Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti družbe Kompas, d.d., Ljubljana, ki jo zastopa Ivan Stošič, odvetnik v Ljubljani, in družbe B & B, d.o.o., Kranj, ki jo zastopa Janez Perš, odvetnik v Murski Soboti, na seji dne 13. januarja 2005

1. Razveljavita se:
– Odlok o komunalnih taksah v Mestni občini Koper (Uradne objave, št. 44/96, 42/97 in 34/2000)
– Odlok o komunalnih taksah v Občini Prevalje (Uradni list RS, št. 6/2000 in 18/02)
v delih, kolikor se nanašata na reklamne napise, objave in oglase, ki so postavljeni, pritrjeni ali drugače označeni na zemljiščih in objektih v zasebni lasti.
2. Odlok o komunalnih taksah v Občini Jesenice (Uradni list RS, št. 73/95, 30/97, 96/99, 123/2000, 109/01 in 89/02) je bil, kolikor je predpisoval odmero komunalne takse za reklamne napise, objave in oglase, ki so postavljeni, pritrjeni ali drugače označeni na zemljiščih in objektih v zasebni lasti, v neskladju z zakonom. Ta ugotovitev ima učinek razveljavitve.
3. Točka 6 prvega odstavka 1. člena Odloka o komunalnih taksah v Občini Kranjska Gora (Uradni vestnik Gorenjske, št. 34/95, 41/95, 12/96, 36/96, 48/97 in 9/99) ni v neskladju z zakonom.
4. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 7. točke 1. člena Odloka o komunalnih taksah v Občini Prevalje (Uradni list RS, št. 6/2000 in 18/02) se zavrže.
5. Postopek za preizkus pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 4. točke 2. člena Odloka o komunalnih taksah v Občini Gornja Radgona (Uradni list RS, št. 55/99 in 4/2000 ter uradno glasilo Občine Gornja Radgona – lokalni časopis Prepih št. 1/03) in 4. točke 2. člena Odloka o komunalnih taksah v Občini Tišina (Uradni list RS, št. 108/01, 13/03, 59/03 in 122/04) se ustavi.

1. V samostojno vloženih pobudah družba Kompas navaja, da je na podlagi izpodbijanih določb Odlokov v Občinah Jesenice, Kranjska Gora, Prevalje, Gornja Radgona, Tišina in v Mestni občini Koper zavezanka za plačilo komunalne takse. Navaja, da ji je bilo z odločbami naloženo plačilo takse za reklamni napis z njenim logotipom, ki je bil nameščen na njenih objektih ali na zemljiščih v zasebni lasti, v Občini Prevalje pa naj bi bila še zavezanka za uporabo javnih parkirišč. Za postavitev reklamnih objektov na zemljiščih v zasebni lasti naj občine ne bi smele predpisati komunalne takse, saj jih lahko odmerjajo le za reklame, ki so postavljene, pritrjene ali drugače označene na javnih mestih, kot to predvideva Zakon o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65 in nasl. – v nadaljevanju: ZKT). Pobudnica predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijane določbe odpravi, ker naj bi bile v neskladju s 4. členom ZKT in posledično s 153. členom Ustave.
2. Pobudnica družba B&B izpodbija Odlok o komunalnih taksah v Občini Jesenice iz enakih razlogov kot družba Kompas. Pobudnica navaja, da že v prejšnji družbeni ureditvi, ko lastninska pravica ni imela takega pravnega varstva, kot ga ima sedaj, občina ni mogla posegati v lastnino s predpisovanjem obveznosti plačila komunalne takse za postavitev reklamnih objektov na stavbah v zasebni lasti. Pobudnica naj bi se zoper odločbo o odmeri takse pritožila, vendar naj bi ji tudi župan kot drugostopenjski organ pritožbo zavrnil, čeprav naj bi se sklicevala na odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-35/01 z dne 13. 2. 2003 (Uradni list RS, št. 21/03 in OdlUS XII, 6) in št. U-I-201/02 z dne 17. 12. 2003 (Uradni list RS, št. 133/03 in OdlUS XII, 99), s katerima sta bili razveljavljeni enaki določbi, kot naj bi bila pravna podlaga za izdajo sporne odločbe.
3. Na pobudničine navedbe so odgovorile Občina Kranjska Gora, Občina Jesenice, Občina Prevalje, Občina Tišina, Občina Gornja Radgona in Mestna občina Koper. Ker B&B izpodbija Odlok iz enakih razlogov kot družba Kompas, Občini Jesenice ta pobuda ni bila poslana v odgovor. Nasprotne udeleženke v odgovorih navajajo, da niti Zakon niti drugi predpisi ne definirajo javnega mesta, zato so izpodbijane določbe v skladu z ZKT. Občine razlagajo javno površino kot vsako mesto, tako na zasebni kot na javni površini, kjer je sporočilnost reklamne table ali oglasa usmerjena v javni prostor. Komunalna taksa naj bi bila namenjena vzdrževanju javnih površin in je pomemben vir občinskega proračuna. Občina Prevalje še pojasnjuje, da je bila pobudnici družbi Kompas leta 2002 odmerjena taksa za uporabo parkirišč le zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja. Občina Kranjska Gora pa odgovarja, da izpodbijana določba niti ne opredeljuje javnega mesta, zato ne presega predmeta in pogojev, ki jih določa ZKT, ampak se nanaša le na samega lastnika taksnega predmeta. Zato gre za drugačen primer, kot je bil obravnavan v odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-35/01. Pobudnica naj bi imela možnost morebitno nepravilno uporabo pojma »javno mesto« izpodbijati s pritožbo, česar pa naj ne bi storila. Občina Tišina odgovarja, da je izpodbijano določbo Odloka o komunalnih taksah spremenila in uskladila z zakonom.
4. Ker sta občini Tišina in Jesenice med postopkom za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijane določbe Odlokov o komunalnih taksah spremenili in dopolnili, je Ustavno sodišče pobudnici pozvalo naj pojasnita ali vztrajata pri pobudi. Pobudnica družba B&B je odgovorila, da vztraja pri vloženi pobudi, ker postopek odmere komunalne takse na podlagi izpodbijane določbe Odloka o komunalni taksi v Občini Jesenice še ni pravnomočno zaključen.

5. Ustavno sodišče je pobude zaradi skupnega obravnavanja in odločanja združilo.
6. Pobudnici izkazujeta pravni interes kot zavezanki za plačilo takse od reklamnih sporočil na lastnih objektih oziroma na nepremičninah, ki jih imata v najemu. Ustavno sodišče je pobude sprejelo v delu, v katerem se nanašajo na izpodbijane določbe Odlokov Občine Prevalje, Občine Jesenice, Občine Kranjska Gora in Mestne občine Koper, ter glede na izpolnjene pogoje po četrtem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
7. Možnost občinskega predpisovanja komunalne takse ureja ZKT. V 2. členu določa, da se komunalne takse plačujejo za uporabo predmetov in storitev, ki jih v tarifi komunalnih taks določi občinski svet. Pri tem ZKT v 4. členu navaja predmete oziroma storitve, za katere občina lahko predpiše komunalne takse. Med njimi so reklamni napisi, objave in oglasi, ki so postavljeni, pritrjeni ali drugače označeni na javnih mestih.
8. Izpodbijane določbe odlokov iz prve točke izreka obdavčujejo reklamne objekte. Med reklamne objekte uvrščajo reklamne napise, objave in oglase. To izhaja iz tarifnega dela, ki reklamne objekte točkuje zaradi odmere takse. Hkrati izpodbijane določbe Odlokov ne omejujejo prostora, na katerem so reklamni objekti postavljeni, pritrjeni ali drugače označeni. Ne velja torej le za tiste, ki so postavljeni, pritrjeni ali drugače označeni na javnih mestih. Odloki v pojasnilih tarifnega dela celo določajo, da se smatra, da je taksni predmet na javnem mestu oziroma javni površini, kadar je njegova sporočilnost usmerjena navzven, v odprt prostor, ne glede na lastništvo nepremičnine, na kateri je reklamni objekt nameščen.
9. Pojasnila iz tarifnih delov predstavljajo obvezno razlago izpodbijanih določb Odlokov o taksah. Ustavno sodišče je v sklepu št. U-I-361/96 z dne 21. 10. 1999 (OdlUS VIII, 226) sprejelo stališče, da je obvezna razlaga del norme od uveljavitve norme dalje. Sama zase ne more biti predmet presoje ustavnosti, ker le ugotavlja pravi smisel norme, na katero se nanaša. V primeru, da bi normodajalec dal normi vsebino, ki je ob njeni uveljavitvi ni imela, ne bi šlo za obvezno razlago, temveč za spremembo oziroma dopolnitev predpisa, ki pa je lahko predmet presoje zakonitosti. Vendar v obravnavani zadevi ne gre za tak primer, zato so lahko predmet presoje le izpodbijane določbe, seveda v tistem svojem pomenu, ki ga je skupaj s pojasnilom določil normodajalec.
10. Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-35/01 ocenilo, da je lokalna skupnost neutemeljeno opredelila taksne predmete glede na njihovo usmerjenost sporočila v javni prostor, ne da bi jih hkrati omejila na javna mesta, zato je presegla pogoje za predpisovanje komunalnih taks, ki jih določa 4. člen ZKT. Tudi v obravnavanih primerih je tako. Izpodbijani določbi presegata pogoje, ki jih ZKT postavlja za predpisovanje komunalnih taks. Takso predpisujeta za reklamne napise, objave in oglase za lastne potrebe ter hkrati ne omejujeta prostora le na javne površine, temveč izhajata iz usmerjenosti njihove sporočilnosti. Izpodbijani določbi Odlokov o taksah sta zato v delu, ki presegata zakonsko določene pogoje za predpisovanje komunalnih taks, v neskladju s 4. členom ZKT. Ustavno sodišče ju je zato v tem obsegu razveljavilo (prva točka izreka).
11. Pobudnica je sicer predlagala odpravo izpodbijanih določb odlokov. Po drugem odstavku 45. člena ZUstS Ustavno sodišče odpravi nezakonit predpis, kadar ugotovi, da je treba odpraviti škodljive posledice, ki so nastale zaradi nezakonitosti. V navedenem primeru so škodljive posledice pobudnici sicer nastale, vendar se je Ustavno sodišče pri tehtanju razlogov za odločitev o morebitni odpravi teh posledic na eni strani in posledic, ki bi lahko nastale občinam na drugi strani, odločilo, da bo izpodbijane določbe odlokov le razveljavilo in ne odpravilo. Ustavno sodišče je upoštevalo, da so komunalne takse izvirni prihodek lokalne skupnosti, s katerimi se financirajo njene naloge. Zato je ocenilo, da bi z morebitno odpravo občinam nastale škodljive posledice pri izvajanju njihovih nalog, ki bi bile hujše od posledic, ki so nastale pobudnici.

12. Izpodbijana določba 6. točke prvega odstavka 1. člena Odloka o komunalnih taksah v Občini Jesenice je med postopkom za oceno ustavnosti in zakonitosti prenehala veljati. Če predpis preneha veljati med postopkom za oceno ustavnosti in zakonitosti, ga Ustavno sodišče presoja le ob izpolnjenih pogojih iz 47. člena ZUstS. Na tej podlagi lahko Ustavno sodišče ugotovi, da predpis, ki je med postopkom prenehal veljati, ni bil v skladu z Ustavo in zakonom, če niso bile odpravljene posledice neustavnosti oziroma nezakonitosti. Pri podzakonskih predpisih ali splošnih aktih, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, Ustavno sodišče odloči, ali ima njegova odločitev učinek odprave ali razveljavitve. Pobudnici družbi B&B je bila na podlagi izpodbijane določbe Odloka izdana odločba o odmeri komunalne takse, ki pa še ni pravnomočna.
13. Občina Jesenice je na podlagi 6. točke prvega odstavka 1. člena Odloka predpisala komunalno takso za reklamne napise, objave in oglase na panojih, tablah ipd., ki so postavljeni, pritrjeni ali drugače označeni na javnih mestih. Pojasnilo k tarifni številki 6 pa določa, da se šteje za taksni predmet na javnem mestu, kadar je nameščen tako, da je njegova sporočilnost usmerjena navzven, v odprt prostor, ne glede na lastništvo nepremičnin.
14. Izpodbijana določba Odloka obdavčuje reklamne objekte, kadar je njegova sporočilnost usmerjena navzven, ne glede na lastništvo nepremičnine, na kateri je reklamni objekt nameščen. V 4. členu ZKT je določeno, da občina lahko predpiše komunalne takse za reklamne napise, objave in oglase, ki so postavljeni, pritrjeni ali drugače označeni na javnih mestih. Izpodbijana določba Odloka je bila zato v delu, ki presega zakonsko določene pogoje za predpisovanje komunalnih taks, v neskladju s 4. členom ZKT. V primeru, ko Ustavno sodišče presodi, da je bil predpis v neskladju z zakonom, da svoji odločitvi učinek odprave ali razveljavitve. Ker postopek odmere komunalne takse še ni pravnomočno zaključen, se je Ustavno sodišče odločilo, da da ugotovitvi o neskladnosti izpodbijane določbe Odloka učinek razveljavitve (druga točka izreka).

15. Pobudnica družba Kompas tudi očita, da je 6. točka prvega odstavka 1. člena Odloka o komunalnih taksah v Občini Kranjska Gora v neskladju s 4. členom ZKT. Na podlagi izpodbijane določbe je bila pobudnici izdana odločba o odmeri takse za taksne predmete, locirane na njenih nepremičninah, zato izkazuje pravni interes.
16. Občina Kranjska Gora je z izpodbijano določbo določila obveznost plačila komunalne takse za reklamne napise, objave in oglase na panojih, tablah ipd., ki so postavljeni, pritrjeni ali drugače označeni na javnih mestih. Iz opombe k tarifni številki 6 izhaja, da je zavezanec za plačilo komunalne takse le lastnik table, elektronskih in drugih naprav za reklamiranje, objavo oziroma oglase. V odgovoru je Občina pojasnila, da je imela pritožnica možnost morebitno nepravilno uporabo pojma »javno mesto« izpodbijati s pritožbo, česar pa naj ne bi storila.
17. Po določbi 5. točke prvega odstavka 4. člena ZKT sme občinski svet predpisati komunalne takse za reklamne napise, objave in oglase, ki so postavljeni, pritrjeni ali drugače označeni na javnih mestih. Občinski svet je z izpodbijano določbo uredil prav to, saj ne definira pojma »javno mesto« drugače, kot je to določeno v ZKT, zato ni presegel zakonskega pooblastila. V zvezi z zatrjevanjem pobudnice, da ji je bila na podlagi izpodbijane določbe izdana odločba o odmeri komunalne takse, pa Ustavno sodišče pojasnjuje, da bi navedeno odločbo lahko izpodbijala v pritožbenem postopku. Ustavno sodišče je odločilo, da izpodbijana določba ni v neskladju z ZKT, saj iz nje jasno izhaja, da je zavezanec za plačilo komunalne takse le tisti, ki ima taksne predmete postavljene na javnih površinah (tretja točka izreka).

18. Po drugem odstavku 24. člena ZUstS je pravni interes za vložitev pobude podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno predlaga pobudnica, neposredno posega v njene pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Pravni interes mora biti po ustaljeni ustavnosodni presoji neposreden in konkreten. Morebitna ugoditev predlogu pobudnice pa mora privesti do izboljšanja njenega pravnega položaja.
19. Pobudnica družba Kompas izpodbija tudi 7. točko 1. člena Odloka o komunalnih taksah v Občini Prevalje, ki določa, da se predpiše komunalna taksa tudi za uporabo javnih površin za parkiranje in kampiranje, ker ji je bila v letu 2002 izdana odločba po izpodbijani določbi. Nasprotna udeleženka v odgovoru pojasni, da pobudnica ni vložila pritožbe zoper odločbo o odmeri komunalne takse, čeprav je bilo v postopku napačno ugotovljeno dejansko stanje. Leta 2003 je bila pobudnici izdana odločba št. 42304-2003-234/12, iz katere izhaja, da ji ni bila odmerjena taksa za uporabo javnih površin za parkiranje. Ker pobudnica ni zavezanka za plačilo takse po izpodbijani določbi, je Ustavno sodišče pobudo v tem delu zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo (četrta točka izreka).

20. Pobudnica družba Kompas izpodbija 4. točko 2. člena Odloka o komunalnih taksah v Občini Gornja Radgona in 4. točko 2. člena Odloka o komunalnih taksah v Občini Tišina. Ker sta bili izpodbijani določbi spremenjeni in dopolnjeni, je Ustavno sodišče pobudnico pozvalo, naj sporoči, ali vztraja pri vloženi pobudi, ter izkaže pravovarstveno potrebo za nadaljevanje postopka. Hkrati jo je opozorilo na posledice, če se v danem roku ne bo izjavila oziroma izkazala pravnega interesa za nadaljevanje postopka. Pobudnica Ustavnemu sodišču ni poslala zahtevanih pojasnil, zato je Ustavno sodišče postopek za preizkus pobude ustavilo (peta točka izreka).

21. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena, 21. in 25. člena ter tretjega odstavka 28. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj, ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in Dragica Wedam Lukić. Prvo in drugo točko izreka je sprejelo s šestimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Ribičič. Tretjo, četrto in peto točko izreka je sprejelo soglasno.