalno in infrastrukturno omrežje in naprave, opremo in ozelenitev.

Investitor mora sočasno z izgradnjo objektov zaključiti zunanjo ureditev objekta.
Pri izdelavi izvedbene dokumentacije morajo biti upoštevane vse zahteve nosilcev urejanja prostora.

Za predvidene objekte je treba pridobiti detajlne geotehnične pogoje za gradnjo.

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega zazidalnega načrta opravlja MOPE, Inšpektorat za okolje in prostor.

Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Mestne občine Celje in na Upravni enoti na oddelku za okolje in prostor.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.