Na podlagi drugega odstavka 39. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list št. 110/02) in 15. člena Statuta Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 37/99 in 51/01) je Občinski svet občine Škocjan na 8. redni seji dne 25. 8. 2003 sprejel
O D L O K
o zazidalnem načrtu proizvodno-servisne cone Dobruška gmajna
I. SPLOŠNA DOLOČILA
1. člen
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnih planov Občin Novo mesto in Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in družbenih planov Občin Novo mesto in Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 1990 – za območje Občine Škocjan v letu 1996/I in 1999 (Uradni list RS, št. 19/01) sprejme zazidalni načrt za proizvodno – servisno cono Dobruška gmajna, ki ga je izdelal Arhitekton d.o.o Novo mesto pod št. ZN-1/02.
2. člen
Sestavni del Odloka o zazidalnem načrtu proizvodno servisne cone Dobruška gmajna je:
Tekstualni del:
1. besedilo odloka o zazidalnem načrtu proizvodno servisne cone Dobruška gmajna
2. soglasja organov, organizacij in skupnosti
Grafični del:
1.Izsek iz plana o spremembah in dopolnitvah prostorskih
sestavin dolgoročnih planov Občin Novo mesto in Sevnica za
obdobje od leta 1986 do leta 2000 in družbenih planov
Občin Novo mesto in Sevnica za obdobje od leta 1986 do
leta 1990 – za območje Občine Škocjan v letu 1996/I in 1999
(Uradni list RS, št. 19/01) M 1: 25000
2. Temeljni topografski načrt z vrisanim območjem urejanja M 1: 5000
3. Katastrski načrt M 1: 2000
4. Načrt parcele z vrisano mejo območja M 1: 2000
5. Geodetski načrt M 1: 500
6. Geodetski načrt z vrisano mejo območja M 1: 1000
7. Zazidalna situacija M 1: 1000
7.a) prerez A – A, B – B M 1: 1000
8. Regulacijska karta M 1: 1000
9. Prometna ureditev M 1: 1000
10. Karakteristični prečni profil M 1: 50
11. Zbirna karta komunalnih vodov M 1: 1000
12. Načrt parcelacije z elementi zakoličbe M 1: 1000
13. Situacija ceste M 1: 1000
14. Prostorski prikaz
15.Vzdolžni profil ceste A M 1: 1000/100
16.Vzdolžni profil ceste B M 1: 1000/100
17.Vzdolžni profil ceste C M 1: 1000/100
18.Vzdolžni profil ceste D M 1: 1000/100
II. MEJA OBMOČJA
3. člen
Območje urejanja posega na zemljišča parc. št. 1683, 1684, 1685, 1686 vse k.o. Dobrava. Površina območja znaša 91 603,00 m2.
Meja območja urejanja od izhodiščne točke na zahodnem vogalu območja tj. križišču regionalne ceste R3-669/1202 in lokalne ceste LC – 399 051 poteka na severozahodnem delu območja vzdolž zemljišča parc. št. 1685, se naveže na melioracijski jarek parcela št. 1686, poteka po njegovem severnem robu, preide na parcelo št. 1685, se v severnem vogalu zalomi proti vzhodu, v prečni smeri preseka zemljišče parc. št. 1685, pot parc. št. 1684 in melioracijski jarek parc. št. 1683, se v osi slednjega zalomi v južno smer in poteka v lomljeni osi preko jarka do južne lomne točke, kjer se obrne proti zahodu in poteka po robu parcele št. 1683 do izhodiščne točke na zemljišču parc. št. 1685. Sestavni del opisa meje območja urejanja je načrt obodne parcelacije na kopiji katastrskega načrta s koordinatami lomnih točk obodne parcelacije.
Izgradnja javne infrastrukture posega na zemljišča:
– rekonstrukcija cestne mreže posega na zemljišče parc. št. 1687, 1694 k.o. Dobrava.
– sekundarni plinski vod do merilno regulacijske postaje poteka preko zemljišča parc. št. 1688 k.o. Dobrava do območja urejanja
– visokonapetostni elektro priključek poteka preko zemljišč parc. št. 350/1, 1251, 349/1, 1254/20 k.o. Dobrava
– telekomunikacijsko omrežje poteka preko zemljišča parc. št. 352/11, 1687 k.o. Dobrava
– priključek na nižinski vodovod Sračnik-Šentjernej poteka po zemljiščih parc. št. 1688, 1689, 1690, 1691, 1692, 1693, 1680, 1681, 1682, 1674, 1671, 1670, 1667, 1666, 1663 k.o. Dobrava.
III. SKUPNA MERILA IN POGOJI
4. člen
Na celotnem območju veljajo skupna merila in pogoji tega odloka. Dopolnjujejo jih posebna določila, ki se nanašajo na posamezne funkcionalne enote in podrobneje določajo merila in pogoje za posege.
Območje namenske rabe je razdeljeno v štiri stavbne otoke A, B, C, D, znotraj katerih veljajo določila 8. člena odloka. Stavbni otok sestavljajo funkcionalne enote kot ureditvene enote ene ali več gradbenih parcel. Na funkcionalni enoti veljajo ista določila izražena s faktorjem pozidanosti, maksimalni horizontalni gabarit, ki je izražen z maksimalno pozidano površino in maksimalno višino objekta. Možno je združevanje funkcionalnih enot med stavbnimi otoki, s tem da se smiselno preoblikuje cestna in komunalna mreža.
5. člen
Merila in pogoji za posege v prostor
Na celotnem območju so dovoljeni naslednji posegi v prostor:
– dela v zvezi z urejanjem javnih površin, urejanje in vzdrževanje odprtih površin kot so zelenice, pešpoti,
– dela v javno korist, gradnja objektov in naprav za potrebe komunalne infrastrukture, prometa in zvez,
– dela v zvezi s splošno rabo naravnih dobrin, posegi v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča za gradnjo v okviru začrtanih regulacijskih določil,
– redna vzdrževalna dela ter investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist,
– funkcionalne izboljšave (rekonstrukcije in adaptacije objektov in zunanjih površin: tlakovanje ali asfaltiranje, dvorišč in dovoznih poti, hortikulturna ureditev zelenic, postavljanje nadstreškov za kolesa, motorje in mopede ter pokrite parkirne prostore za osebne avtomobile),
– gradnja enostavnih objektov znotraj posamezne funkcionalne enote,
– postavitev začasnih objektov, namenjenih skladiščenju znotraj funkcionalne enote,
– postavitev urbane opreme.
6. člen
Merila in pogoji za določanje funkcionalnih enot
Funkcionalna enota /FE/ je ureditvena enota znotraj območja namenske rabe, za katero veljajo skupna merila in pogoji, dopolnjujejo pa jih posebna določila, ki se nanašajo na posamezne funkcionalne enote. Možno je združevanje več gradbenih parcel v območju stavbnega otoka v eno funkcionalno enoto, za katero veljajo regulacijski elementi podani v 7. členu odloka.
Gradbena parcela je zemljišče sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo temu objektu.
Javne površine so površine, katerih raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem.
Javne zelene površine so površine komunalne zelenice, obstoječi melioracijski jarek in enoredno drevesno ureditev.
Javne prometne površine so javne cestne površine, in sicer rekonstruirana regionalna in lokalna cesta ter notranja cestna mreža.
Objekt gospodarske javne infrastrukture je tisti gradbeni inženirski objekt, ki tvori omrežje, ki služi določeni vrsti gospodarske javne službe in tvori omrežje, ki je v javno korist.
7. člen
Regulacijski elementi
Posegi v prostor morajo upoštevati regulacijske elemente prikazane na regulacijski karti iz 2. člena odloka.
1. Določanje horizontalnih in vertikalnih gabaritov z:
GM – gradbena meja je črta, ki jo novograjeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost
H – je konstrukcijska višina objekta od nivoja terena do kapne lege objekta
2. Razmejevanje površin v javni rabi od drugih površin
RL – regulacijska linija je meja med predvideno površino v javni rabi in med površino v nejavni rabi.
3. Določanje izrabe
indeks pozidanosti na gradbeno parcelo (FP) izraža količino zazidane površine na gradbeno parcelo. Zazidana površina je površina zemljišča, ki jo pokrivajo tehnološki objekti s pripadajočim manipulacijskim dvoriščem. Izgradnja potrebnih parkirišč, notranje intervencijske poti, postavitev začasnih objektov namenjenih skladiščenju in urbane opreme je možna tudi na nepozidanih površinah.
IV. MERILA IN POGOJI ZA URBANISTIČNO
IN ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE
8. člen
Namembnost
Območje urejanja je predvideno za proizvodno, neproizvodno in storitveno dejavnost. Obod ureditvenega območja obsega javne površine z predvideno rekonstrukcijo obstoječega cestnega omrežja in omrežja javne gospodarske infrastrukture. Osrednji del območja zazidalnega načrta je predviden za gradnjo nestanovanjskih stavb namenjenih proizvodni dejavnosti:
na področju industrije in rudarstva: predelavi kovin, proizvodnji gradbenega materiala, proizvodnji obutve in galanterije, proizvodnji raznovrstnih izdelkov,
na področju predelovalne dejavnosti: proizvodnja vlaknin, papirja in kartona ter izdelkov iz papirja in kartona, založništvo in tiskarstvo,
na področju gradbeništva: visoke gradnje, instalacijska in zaključna dela,
na področju prometa in zvez: prekladalne storitve,
na področju gostinstva in turizma: gostinstvo,
obrtne storitve, popravila, stanovanjsko komunalne storitve ter finance idr. poslovne storitve,
in neproizvodne dejavnosti predvsem iz področja financ idr. poslovnih storitev.
9. člen
Urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov
Urbanistično oblikovanje
1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča izražena z
Indeksom pozidanosti:
– FP za obrtno-servisno območje = max. 0.6
– FP za industrijsko območje = max. 0.7
2. lega objekta na zemljišču
Odmik gradbene meje od katastrske meje gradbene parcele je 4.00 m in je usklajen z indeksom maksimalne pozidanosti gradbene parcele.
3. Višina objekta
Višina objektov je konstrukcijska višina merjena od nivoja terena do kapne lege objekta in znaša maksimalno 12 m. Obvezna je atika v višini slemena strehe + max. 0.50 m, ki se praviloma izvede v enaki finalni obdelavi kot fasada.
Arhitekturno oblikovanje:
Oblikovanje stavb:
Organizacija objektov znotraj funkcionalne enote se podreja tehnološkim potrebam proizvodnje, s tem da je max. FP 0.7 (industrija) oziroma 0.6 (obrtno – servisna območja).
Oblikovanje strehe:
streha je lahko ravna, ločna ali dvokapna z max. naklonom 17 stopinj. Možna je uporaba bitumenske skodle, vlaknocementne plošče, profilirane pločevine, betonske kritine ter opečne kritine odvisno od oblike strehe.
Oblikovanje fasade:
Glavna fasada je orientirana v smeri glavnega dostopa na gradbeno parcelo oziroma pravokotno na smer glavnega dostopa glede na tehnološko organizacijo gradbene parcele. Predlaga se tako funkcionalna kot oblikovna členitev objekta oziroma objektov. Predlaga se uporaba lahkih montažnih fasadnih elementov: vlaknocementne fasadne plošče, lahke gradbene plošče iz profilirane pločevine (pocinkane ali aluminijaste), fasadne obloge iz umetnih neprosojnih snovi. Senčenje velikih steklenih površin se lahko izvede tudi izven nivojsko iz lahkih kovinskih mrež.
10. člen
Zunanja ureditev
Ograjujejo se območja funkcionalnih enot namenjenih osnovni dejavnosti, s tem da konstrukcija ograje ne posega v sosednje zemljišče. Varovalne ograje so enotno oblikovane, lahke konstrukcije (žično pletenje), visoke max. 2.00 m in ozelenjene. Varovalna ograja, ki potekajo vzdolž meje ureditvenega območja na severozahodni strani se izvede kot žična ograja s kovinskimi stebrički višine 4.50 m, ki se po obodu zasadi z visokoraslim drevjem. Ostale funkcionalne enote naj se ne ograjujejo.
Vsi glavni dostopi do objektov, primarne pešpoti v zunanjih ureditvah in parkirnih prostorih morajo biti oblikovani brez arhitekturnih ovir ter označeni tako, da omogočajo enostavno orientacijo v prostoru. Širina zunanjih poti in dostopov k objektom v javni rabi mora biti najmanj 150 cm. Pri nivojskih razlikah terena mora biti poleg stopnic tudi položna klančina ali mehanska dvižna naprava. Stopnice in klančine morajo biti opremljene z ročaji. Svetla širina klančine za invalidske vozičke mora biti najmanj 90 cm. Dostopne poti morajo biti povezane tudi z javnimi površinami.
Na prehodih za pešce morajo biti pločniki poglobIjeni na nivo vozišča in poglobitve kontrastno označene.
Za talne ureditve utrjenih površin se lahko uporabljajo naslednji materiali: protiprašna asfaltna zaščita debeline 4 + 6 cm z ustrezno utrjenim spodnjim ustrojem, betonski tlakovci, plošče iz pranega betona, granitne kocke, pesek, kamen, lesene impregnirane kocke. Jaški za odvodnjavanje se predvidijo iz betona ali PVC s povozno litoželezno rešetko nosilnosti do 12 000 kg.
V. POSEBNA MERILA IN POGOJI
11. člen
Opis po posameznih funkcionalnih enotah:
Funkcionalna enota 1
Namembnost : javne cestne površine -
Površina FE A1 : 14443,00 m2
Funkcionalna enota 2
Namembnost : javne cestne površine – cestni svet
regionalne ceste R3-669/1202
Površina FE A2 : 824,00 m2
Funkcionalna enota 3
Namembnost : javne zelene površine
Površina FE A3 : 5017,00 m2
Funkcionalna enota 4
Namembnost : javne zelene površine
Površina FE A4 : 589,00 m2
Funkcionalna enota 5
Namembnost : javne zelene površine
Površina FE A5 : 2533,00 m2
Funkcionalna enota 6
Namembnost: : gospodarska infrastruktura (MRP)
Površina FE A6 : 904,00 m2
Etažnost : P
STAVBNI OTOK A
Funkcionalna enota 7
Namembnost : proizvodna in neproizvodna dejavnost
v skladu s določili 8. člena Odloka
Površina FE A 7 : 3646,00 m2
Višina : 12 m do kapi objekta
Max.horizontalni gabarit (h =12 m) : 911.50 m2
PF (0.6) : 2188,00 m2
Kota terena : +-0.00=158.40
Funkcionalna enota 8
Namembnost : proizvodna in neproizvodna dejavnost
Površina FE A8 : 3382,00 m2
Višina : 12 m do kapi objekta
Max.horizontalni gabarit(h =12 m) : 845.50 m2
PF (0.6) : 2029,00 m2
Kota terena : +-0.00=158.70
Funkcionalna enota 9
Namembnost: : proizvodna in neproizvodna dejavnost
Površina FE A 9 : 3950.00 m2
Višina : 12 m do kapi objekta
Max.horizontalni gabarit(h =12 m) : 987.50 m2
PF (0.6) : 2370,00 m2
Kota terena : +-0.00=159.00
Funkcionalna enota 10
Namembnost : proizvodna in neproizvodna dejavnost
Površina FE A 10 : 4633.00 m2
Višina : 12 m do kapi objekta
Max.horizontalni gabarit(h =12 m) : 1158.00 m2
PF (0.6) : 2780,00 m2
Kota terena : +-0.00=159.30
STAVBNI OTOK B
Funkcionalna enota 11
Namembnost : proizvodna, neproizvodna in
storitvena dejavnost
Površina FE A 11 : 3320.00 m2
Višina : 12 m do kapi objekta
Max.horizontalni gabarit(h =12 m) : 830.00 m2
PF (0.6) : 1992,00 m2
Kota terena : +-0.00=159.20
Funkcionalna enota 12
Namembnost : proizvodna, neproizvodna in storitvena
dejavnost
Površina FE A 12 : 3215.00 m2
Višina : 12 m do kapi objekta
Max.horizontalni gabarit(h =12 m) : 804.00 m2
PF (0.6) : 1992,00 m2
Kota terena : +-0.00=159.20
Funkcionalna enota 13
Namembnost : proizvodna, neproizvodna in storitvena
dejavnost
Površina FE A 13 : 3062.00 m2
Višina : 12 m do kapi objekta
Max.horizontalni gabarit(h =12 m) : 765.50 m2
PF (0.6) : 1837,00 m2
Kota terena : +-0.00=158.60
Funkcionalna enota 14
Namembnost : proizvodna, neproizvodna in storitvena
dejavnost
Površina FE A 14 : 2885.00 m2
Višina : 12 m do kapi objekta
Max.horizontalni gabarit(h =12 m) : 721.00 m2
PF (0.6) : 1731,00 m2
Kota terena : +-0.00=158.50
Funkcionalna enota 15
Namembnost : proizvodna, neproizvodna in storitvena
dejavnost
Površina FE A 15 : 2716.00 m2
Višina : 12 m do kapi objekta
Max.horizontalni gabarit(h =12 m) : 679.00 m2
PF (0.6) : 1629,50 m2
Kota terena : +-0.00=158.20
Funkcionalna enota 16
Namembnost: : proizvodna, neproizvodna in storitvena
dejavnost
Površina FE A 16 : 2948.00 m2
Višina : 12 m do kapi objekta
Max. horizontalni gabarit(h =12 m) : 737.00 m2
PF (0.6) : 1769,00 m2
Kota terena : +-0.00=158.40
Funkcionalna enota 17
Namembnost : proizvodna, neproizvodna in storitvena
dejavnost
Površina FE A 17 : 3161.00 m2
Višina : 12 m do kapi objekta
Max. horizontalni gabarit(h =12 m) : 790.00 m2
PF (0.6) : 1896,50 m2
Kota terena : +-0.00=158.70
Funkcionalna enota 18
Namembnost: (npr.) : proizvodna, neproizvodna in storitvena
dejavnost
Površina FE A18 : 3278.00 m2
Višina : 12 m do kapi objekta
Max. horizontalni gabarit(h =12 m) : 818.80 m2
PF (0.6) : 1967,00 m2
Kota terena : +-0.00=159.00
STAVBNI OTOK C
Funkcionalna enota 19
Namembnost : proizvodno skladiščna dejavnost
Površina FE A19 : 2784.00 m2
Višina : 12 m do kapi objekta
Max. zazidana površina : 696.00 m2
PF (0.6) : 1670,50 m2
Kota terena : +-0.00=158.80
Funkcionalna enota 20
Namembnost: : proizvodno skladiščna dejavnost
Površina FE A20 : 2700.00 m2
Višina : 12 m do kapi objekta
Max. horizontalni gabarit(h =12 m) : 675.00 m2
PF (0.6) : 1620,00 m2
Kota terena : +-0.00=158.50
Funkcionalna enota 21
Namembnost : proizvodno skladiščna dejavnost
Površina FE A21 : 2673.00 m2
Višina : 12 m do kapi objekta
Max. horizontalni gabarit(h =12 m) : 668.00 m2
PF (0.6) : 1604,00 m2
Kota terena : +-0.00=158.20
Funkcionalna enota 22
Namembnost: : proizvodno skladiščna dejavnost
Površina FE A22 : 2268.00 m2
Višina : 12 m do kapi objekta
Max. horizontalni gabarit(h =12 m) : 567.00 m2
PF (0.6) : 1361,00 m2
Kota terena : +-0.00=158.00
Funkcionalna enota 23
Namembnost : proizvodno skladiščna dejavnost
Površina FE A23 : 2187.00 m2
Višina : 12 m do kapi objekta
Max. horizontalni gabarit(h =12 m) : 547.00 m2
PF (0.6) : 1312,00 m2
Kota terena : +-0.00=157.70
Funkcionalna enota 24
namembnost : proizvodno skladiščna dejavnost
Površina FE A24 : 2361.00 m2
Višina : 12 m do kapi objekta
Max. horizontalni gabarit(h =12 m) : 590.00 m2
PF (0.6) : 1416,50 m2
Kota terena : +-0.00=158.00
Funkcionalna enota 25
Namembnost : proizvodno skladiščna dejavnost
Površina FE A 25 : 2573.00 m2
Višina : 12 m do kapi objekta
Max. horizontalni gabarit(h =12 m) : 643.00 m2
PF (0.6) : 1544,00 m2
Kota terena : +-0.00=158.30
Funkcionalna enota 26
Namembnost : proizvodno skladiščna dejavnost
Površina FE A 26 : 2356.00 m2
Višina : 12 m do kapi objekta
Max. horizontalni gabarit(h =12 m) : 589.00 m2
PF (0.6) : 1413,50 m2
Kota terena : +-0.00=158.50
STAVBNI OTOK D
Funkcionalna enota 27
Namembnost : proizvodna dejavnost
Površina FE A 27 : 2150.00 m2
Višina : 12 m do kapi objekta
Max. horizontalni gabarit(h =12 m) : 537.50 m2
PF (0.6) : 1290,00 m2
Kota terena : +-0.00=157.80
Funkcionalna enota 28
namembnost : proizvodna dejavnost
Površina FE A 28 : 2295.00 m2
Višina : 12 m do kapi objekta
Max. horizontalni gabarit(h =12 m) : 573.50 m2
PF (0.6) : 1377,00 m2
Kota terena : +-0.00=157.50
Funkcionalna enota 29
Namembnost : gospodarska infrastruktura
Površina FE A 29 : 2750.00 m2
Kota terena : +-0.00=157.20
VI. MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE
12. člen
Sistem cest
Območje zazidalnega načrta se na zahodni strani navezuje na lokalno cesto LC – 399051. Predvidena je rekonstrukcija križišča na regionalno cesto R3-669/1202 Dobruška vas – Šentjernej. Križišče se izvede trikrako. Na kraku iz smeri Škocjana je predviden zavijalni pas za leve zavijalce v dolžini 20 m. Na kraku iz smeri Šentjernej je predvidena rekonstrukcija ceste z enostransko kolesarsko stezo in hodnikom za pešce. Območje rekonstrukcije križišča je opredeljeno v situaciji. Širina voznih pasov je 3.25 m + 0.30 m varovalnega pasu. Pas za leve zavijalce je širine 3.00 m. Za projekt rekonstrukcije regionalne ceste si je investitor dolžan pridobiti projektne pogoje in soglasje na podlagi za to pripravljene dokumentacije
Območje zazidalnega načrta se navezuje na lokalno cesto preko sistema notranjih servisnih cest ceste (ceste B, C, D), ki potekajo v prečni smeri in notranje povezovalne ceste (cesta A), ki poteka v vzdolžni smeri.
Normalni prečni profili
Normalni prečni profil povezovalne ceste (cesta A):
Hodnik za pešce 2.50 m
Vozišče 2 x 2.75 m
Bankina 1.50m
-----------------------------------------------------
NPP 9.50 m
Normalni prečni profil servisnih cest (ceste B, C, D)
Hodnik za pešce 1.00 m
Vozišče 2 x 2.75 m
Hodnik za pešce 1.00 m
-----------------------------------------------------
NPP 7.50 m
Normalni prečni profil regionalne ceste je naslednji:
Berma 0.50 m
Kolesarska steza 1.75 m
Robni pas 0.30 m
Vozišče 2 x 3.25 m
Robni pas 0.30 m
Bankina 1.00 m
-----------------------------------------------------
NPP 10.35 m
Normalni prečni profil lokalne ceste je naslednji:
Bankina 1.00 m
Robni pas 0.20 m
Vozišče 2 x 2.75 m
Robni pas 0.20 m
Hodnik za pešce 1.60 m
Bankina 0.50 m
-----------------------------------------------------
NPP 9.00 m
Sistem dostopov
Vsi uvozi do funkcionalnih enot so urejeni iz servisnih cest. Potrebni uvozni-izvozni radiji na funkcionalne enote so min. 10.50 m, širine 5.0 m in so prilagojeni dostavi lahkih tovornjakov in urgentnih vozil.
Peš površine in kolesarske steze
Ob regionalni cesti je vzporedno s cesto urejena kolesarska steza. Ob lokalni cesti je enostranski hodnik za pešce.
Vsi glavni dostopi do objektov, primarne pešpoti v zunanjih ureditvah in parkirni prostori morajo biti oblikovani brez arhitekturnih ovir. Dostopne poti morajo biti povezane z javnimi površinami. Širina zunanjih poti in dostopov naj ne bi bila ožja od 1.50 m.
Parkiranje
Pogoj za novogradnje je zagotovitev potrebnega števila parkirnih mest znotraj funkcionalne enote, ki se določi v skladu s predvideno namembnostjo objektov in prostorov:
za proizvodnjo 50–70m2 NEP/1PM
za skladišča 80–100m2 NEP/1PM
Poleg individualnih parkirnih mest znotraj funkcionalnih enot pa je ob povezovalni cesti A predvidena ureditev skupnega parkirnega prostora za 23 avtomobilov.
Ozelenitev cest
Predvidena je ločna zelenica, ki ima značaj komunalne zelenice vzdolž regionalne in lokalne ceste. Zelenica se delno zasadi z enorednim visokoraslim drevjem, delno pa zatravi.
VII. MERILA IN POGOJI ZA KOMUNALNO IN ENERGETSKO UREJANJE
Komunalna infrastruktura
13. člen
Vodovod
Oskrba območja zazidalnega načrta s sanitarno, tehnološko in požarno vodo se zagotovi preko sekundarnega omrežja, ki se na južnem vogalu priključi na primarni vod. Dograditev le tega poteka ob regionalni cesti R3-669/1202 Dobruška vas-Šentjernej v dolžini ca. 850 m1, do vasi Dobrava, kjer se priključi na obstoječi vod AC 250C Sračnik – Šentjernej. Uporabljajo se litoželezne cevi duktil 150. Priključki objektov na sekundarno omrežje se izvedejo preko vodomernih jaškov, katerih lokacija se določi v projektu zunanje ureditve za vsak posamezni objekt. Priključek izvede Komunala Novo mesto.
Predvideno javno hidrantno omrežje se priključi na javno vodovodno omrežje s premerom cevi DN 100, minimalnim tlakom 2.5 bara, 10 l/sek.
Predvidena poraba vode:
– na zaposlenega v gospodarstvu = 133 l z planirano izgubo 15%.
– tehnološka voda v proizvodni obrti = 100l / dan
– požarna voda 7 hidrantov 10l/sek.
14. člen
Kanalizacija
Predviden je ločen sistem odvajanja komunalnih odpadnih vod ter meteornih vod. Odvodnjavanje komunalne odpadne vode poteka preko kanalizacijskega omrežja z revizijskimi jaški v malo čistilno napravo locirano na funkcionalni enoti A 29. Odvajanje cestne meteorne vode se preko požiralnikov z usedalnikom vodi do centralnega lovilca olj. Tako očiščena voda se veže na že obstoječ vod, ki poteka vzdolž melioracijskega jarka in se izliva v potok Mlaka. Pri projektiranju in izvedbi kanalizacije se upoštevajo določila Odloka o izvajanju gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih voda v Občini Škocjan (Uradni list RS, št. 29/01), Pravilnika o javni kanalizaciji v Občini Škocjan (Uradni list RS, št. 30/01), Tehničnega pravilnika o javni kanalizaciji (Uradni list RS, št. 76/00) Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).
15. člen
Fekalna kanalizacija
Predvidena je izgradnja kanalizacijskega omrežja za odvajanje komunalne odpadne vode. Fekalno kanalizacijo cone izvedemo v obliki krakov z zbiralnim kanalom, ki poteka po robu cestišča v povprečni globini 1,50 m. Kanalizacija se vodi do predvidene male čistilne naprave, tri- ali večprekatne pretočne greznice, locirane na zemljišču FE A 29, katere čiščenje se izvaja po aerobnem biološkem postopku preko filtrskih jarkov. Minimalna dolžina filtrskih jarkov mora znašati min. 6m /PE, dolžina enega kraka pa ne sme presegati 30 m.
Pri dimenzioniranju kanalizacije se upošteva poraba vode zaradi tehnologije in št. zaposlenih, minimalni presek cevi 200. Kanalizacija mora biti vodonepropustna, minimalni padec cevi je 5 promilov ali 2 promila, kolikor je zagotovljeno spiranje cevi, maksimalni padec cevi je lahko 60 promilov. Za izračun obremenitve male čistilne naprave z dotokom do 8 m3/d so merodajni parametri porabe odpadne vode 150 l / priključenega prebivalca in maksimalna urna poraba, ki znaša 1/10 dnevne porabe odpadne vode oziroma poraba zaradi tehnologije in števila zaposlenih. Tehnološka odpadna voda, katere povprečni dnevni pretok ne presega 4.000 m3, hkrati pa letno obremenjevanje zaradi odvajanja te vode ne presega 50 PE in letna količina nobene od nevarnih snovi ne presega količine za nevarne snovi, določene v prilogi 2 Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96) se odvaja na isti način kot komunalna odpadna voda. Kolikor je predvidena poraba vode večja, je pri dimenzioniranju potrebno to upoštevati. Pri projektiranju in izvedbi malih čistilnih naprav je potrebno upoštevati Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 103/02), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96), Strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list RS, št. 10/85). Po izgradnji centralne čistilne naprave je predvidena izgradnja spojnega kanala, ki se preko revizijskega jaška na južnem vogalu priključi na primarno kanalizacijsko omrežje.
16. člen
Meteorna kanalizacija
Meteorne vode ločeno zbiramo v meteorni kanalizaciji, ki poteka ob notranjih servisnih cestah preko požiralnikov in usedalnikov v meteorno kanalizacijo, ki se priključuje na odvodni melioracijski jarek z izpustom v potok Mlaka. V meteorno kanalizacijo se smejo spuščati meteorne vode iz parkirišč, cest in platojev preko lovilcev olj in maščob in meteorne vode iz streh in nadstrešnic. Pri projektiranju in dimenzioniranju kanala se uporabljajo podatki Hidrometeorološkega zavoda RS Slovenije Ljubljana za opazovano obdobje 6 let, in sicer hidrometeorološke postaje Novo mesto.Pri izračunu količin odpadnih voda se upošteva koeficiente odtoka:
– l = 0,10 za zelene zazidane površine s tlakovanimi dvorišči in vrtovi (velja za strnjena naselja)
– l = 0,70 za tlakovane in ne zalite fuge tlakovcev
– l = 0,90 za asfaltirane površine.
17. člen
Oskrba s plinom
Ob jugovzhodnem robu zazidalnega načrta Dobruška gmajna poteka plinovod 50 bar zemeljskega plina M4, MRP Krško- MRP Novo mesto, premera 400 mm. Predvidena merilno regulacijska postaja MRP Dobruška vas, katere izhodni tlak zemeljskega plina bo 4 bar, bo projektirana v skladu s Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar (Uradni list RS, št. 60/01). Iz te MRP se bodo predvidoma napajali s plinom: Strešnik, zazidalno območje Dobruška gmajna, Škocjan in Šentjernej. Izstopni plinovodi bodo potekali znotraj ali ob robu zazidalnega območja ob regionalni cesti in bodo projektirani v skladu s Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02). Predvidoma bo območje ZN napajano z odoriranim zemeljskim plinom po plinovodu DN 125, ki bo potekal znotraj zazidalnega območja.
18. člen
Odstranjevanje odpadkov
Zbirna mesta za komunalne odpadke, ki nastajajo z redno dejavnostjo, se nahajajo znotraj posamezne funkcionalne enote. Biti morajo na tlakovani površini zaščiteni z nadstrešnico ter opremljena z vodo za občasno čiščenje in z odtokom preko lovilca olj in maščob. Skladiščenje odpadkov, ki so namenjeni za predelavo ali odstranjevanje, in zbiranje in začasno hranjenje ločenih frakcij je predvideno na tlakovanem in pokritem prostoru, dostopnem po lokalni cesti L 5883, s tem da količina začasno skladiščenih odpadkov, ne presega količine odpadkov, ki zaradi delovanja nastanejo v obdobju dvanajstih mesecev. Zbiranje, skladiščenje in prevzem odpadkov se bo vršilo v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98)
– Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 45/00, 20/01)
– Pravilnik z odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 3/03)
– Pravilnik o odlaganju odpadkov (Uradni list RS, št. 5/00)
– Pravilnik o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Uradni list RS, št. 3/03)
– Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, št. 105/00)
– Pravilnik o ravnanju z odpadnimi olji (Uradni list RS, št. 85/98).
19. člen
Elektrika
Območje je v bližini TP Dobruška vas 1 v bližini vhoda v Kompleks Strešnik. Predvidi se postavitev nove trafo postaje ustrezne moči. Dovodni 20 kV daljnovod se v obravnavanem območju kablira.
Elektroenergetsko omrežje v zazidalnem območju se izvede kablirano in sicer se za glavni razvod ob cesti predvidi elektrokabelska kanalizacija iz PVC cevi 160. Število cevi je odvisno od planiranih potreb objektov, z upoštevanjem rezerve 1 cevi. Od trafo postaje se posamezne kable najprej uvede v kanalizacijo, nato pa preko križnih jaškov zemeljsko do merilnih mest posameznih parcel. Upoštevamo, da se na en kabel priključuje štiri objekte, tako da se od trafo postaje upošteva celoten kabel brez vmesne razdelilne omarice.
Dimenzioniranje trafo postaje
Za dimenzioniranje trafo postaje upoštevamo: 23 parcel x 25kW = 575 kW.
Predvidi se tipska trafo postaja IMPTEN 630 kVA, 6/24, 20/0,4 kV
Elektrokabelska kanalizacija
Elektrokabelska kanalizacija se izvede s PVC cevmi preseka 160 rdeče barve. Kanalizacijo se polaga v globino 80 cm na posteljico iz presejanega peska ali sipke zemlje. 40 cm nad kablom se položi opozorilni trak POZOR ELEKRO KABEL. Cevi se pri prehodih pod cestiščem obbetonirajo s pustim betonom. Jaške se projektira na razdaljo 40 m, po potrebi se lahko ta razdalja poveča.
Visoko napetostni razvod
Za dovodni kabel se upošteva kabel XHP-49-A 3x (1x150/25 mm2), zankasto napajanje. Kabel poteka od trafo postaje Dobruška vas 1 po kabelski kanalizaciji do trafo postaje ureditvenega načrta, ter se zankasto zaključi na VN omrežju.
Nizkonapetostno omrežje
Za nizkonapetostno omrežje se predvidi kabel PPOO 4x150 + 2.5 mm2. Kabli se izvedejo direktno iz trafo postaje v kabelski kanalizaciji in se zaključijo na kabelskih omaricah, katere se namesti pri jaških v zelenici na meji ob cesti. Na en objekt se računa eno odjemno mesto za stanovanje in eno za poslovni del.
NN razvod vodimo do posameznih kabelskih omaric v kabelski kanalizaciji skozi kabelske jaške. Minimalni odmiki od sosednjih komunalnih vodov in naprav je 1.00 m v horizontalnem gabaritu, odvisno od vrste komunalnega voda, ki ga križamo. Kabel polagamo v globino 0.80 m. Kabelska trasa se na koncu označi s smernimi kamni z oznako »EK« postavljeni po detajlu vgradnje.
20. člen
Javna razsvetljava
V območju ureditvenega načrta je predvidena klasična javna razsvetljava. Merilno stikalna omarica se postavi v zelenici v bližini TP. Od nje se izvede razvod s kabli PPOOy 5x10 mm2 do posameznih priključnih sponk v kandelabrih. Kandelabri so toplo cinkani KORS, ob regionalni cesti višine 8 m, v samem ureditvenem območju na višini 5 m. Razporeditev svetilk je razvidna iz zbirne situacije komunalnih naprav, medsebojno oddaljenost svetilk naj ne bo večja od 38 m ob regionalni cesti, v naselju do razdalje 30 m.
Zaščitni ukrep
Zaščita pred neposrednim dotikom je izvedena s pretokovno zaščito (taljivimi in avtomatskimi varovalkami). Razvod električnih kablov po JUS N.B2.741 je predviden po TN-S sistemu.
Ozemljitev kandelabrov se izvede z ozemljilom s pocinkanim valjancem FeZN 25 x mm, katerega se polaga v zemlji ob kabelski kanalizaciji. Na ozemljilo se spoji tudi ničelna in zaščitna zbiralka v kabelski omarici. Valjanec ob kablih se poveže z ozemljili objektov.
21. člen
TK omrežje
TK omrežje se bo navezalo na ATC Škocjan. Pri vhodu v tovarno Strešnik se priključi na predvideno povezavo z optičnim kablom v kabelskem jašku. Kabel vodimo v kabelski kanalizaciji s cevmi PVC fi 110 rumene barve do nove telefonske centrale v sklopu zazidalnega načrta. Od centrale se izvede razvod do posameznih enot v kabelski kanalizaciji izvedenimi s cevmi 2x fi 50 v zemlji 0,8 m globoko. 40 cm nad cevjo se položi opozorilni trak POZOR TELEKOM KABEL.
Odcepi do objektov se izvedejo z odcepno sponko v kabelskem jašku, na objektu se montira kabelska omarica s Krone letvico in zaščito. Za vsak objekt predvidimo dva samostojna priključka. Skupaj 50 priključkov.
TK omrežje izvedemo pod zemljo kabelsko. Pri prehodih pod utrjenimi površinami se kabel zaščiti s PVC cevjo. Minimalni horizontalni odmik od ostalih komunalnih vodov in naprav mora biti 1,00 m, vertikalni odmik od drugih komunalnih vodov mora biti 0.30 m, TK kabel se pri tem zaščiti s PVC cevjo. Pri križanju z električnim kablom se TK kabel zaščiti z LTŽ cevjo.
VIII. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE OBMOČJA
22. člen
Splošne določbe
Za vse posege v prostor oziroma za vse objekte z vplivi na okolje, se izdela poročilo o vplivih na okolje v skladu s 55. in 56. členom Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93).
Varstvo zraka
Prezračevanje objektov je potrebno speljati nad strehe objektov, s tem da je investitor dolžan upoštevati Uredbo o emisiji snovi v zrak in nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 73/94, 70/96) in Odlok o organiziranju in izvajanju lokalne javne službe za pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka na območju Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 91/99).
Varstvo pred hrupom
Se izvaja skladno z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) in Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o hrupu v naravnem in življenskem okolju (Uradni list RS, št. 66/96). Vir hrupa predstavlja objekt ali naprava, katerega uporaba ali obratovanje povzroča v okolju stalen ali občasen hrup in je predvsem: industrijski, obrtni ali drug proizvodni objet ali naprava, …. Za obravnavano območje to je območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodnji, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter hrupnejšim komunalnim dejavnostim velja IV. stopnja varstva pred hrupom (v nadaljevanju: IV območje).
Predpisane mejne dnevne in nočne ravni za posamezno območje
– kritična dnevna raven L(d) za IV. Območje: 70 (dBA)
– kritična nočna raven L(n) za IV. Območje: 70 (dBA)
kritične dnevne in nočne ravni za posamezna območja
– nočna raven L(n)= 70 (dBA)
mejne dnevne in nočne ravni za posamezni vir hrupa v posameznem območju
– nočna raven L(n)= 68 (dBA)
– dnevna raven L(d)= 68 (dBA)
mejne konične ravni za posamezna območja
– nočna raven L(n (od 22. do 6.))= 90 (dBA)
– dnevna raven L(d (od 6. do 22.))= 90 (dBA)
IX. POGOJI ZA ZAŠČITO PRED POŽAROM
23. člen
Splošne določbe
V postopku priprave strokovnega gradiva za pridobitev gradbenega dovoljenja mora biti izdelana strokovna požarnostna ocena.
Intervencijske poti in površine
Do vseh predvidenih objektov v območju mora biti zagotovljen dostop in prostor za delovanje intervencijskih vozil. Širina intervencijskih poti na mestih potrebnih za delovanje intervencijskih vozil mora biti najmanj 3,5 m utrjene površine z uvoznim radijem 20.0 m, oziroma širine 5.00 m z uvoznim radijem 10.50 m in 2 m površine brez zaprek, na dostopih pa minimalno 3 m. Odmiki poti od objektov morajo biti 3 do 9 m. Vse povozne površine morajo biti dimenzionirane na 10 t osnega pritiska. Zasaditve med intervencijskimi potmi in objekti so lahko izvedene kot nizke grmovnice ali manjše oblikovano drevje, zasajeno na medsebojni razdalji večji od 8 m.
Požarno varni odmiki morajo zadovoljevati preprečevanje požara na sosednje objekte. Požar se širi na sosednje objekte s sevanjem.(3.8 m) = 168 kW/m2 (= sevanju telesa 1100 C)/ 3.8 x 3.8 = 11.6 kW/m2 => min odmik med objekti je 4 m.
Voda za gašenje
Ob upoštevanju Pravilnika o teh. normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91) je potrebno zagotoviti min. 10 l požarne vode / sek (kar zahteva min. 2 NH), tlak v ceveh 2.5 bara, premer cevi DN 90 mm.
Hidrantno omrežje
Zgrajeno mora biti krožno protipožarno hidrantno omrežje z ustreznim številom hidrantov
X. POGOJI ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
24. člen
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Pri načrtovanju in gradnji novih objektov je potrebno upoštevati določila Odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih (Uradni list SRS, št. 18/63) za območje seizmične intenzitete VII. Stopnje lestvice Mercalli – Cancan-Seiberg in Pravilnika o tehničnih normativih za graditev objektov visoke gradnje na seizmičnih območjih (Uradni list SFRJ, št. 31/81, dopolnjen Uradni list SFRJ, št. 49/82, 52/90).
XI. TOLERANCE
25. člen
Odstopanja od določil tega zazidalnega načrta so možna v skladu s 6. in 7. členom tega odloka, in sicer v smislu združevanja funkcionalnih enot znotraj posameznega stavbnega otoka, s tem da indeks pozidanosti gradbene parcele ne preseže FP < 0.6 oziroma 0.7 glede rabe prostora funkcionalne enote.
Odstopanje višine absolutnih in relativnih kot objektov in terena se uskladi z rezultati obveznih geotehničnih raziskav stabilnosti tal in ne preseže 0.5 m od predvidenih kot znotraj posameznih stavbnih otokov.
XII. FAZNOST IZVAJANJA ZAZIDALNEGA NAČRTA
26. člen
Dinamika izvajanja zazidalnega načrta je odvisna od dinamike opremljanja zemljišča za gradnjo. Lahko se izvaja fazno po stavbnih otokih ali znotraj posamezne funkcionalne enote. Zaključeno fazo predstavljajo objekti z zunanjo ureditvijo ter prometno in komunalno infrastrukturo.
1. faza: izgradnja omrežja komunalne in prometne infrastrukture
2. faza: izgradnja posameznih objektov znotraj funkcionalnih enot
XIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV
27. člen
1. Pred izvajanjem določb zazidalnega načrta je potrebno opremiti zemljišče za gradnjo, ki ga zagotavlja občina oziroma investitor v skladu z urbanistično pogodbo. Gradnjo komunalne infrastrukture predstavlja: izgradnja primarnega vodovodnega omrežja v izmeri cca. 650 m, izgradnja sekundarnega kanalizacijskega omrežja s priključkom na malo čistilno napravo FE 29, postavitev trafo postaje IMPTEN 630kVA ter postavitev telefonske centrale
2. Urejanje območja je potrebno vršiti z geomehanskim nadzorom in s kontrolo kvalitete vgrajevanja materialov.
3. Za vse posege je v skladu s 234. členom Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02) za izdajo gradbenega dovoljenja potrebno izdelati:
1.1. zazidalno situacijo iz zazidalnega načrta, ki prikazuje gradbeno parcelo, lego objekta na zemljišču, njegovo velikost, namembnost, oblikovanje in odmike od sosednjih parcel ter komunalne priključke,
1.2. mnenja, ki so jih pristojni projektno soglasodajalci dali k lokacijskemu načrtu, z opisom, kako se jih je pri izdelavi upoštevalo,
1.3. ustrezne načrte v skladu s 3 točko 58. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02).
XIV. KONČNE DOLOČBE
28. člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled pri:
– Upravni enoti Novo mesto
– Občinski upravi občine Škocjan.
29. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem določb tega odloka opravlja pristojna inšpekcijska služba.
30. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00303-0002/2002
Škocjan, dne 25. avgusta 2003.
Župan
Občine Škocjan
Anton Zupet l. r.
