Na podlagi 5. in 7. člena v zvezi s 126. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02 – ZDU-1, 58/02 – ZMR-1 in 47/04 – ZdZPKG) izdaja Vlada Republike Slovenije

V Uredbi o programih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja za leti 2005 in 2006 (Uradni list RS, št. 45/04) se v 1. členu prva alinea spremeni tako, da se glasi:
»– programe kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja, nacionalni del, za leto 2005 ter za leto 2006 ukrepa komasacije in sanacija nedokončanih komasacij;«.

V četrtem odstavku 6. člena se 7. točka spremeni tako, da se glasi:
»7. predložitev dokazila, da so bila dela ponujena v izvedbo v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila. Upravičenec oziroma občina mora z izvajalcem geodetskih in ostalih operativnih del skleniti pogodbo, s katero se izvajalec zaveže, da bo opravil tudi eventualna geodetska dela ter dopolnitve elaboratov komasacijskega postopka, ki bodo potrebna v fazi reševanja pritožb do pravnomočnosti odločbe o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada,«.

(1) Prvi odstavek 9. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Predmet podpore je delno pokrivanje stroškov, ki izhajajo iz naslova generacijskega lastninskega prevzema kmetije s strani mladega kmeta na podlagi izročilne oziroma darilne pogodbe.«.
(2) V petem odstavku se 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. kot ustrezna usposobljenost za opravljanje kmetijske dejavnosti iz zadnje alinee prejšnje točke se šteje:
– najmanj poklicna kmetijska izobrazba ali sorodna agroživilska izobrazba ali kmetijski sorodna izobrazba (agroživilska, veterinarska, gozdarska in lesarska), ali
– katerakoli druga poklicna izobrazba in triletne delovne izkušnje na kmetiji ali v posamezni kmetijski dejavnosti, ali
– opravljen preizkus znanja iz kmetijske dejavnosti po programu kmetijskih poklicnih ali srednjih šol s posebnim poudarkom na kmetijski dejavnosti, ki jo opravlja, ali
– uspešno končana osnovna šola in vsaj 5 let delovnih izkušenj na kmetiji ali v posamezni kmetijski dejavnosti;«.
(3) V petem odstavku se druga alinea 3. točke spremeni tako, da se glasi:
»– kmetijsko gospodarstvo mora v tekočem letu, v skladu s kmetijsko dejavnostjo, ki jo opravlja, v predpisanem roku posredovati na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: AKTRP) izpolnjene osnovne obrazce o kmetijskem gospodarstvu, kakor jih določajo predpisi, ki urejajo izvedbo ukrepov kmetijske politike. V primeru, da je rok za oddajo vlog na razpis pred rokom za oddajo osnovnih obrazcev o kmetijskem gospodarstvu, se upoštevajo osnovni obrazci o kmetijskem gospodarstvu iz preteklega leta,«.
(4) V petem odstavku se deseta alinea 3. točke spremeni tako, da se glasi:
»– kmetija mora biti ob oddaji vloge ekonomsko vitalna. To pomeni, da mora iz kmetijske in gozdarske dejavnosti, ki se odvija na kmetijskem gospodarstvu, dosegati letne prihodke vsaj v višini minimalne bruto letne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji,«.

V petem odstavku 10. člena se 4. točka spremeni tako, da se glasi:
»4. gospodarska poslopja, živali in pridelki morajo biti zavarovani,«.

(1) V prvem odstavku 11. člena se v tretji alinei črta besedilo »in v tujini«.
(2) V petem odstavku se črta besedilo »in v tujini«.
(3) V šestem odstavku se v tretji alinei črta besedilo »in v tujini« ter besedilo »in spremembah, ki jih prinaša harmonizacija zakonodaje na področju posamezne panoge živilske industrije«.
(4) V sedmem odstavku se beseda »najcenejši« nadomesti z besedo »najugodnejši«.

30. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Podpore naložbam v okviru tega ukrepa bodo prispevale k izboljšanju konkurenčnosti in tržne naravnanosti kmetijskih gospodarstev ter k povečanju njihovega dohodka ob hkratnem doseganju vseh predpisanih standardov na področju varstva okolja, veterinarskih pogojev in pogojev za dobrobit živali.
(2) Naložbe zadevajo lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov, ki so primerni za prehrano ljudi in živali, vključno s proizvodnjo semenskega materiala, na naslednjih sektorjih kmetijske pridelave: mleko, meso, jajca, med, poljščine, vino, oljčno olje, sadje in zelenjava, hmelj, okrasne rastline in grmovnice, semena in ostali semenski material.
(3) Predmet podpore so naslednje naložbe v primarno kmetijsko proizvodnjo:
1. naložbe v hleve s pripadajočo notranjo opremo (oprema za krmljenje, molžo in izločke) za prirejo mleka in mesa;
2. naložbe v skladišča za krmo s pripadajočo opremo za potrebe lastne prireje;
3. naložbe v objekte, vključno s pripadajočo opremo za pridelavo, skladiščenje in pripravo kmetijskih proizvodov za trg;
4. naložbe v novogradnjo ali adaptacijo gospodarskih poslopij in objektov, vključno s pripadajočo opremo za predelavo mleka, in naložbe v ureditev pitne vode za potrebe predelave mleka na planinah, ki so v zasebni lasti;
5. nakup kmetijske mehanizacije in opreme;
6. nakup kmetijskih zemljišč;
7. prvi nakup plemenske črede v živinoreji ter prvi nakup čebeljih matic in čebeljih družin;
8. obnova trajnih nasadov;
9. nakup in postavitev rastlinjakov vključno s pripadajočo opremo za rastlinsko pridelavo;
10. nakup in postavitev mrež proti toči;
11. naložbe v namakalno infrastrukturo za namakalne sisteme, ki so v zasebni lasti.
Glede na sektorje primarne kmetijske pridelave se ukrep razdeli na več sklopov. Končni prejemnik lahko kandidira za pridobitev pomoči za eno ali več vrst zgoraj naštetih naložb znotraj istega sklopa v okviru ene vloge. Podrobnejša razdelitev ukrepa na posamezne sklope se določi z javnim razpisom.
(4) Upravičljivi stroški za naložbe iz prejšnjega odstavka vključujejo:
a) naložbe iz 1., 2., 3., 4. in 11. točke prejšnjega odstavka vključujejo naslednje upravičljive stroške:
– stroške izgradnje, nabave ali izboljšanja nepremičnin, to je gospodarskih poslopij in drugih zgradb ter objektov za kmetijske namene, vključno s pripadajočo opremo za kmetijsko proizvodnjo,
– pri posameznih gradbenih in obrtniških delih ter nakupu opreme so upoštevani stroški dobave gotovih elementov (nakup in prevoz) in njihove montaže ali stroški izvedbe del na licu mesta (stroški materiala, prevoza in opravljenih del),
– prispevek v naravi,
– splošne stroške, kot so honorarji arhitektov in svetovalcev, študije izvedljivosti, pridobivanje patentov in licenc. Stroški iz te alinee so dodatni stroški k stroškom investicije in štejejo za upravičene stroške do zgornje meje 12% upravičljivih stroškov investicije po tem členu;
b) naložbe iz 5. točke prejšnjega odstavka vključujejo naslednje upravičljive stroške:
– nakup novih strojev in opreme, vključno z računalniško programsko opremo,
– splošne stroške, kot so honorarji arhitektov in svetovalcev, študije izvedljivosti, pridobivanje patentov in licenc. Stroški iz te alinee so dodatni stroški k stroškom investicije in štejejo za upravičene stroške do zgornje meje 12% upravičljivih stroškov investicije po tem členu;
c) naložbe iz 6. točke prejšnjega odstavka vključujejo naslednje upravičljive s stroške:
– nakup zemljišč, vključno s pravnimi honorarji in stroški vpisa zemljišča v zemljiško knjigo,
– splošne stroške, kot so honorarji arhitektov in svetovalcev, študije izvedljivosti, pridobivanje patentov in licenc. Stroški iz te alinee so dodatni stroški k stroškom investicije in štejejo za upravičene stroške do zgornje meje 12% upravičljivih stroškov investicije po tem členu;
d) naložbe iz 7. točke prejšnjega odstavka vključujejo naslednje upravičljive stroške:
– prvi nakup plemenske črede v živinoreji ter prvi nakup čebeljih matic in čebeljih družin,
– v primeru prvega nakupa plemenske črede, namenjenega izboljšavi genetske kakovosti staleža na področju reje krav dojilj, se ne prizna nakup krav ali brejih plemenskih telic črnobele pasme (ČB), rdeči holštajn (RH) ali kombinirane črnobele in rdeče holštajn pasme (ČB/RH),
– v primeru prvega nakupa plemenske črede, namenjenega izboljšavi genetske kakovosti staleža na področju prireje mesa konj, se kot upravičljiv strošek prizna le nakup plemenskih kobil hladnokrvnih pasem,
– splošne stroške, kot so honorarji arhitektov in svetovalcev, študije izvedljivosti, pridobivanje patentov in licenc. Stroški iz te alinee so dodatni stroški k stroškom investicije in štejejo za upravičene stroške do zgornje meje 12% upravičljivih stroškov investicije po tem členu;
e) naložbe iz 8. točke prejšnjega odstavka vključujejo naslednje upravičljive stroške:
– stroške obnove trajnih nasadov vključno s prvo postavitvijo ali prestrukturiranje obstoječih trajnih nasadov (sadovnjaki in oljčniki) in napravo jagodišč,
– v primeru prve postavitve ali prestrukturiranja obstoječih sadovnjakov ali oljčnikov, opravičljivi stroški vključujejo: zemeljska dela, pripravo poti, nakup in postavitev mrež, opore, mrež proti toči in sadik ter v prvih dveh letih prve postavitve oziroma prestrukturiranja trajnega nasada, stroške gnojenja in varstva rastlin,
– v primeru naprave jagodišča upravičeni stroški vključujejo: nakup sadik, pripravo tal, ter v prvem letu postavitve jagodišča, stroške gnojenja in varstva rastlin,
– pri posameznih gradbenih in obrtniških delih ter nakupu opreme so upoštevani stroški dobave gotovih elementov (nakup in prevoz) in njihove montaže ali stroški izvedbe del na licu mesta (stroški materiala, prevoza in opravljenih del),
– prispevek v naravi,
– splošne stroške, kot so honorarji arhitektov in svetovalcev, študije izvedljivosti, pridobivanje patentov in licenc. Stroški iz te alinee so dodatni stroški k stroškom investicije in štejejo za upravičene stroške do zgornje meje 12% upravičljivih stroškov investicije po tem členu;
f) naložbe iz 9. točke prejšnjega odstavka vključujejo naslednje upravičljive stroške:
– stroške nakupa in postavitve rastlinjakov,
– prispevek v naravi,
– splošne stroške, kot so honorarji arhitektov in svetovalcev, študije izvedljivosti, pridobivanje patentov in licenc. Stroški iz te alinee so dodatni stroški k stroškom investicije in štejejo za upravičene stroške do zgornje meje 12% upravičljivih stroškov investicije po tem členu;
g) naložbe iz 10. točke prejšnjega odstavka vključujejo naslednje upravičljive stroške:
– stroške nakupa in postavitve mrež proti toči,
– prispevek v naravi,
– splošne stroške, kot so honorarji arhitektov in svetovalcev, študije izvedljivosti, pridobivanje patentov in licenc. Stroški iz te alinee so dodatni stroški k stroškom investicije in štejejo za upravičene stroške do zgornje meje 12% upravičljivih stroškov investicije po tem členu;
(5) Podpore iz tega člena se ne dodelijo za:
– nakup in postavitev ograj za potrebe paše,
– na področju reje krav molznic se ne podpira prvega nakupa osnovne črede,
– naložbe, ki se financirajo iz sredstev operativnih skladov v okviru potrjenih programov organizacij pridelovalcev, kot jih določajo uredbe o tržnih redih,
– naložbe za dejavnost trgovine,
– plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu,
– stroške poslovanja pri opravljanju dejavnosti, vključno s stroški vzdrževanja in najema,
– bančne stroške in stroške garancij,
– stroške promocije,
– naložbe, katerih izvedba se je pričela pred izdajo odločbe o dodelitvi sredstev,
– splošne stroške, kot so honorarji arhitektov in svetovalcev, študije izvedljivosti, pridobivanje patentov in licenc, ki so neposredno povezani z izvajanjem projekta in presegajo 12% upravičljivih stroškov investicije po tem členu.
(6) Do podpor po tem členu so upravičena kmetijska gospodarstva (fizične in pravne osebe), ter pašne skupnosti, ki imajo naslov oziroma sedež v Republiki Sloveniji ter opravljajo kmetijsko dejavnost v skladu z načeli dobre kmetijske prakse (končni prejemniki), po predpisih, ki urejajo kmetijska zemljišča.
(7) Pogoji za pridobitev sredstev:
Pogoji za pridobitev sredstev za naložbe iz prvega odstavka tega člena, ki veljajo za vse sektorje primarne kmetijske pridelave in za vse vrste naložb:
a) gospodarska vitalnost kmetijskega gospodarstva in ekonomska upravičenost naložb:
– končni prejemnik mora imeti izdelan poslovni načrt, s katerim dokaže gospodarsko vitalnost kmetijskega gospodarstva in ekonomsko upravičenost naložbe,
– poslovni načrt mora biti izdelan v skladu z navodili, ki bodo objavljena na spletnih straneh MKGP, in sicer za obdobje izvajanja naložbe in še vsaj za nadaljnjih 5 let, vendar najmanj za obdobje vračanja investicijskih sredstev,
– kumulativni finančni tok mora biti pozitiven in predstavljen v poslovnem načrtu kot merilo izvedljivosti naložbe,
– poslovni načrt mora dokazati, da končni prejemnik ob predložitvi vloge za naložbe v okviru tega člena dosega vsaj minimalni bruto prihodek, primerljiv z doseženim prihodkom za enako delo v gospodarstvu. Kot primerljiv bruto minimalni prihodek se šteje prihodek v višini bruto minimalne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji,
– pri oceni gospodarske vitalnosti kmetijskega gospodarstva se bo upošteval tudi obseg lastne primarne kmetijske pridelave. Končni prejemnik bo moral glede na posamezen sektor primarne kmetijske pridelave oziroma glede na vrsto naložbe najkasneje ob zaključku naložbe dosegati minimalne obsege lastne primarne kmetijske pridelave, ki bodo določeni z javnim razpisom;
b) minimalni standardi glede varovanja okolja, higiene in dobrobiti živali:
– končni prejemnik mora ob oddaji vloge, glede na vrsto proizvodnje oziroma sektor kmetijske pridelave, upoštevati vse zahteve glede okoljevarstvenih, zdravstvenih in veterinarskih pogojev ter zahtev za dobrobit živali. Če je naložba namenjena izpolnjevanju teh standardov, jih mora kmetijsko gospodarstvo izpolnjevati do zaključka naložbe,
– do pomoči niso upravičeni končni prejemniki, ki ob predložitvi vloge ne izpolnjujejo zahtev na področju varovanja okolja, higiene in dobrobiti živali in jih kmetijsko gospodarstvo ne rešuje s predlagano naložbo,
– kadar gre za naložbe v živinorejo, mora končni prejemnik zagotoviti dovolj kmetijskih površin (svojih ali najetih za dobo vsaj petih let po zaključku naložbe) za porabo gnojevke ali gnoja, maksimalno 2 glavi velike živine/ha (v nadaljnjem besedilu: GVŽ/ha) za rejo prašičev in perutnine in maksimalno 2,5 GVŽ/ha za rejo ostalih vrst živali oziroma ima zagotovljen odkup izločkov rejnih živali. Prav tako mora končni prejemnik zagotoviti dovolj lastne krmne baze. Minimalni obsegi lastne krmne baze po posameznih vrstah rejnih živali bodo določeni z javnim razpisom;
c) minimalne zahteve glede izobrazbe, ki veljajo za fizične osebe:
– nosilec kmetijskega gospodarstva mora biti ob oddaji vloge primerno usposobljen za opravljanje kmetijske dejavnosti. Šteje se, da je primerno usposobljen, če ima najmanj poklicno kmetijsko oziroma sorodno agroživilsko izobrazbo, katerokoli drugo poklicno izobrazbo in triletne delovne izkušnje na kmetiji oziroma v posamezni kmetijski dejavnosti ali opravljen preizkus znanja iz kmetijske dejavnosti po programu kmetijskih poklicnih oziroma srednjih šol s posebnim poudarkom na kmetijski dejavnosti, ki jo opravlja. V primeru, da ima nosilec kmetijskega gospodarstva končano le osnovno šolo, pa mora imeti vsaj 5 let delovnih izkušenj na kmetiji oziroma v posamezni kmetijski dejavnosti;
d) podpora se lahko dodeli za financiranje naložb, za katere obstajajo zadostna dokazila, da za zadevne proizvode obstaja primeren trg;
e) za naložbo, deležno podpore po tem ukrepu, ne sme biti prejeta pomoč po drugih ukrepih iz javnih sredstev;
f) za naložbo, deležno podpore po tem ukrepu, ne sme biti prejeta pomoč iz naslova pomoči naložbam za skupine proizvajalcev, ki se nanašajo na podporo po skupni tržni ureditvi;
g) upoštevajo se kakršnekoli omejitve proizvodnje ali omejitve glede podpore po tržni ureditvi;
h) kjer tržna ureditev nalaga omejitve glede proizvodnje ali omejitve glede podpore na ravni posameznih kmetov, gospodarstev ali predelovalnih obratov, se podpora ne dodeli za naložbe, ki bi povečale proizvodnjo preko teh omejitev proizvodnje ali omejitev glede podpore;
i) končni prejemniki morajo biti vpisani v register kmetijskih gospodarstev;
j) kadar je končni prejemnik fizična oseba (kmetija ali samostojni podjetnik posameznik), mora imeti nosilec kmetijskega gospodarstva stalno prebivališče na naslovu kmetijskega gospodarstva;
k) v primeru, da je končni prejemnik samostojni podjetnik posameznik ali pravna oseba, mora predložiti dokazilo, da je registriran za opravljanje kmetijske dejavnosti, ki je predmet podpore;
l) končni prejemnik mora imeti ob oddaji vloge v uporabi (v lasti, najemu ali zakupu) vsaj 5 ha primerljivih kmetijskih površin v dejanski rabi. Veljavnost zakupne ali najemne pogodbe mora biti vsaj za obdobje petih let od zaključka naložbe. Zakupna pogodba mora vsebovati določilo, ki omogoča podaljšanje zakupa. V primeru naložb v sektorje vino, sadje, zelenjava, seme in semenski material, okrasne rastline in grmovnice mora imeti končni prejemnik ob oddaji vloge v uporabi (v lasti, najemu ali zakupu) vsaj 3 ha primerljivih kmetijskih površin v dejanski rabi. Veljavnost zakupne ali najemne pogodbe mora biti vsaj za obdobje petih let od zaključka naložbe. Zakupna pogodba mora vsebovati določilo, ki omogoča podaljšanje zakupa;
m) določba prejšnje točke se ne uporablja za pridelavo medu in ostalih čebeljih proizvodov ter vzrejo čebeljih matic. V takem primeru mora končni prejemnik imeti ob oddaji vloge v lasti vsaj 40 proizvodnih čebeljih družin;
n) za potrebe tega člena se za 1 ha primerljivih kmetijskih površin šteje:
– 1 ha njiv ali vrtov,
– 2 ha travnikov oziroma ekstenzivnih sadovnjakov,
– 4 ha pašnikov,
– 0,25 ha plantažnih trajnih nasadov,
– 0,2 ha zavarovanih prostorov pri pridelavi vrtnin, jagod ali jagodičja oziroma 0,1 ha proizvodnih površin pri pridelavi gob,
– 8 ha gozdov,
– 5 ha gozdnih plantaž ali
– 6 ha močvirnih travnikov oziroma drugih površin;
o) gradbena dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi;
p) končni prejemnik je moral v predhodnem letu v skladu s kmetijsko dejavnostjo, ki jo opravlja, v predpisanem roku posredovati na AKTRP izpolnjene osnovne obrazce o kmetijskem gospodarstvu, kakor jih določajo predpisi o izvedbi ukrepov kmetijske politike. V kolikor končni prejemnik v predhodnem letu na AKTRP ni poslal izpolnjenih obrazcev iz prejšnjega stavka, mora podati izjavo, da bo obrazce vložil v letu javnega razpisa.
(8) Načela, na katerih temelji izbor vlog, so:
– kakovost proizvoda in varnost živil (pozitiven vpliv na izboljšanje kakovosti proizvoda in skrb za zdravje potrošnikov),
– vpliv na okolje (pozitiven vpliv na okolje),
– finančna upravičenost (izmerjena na podlagi ekonomskih kazalnikov iz poslovnega načrta),
– regionalno pokrivanje (vpliv na območje, ki ga naložba pokriva),
– izvedljivost naložbe,
– tržna naravnanost kmetijskega gospodarstva.
(9) Podrobnejši kriteriji za izbor vlog se določijo v javnem razpisu. Izberejo se projekti, ki dosežejo večje število točk znotraj razpoložljivih sredstev.
(10) Finančna pomoč se zagotovi v obliki nepovratnih sredstev. Struktura financiranja je naslednja:
– od 40% do 65% se zagotovi iz javnih virov, od tega 1/2 zagotovi EU (Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad – Usmerjevalni oddelek) in 1/2 Republika Slovenija,
– od 35% do 60% zagotovi končni prejemnik.
(11) Deleži javnega financiranja so enaki za vse vrste pomoči v sklopu tega ukrepa, in sicer:
– za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost: 50%,
– za druga območja: 40%.
(12) Kadar končni prejemnik uveljavlja višji delež pomoči za naložbe v ekološko pridelavo, je delež javnega financiranja naslednji:
– za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost: 55%,
– za druga območja: 45%.
(13) Kadar končni prejemnik uveljavlja višji delež pomoči za naložbe kmetij, katerih nosilec je mladi kmet, ki bo dopolnil največ 40 let v letu javnega razpisa, ter se naložba izvaja v obdobju prvih petih let od prevzema, je delež javnega financiranja višji za 10 odstotnih točk od deležev v prejšnjih dveh odstavkih, in sicer:
– za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost: 60-65%,
– za druga območja: 50-55%.
(14) Najnižji znesek dodeljene pomoči je 5.300 evrov v tolarski protivrednosti, preračunano po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan objave javnega razpisa. V primeru, da je skupna priznana vrednot naložbe nižja od 13.250 evrov v tolarski protivrednosti preračunano po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan objave javnega razpisa, naložba ni upravičena do podpore.
(15) Najvišji znesek dodeljene pomoči na kmetijsko gospodarstvo je 413.140 evrov v tolarski protivrednosti, preračunano po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan objave javnega razpisa. Najvišja priznana vrednost naložbe je 635.600 evrov v tolarski protivrednosti, preračunano po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan objave javnega razpisa.
(16) Pri izračunu višine dodeljene pomoči se upošteva najvišja priznana vrednost na enoto za posamezno vrsto naložbe. Seznam upravičljivih stroškov in najvišjih priznanih vrednosti na enoto za posamezno vrsto naložbe je sestavni del javnega razpisa.
(17) Pri izvedbi naložb iz tega člena, se kot upravičljiv strošek prizna tudi prispevke v naravi v obliki zagotavljanja lastne opreme ali materialov ali neplačanega prostovoljnega dela končnega prejemnika pod naslednjimi pogoji:
– da je njihovo vrednost mogoče neodvisno oceniti in opraviti nadzor,
– v primeru neplačanega prostovoljnega dela se vrednost tega dela določi ob upoštevanju porabljenega časa in normirane urne ali dnevne postavke za opravljeno delo po normativu, ki bo naveden v javnem razpisu.
(18) Celotni prispevek v naravi se prizna do tiste višine celotne priznane investicijske vrednosti, kakor jo bodo opredelili tehnični normativi za posamezno vrsto investicije, ki se objavijo v javnem razpisu.
(19) Končni prejemniki morajo predložiti dokazila o svojem finančnem stanju, iz katerih mora biti razvidno, da niso v finančnih težavah.
(20) Kmetijsko gospodarstvo ne sme biti v finančnih težavah, v stečajnem postopku, v postopku prisilne poravnave ali v postopku likvidacije (velja za pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike).
(21) Končni prejemnik se s pogodbo obveže, da bo v tridesetih dneh od podpisa pogodbe o dodelitvi sredstev za naložbe iz tega člena za primarno kmetijsko pridelavo uvedel spremljanje rezultatov gospodarjenja na kmetiji po metodologiji FADN ter da bo spremljal rezultate gospodarjenja na kmetiji po tej metodologiji vsaj še 5 obračunskih let po zadnjem izplačilu sredstev iz naslova tega ukrepa (velja za kmetije).
(22) Določbe od desetega do enaindvajsetega odstavka tega člena se uporabljajo za individualne in za skupne naložbe.«.

31. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Podpore naložbam v okviru tega ukrepa bodo prispevale k razvoju dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na kmetijah in s tem izboljšanju učinkovitosti razporejanja dela na kmetijah ter zagotovitvi dodatnih virov zaposlovanja in boljši dohodek.
(2) Naložbe zadevajo ureditev pogojev za opravljanje dopolnilne in dodatne dejavnosti na kmetiji.
(3) Upravičene naložbe so:
– naložbe v obnovo ali novogradnjo in opremo malih predelovalnih obratov za predelavo kmetijskih pridelkov, predelavo lesa, zelišč in gozdnih sadežev,
– naložbe v obnovo ali novogradnjo in opremo prostorov za opravljanje turistične dejavnosti ter rekreacijskih površin za namene turistov na kmetiji,
– naložbe v obnovo ali novogradnjo in opremo delavnic in razstavno prodajnih prostorov za opravljanje domače obrti,
– naložbe v obnovo ali novogradnjo in opremo prodajaln kmetijskih pridelkov in proizvodov okoliških kmetij,
– naložbe v obnovo ali novogradnjo in opremo objektov za pridobivanje energije iz biomase,
– naložbe združenja kmetov v obnovo ali novogradnjo in opremo objektov za namen predelave ali prodaje.
(4) Upravičljivi stroški za namene iz tega člena so:
– gradbena in obrtniška dela (rušitvena dela, zemeljska, betonska, zidarska, tesarska, fasaderska, krovska, kleparska, keramičarska, mizarska, pleskarska, parketarska, ključavničarska, kamnoseška, elektroinštalaterska, vodovodna in druga inštalaterska dela, ureditev kanalizacije ter dodatna dela). Pri posameznih gradbenih in obrtniških delih se upoštevajo stroški dobave gotovih elementov (nakup in prevoz) in njihova montaža ali stroški izvedbe del na licu mesta (stroški materiala, prevoza in opravljenih del);
– stroški nakupa nepremičnin, to je že zgrajenih zgradb in zemljišč, na katerih so zgrajene, če obstaja neposredna povezava med nakupom in ciljem zadevne investicije;
– oprema za predelavo kmetijskih pridelkov, lesa, zelišč in gozdnih sadežev na kmetiji, oprema za opravljanje turistične dejavnosti na kmetijah, oprema za opravljanje domače obrti na kmetijah, oprema za prodajalne kmetijskih pridelkov in izdelkov okoliških kmetij na kmetiji, opreme za pridobivanje energije iz biomase na kmetiji (oprema se podrobneje določi v prilogi javnega razpisa);
– splošne stroške, kot so honorarji arhitektov in svetovalcev, študije izvedljivosti, pridobivanje patentov in licenc. Stroški iz te alinee so dodatni stroški k stroškom naložbe in štejejo za upravičene stroške do zgornje meje 12% upravičljivih stroškov naložbe po tem členu.
(5) Podpore iz tega člena se ne dodelijo za:
– plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu,
– stroške poslovanja (npr. stroški vzdrževanja in najema),
– bančne stroške in stroške garancij,
– stroške promocije,
– investicije v prostore za zasebno rabo kmetov,
– naložbe izven območja Republike Slovenije,
– naložbe, katerih izvedba se je pričela pred izdajo odločbe o dodelitvi sredstev.
(6) Upravičenci so kmetije, združenja kmetov in fizične ter pravne osebe. Fizične ter pravne osebe, ki so registrirane v skladu s predpisom o gospodarskih družbah, niso upravičene pri naložbah v obnovo ali novogradnjo in opremo predelovalnih obratov za predelavo kmetijskih pridelkov.
(7) Upravičenci morajo izpolnjevati naslednje splošne pogoje:
– kmetija mora biti vpisana v evidenco kmetijskih gospodarstev, ki jo vodi MKGP,
– obrati morajo izpolnjevati standarde glede varstva okolja in higiene ali bodo izpolnjevali ustrezne standarde ob zaključku naložbe,
– naložba mora biti izvedena na kmetiji,
– po registraciji dejavnosti morajo voditi evidence v skladu s predpisom o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah,
– predložiti morajo poslovni načrt,
– naložba mora biti ekonomsko upravičena in mora prispevati k izboljšanju konkurenčnosti pridelave (interna stopnja donosnosti mora biti pozitivna), kar mora biti razvidno iz poslovnega načrta (ne velja za pridobivanje energije iz biomase),
– predložiti dokazila o finančnem stanju upravičenca, iz katerih mora biti razvidno, da niso v finančnih težavah,
– ne sme biti v finančnih težavah, v stečajnem postopku, v postopku prisilne poravnave ali v postopku likvidacije (velja za pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike),
– predložiti vso potrebno gradbeno dokumentacijo in vsa ustrezna pridobljena dovoljenja, če gre za gradbene ukrepe,
– predložiti pooblastilo lastnika oziroma morebitnih solastnikov kmetije, če gre za novogradnjo ali obnovo objekta,
– nosilec kmetijskega gospodarstva in nosilec dejavnosti morata imeti stalno bivališče na sedežu opravljanja dejavnosti,
– imeti registrirano dejavnost oziroma jo registrirati pri ustreznem organu najpozneje eno leto po prejemu pomoči,
– naložba mora izpolnjevati fizične omejitve za dopolnilne dejavnosti po predpisih o kmetijstvu,
– nosilec kmetijskega gospodarstva mora porabiti najmanj 25% delovnega časa za kmetijsko dejavnost na lastni kmetiji,
– nosilec kmetijskega gospodarstva in nosilec dejavnosti morata biti v času oddaje vloge v starosti aktivne delovne dobe,
– imeti v uporabi vsaj 1 ha primerljivih kmetijskih površin,
– opravljati kmetijsko dejavnost v Republiki Sloveniji v skladu z načeli dobre kmetijske prakse in izpolnjevati predpisane pogoje in merila za dodelitev sredstev,
– če kmetija v predhodnem letu na AKTRP ni poslala izpolnjenih obrazcev iz predpisov, ki urejajo izvedbo ukrepov kmetijske politike, mora podati izjavo, da bo obrazce vložila v letu javnega razpisa.
(8) Za potrebe tega člena se za 1 ha primerljivih kmetijskih površin šteje:
– 1 ha njiv ali vrtov,
– 2 ha travnikov oziroma ekstenzivnih sadovnjakov,
– 4 ha pašnikov,
– 0,25 ha plantažnih trajnih nasadov,
– 0,2 ha zavarovanih prostorov pri pridelavi vrtnin, jagod ali jagodičja oziroma 0,1 ha proizvodnih površin pri pridelavi gob,
– 8 ha gozdov,
– 5 ha gozdnih plantaž ali
– 6 ha močvirnih travnikov oziroma drugih površin.
(9) Posebni pogoji za posamezen namen:
1. predelava kmetijskih pridelkov, lesa, zelišč in gozdnih sadežev na kmetiji:
– zagotoviti morajo, da so upoštevane vse predpisane veterinarske ali zdravstvene zahteve,
– pri predelavi živil rastlinskega izvora je potrebno zagotoviti najmanj 50% lastnih surovin, v primeru večjega izpada letine zaradi naravnih pojavov, bolezni ali škodljivcev, najmanj 20%. Za večji izpad letine zaradi naravnih pojavov, bolezni ali škodljivcev se šteje, če je pridelek zmanjšan za 30%,
– za predelavo živil živalskega izvora je dovoljeno uporabiti samo mleko in meso, pridobljeno od živali, ki so bile najmanj tri mesece ali od rojstva v reji na lastni kmetiji,
– pri predelavi lesa je potrebno zagotoviti najmanj 20% lesa iz lastnega gozda,
– pri peki kruha in peciva na tradicionalen način (v krušni peči) se ne uporablja druga alinea te točke in velja, da je največja dovoljena količina 13.500 kg kruha na leto in 2.000 kg peciva na leto;
2. turizem na kmetiji:
– največji dovoljen obseg je 10 sob in dodatna skupna ležišča ali 60 sedežev;
3. domača obrt na kmetiji:
– potrdilo Obrtne zbornice Slovenije, da gre za izdelek domače obrti;
4. prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov okoliških kmetij na kmetiji:
– kmetija mora zagotoviti z lastnimi pridelki in izdelki najmanj 50% vrednosti prodajnih pridelkov in izdelkov okoliških kmetij;
5. pridobivanje energije na kmetiji iz biomase:
– generator ima lahko največ 1 MW nazivne moči,
– potrebno je zagotoviti najmanj 20% lastne surovine.
(10) Posebni pogoji za skupne naložbe združenja kmetov v prodajo in predelavo:
– objekti morajo izpolnjevati vse predpisane veterinarske ali zdravstvene zahteve,
– upravičenci pooblastijo enega, da vloži vlogo v imenu vseh,
– vsi upravičenci morajo biti registrirani za opravljanje te dejavnosti oziroma podati izjavo, da se bodo registrirali najkasneje eno leto po zaključku naložbe,
– vsi upravičenci morajo porabiti najmanj 25% delovnega časa za kmetijsko dejavnost na lastnih kmetijah.
(11) Kot upravičljiv strošek se nakup rabljene opreme šteje samo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. upravičenec mora priložiti izjavo prodajalca rabljene opreme v kateri mora biti navedeno njeno poreklo in iz katere mora biti razvidno, da v preteklih sedmih letih ni bila nabavljena s pomočjo nepovratnih sredstev Republike Slovenije ali Evropske unije,
2. cena rabljene opreme ne presega njene tržne vrednosti in je nižja od stroškov za podobno novo opremo,
3. rabljena oprema ima tehnične značilnosti, potrebne za uporabo ter izpolnjuje veljavne norme in standarde ter varnosti pri delu.
(12) Projekt se izbere na podlagi opredeljenih meril za izbor. Načela, na katerih temeljijo ta merila, so:
– regionalni vidik lokacije naložbe,
– ocena tržnih in ekonomskih elementov naložbe,
– ocena izvedljivosti naložbe.
(13) Finančna pomoč se dodeli v obliki nepovratnih sredstev.
(14) V primeru, da se naložba nanaša na kmetijske pridelke in dejavnosti, povezane s kmetijstvom, so deleži pomoči za vse namene naslednji:
– območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost: do 50% upravičljivih stroškov,
– druga območja: do 40% upravičljivih stroškov.
(15) V primeru mladega kmeta, ki bo dopolnil največ 40 let v letu javnega razpisa ter se naložba izvaja v obdobju prvih petih let od prevzema, je delež naslednji:
– območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost: do 60% upravičljivih stroškov,
– druga območja: do 50% upravičljivih stroškov.
(16) Višina naložbe za namene iz štirinajstega in petnajstega odstavka tega člena, za programsko obdobje izvajanja Enotnega programskega dokumenta, ki je upravičena do podpore, je omejena kot sledi:
– najvišji znesek dodeljene pomoči na končnega prejemnika znaša 100.000 evrov v tolarski protivrednosti, preračunano po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan objave javnega razpisa,
– najnižji znesek dodeljene pomoči na končnega prejemnika znaša 4.300 evrov v tolarski protivrednosti, preračunano po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan objave javnega razpisa.
(17) V primeru, da se naložba nanaša na turizem na kmetiji, pridobivanje energije biomase in domačo obrt, znaša delež pomoči do 50% upravičljivih stroškov iz vseh javnih virov, za vse namene znotraj tega ukrepa. Višina naložbe je omejena, kakor sledi:
– najvišji znesek dodeljene pomoči na končnega prejemnika znaša 100.000 evrov v obdobju treh let v tolarski protivrednosti, preračunano po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan objave javnega razpisa,
– najnižji znesek dodeljene podpore na končnega prejemnika znaša 4.300 evrov v tolarski protivrednosti, preračunano po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan objave javnega razpisa.
(18) Struktura financiranja za ukrep iz tega člena je naslednja:
– 20–30% zagotovi EU (Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad – Usmerjevalni oddelek),
– 20–30% zagotovi Republika Slovenija,
– 40–60% zagotovi končni prejemnik pomoči.«.

(1) V šestem odstavku 32. člena se v 2. točki črtata prva in druga alinea.
(2) V osmem odstavku se 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1. stroški za pripravo potrebne dokumentacije za registracijo in certificiranje posebnih kmetijskih proizvodov z geografskim poimenovanjem ali certifikatom posebnega značaja (stroški za pripravo, stroški svetovanj, priprave projektnih in tehničnih študij vključno s študijami upravičenosti, zasnova in oblikovanje proizvodov);«.
(3) V dvanajstem odstavku se v 1. b) točki črta besedilo »(natančno definirane prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti zaščite posebnega kmetijskega proizvoda)«.

Za V. poglavjem se doda novo V.a POGLAVJE: Pridobitev podatkov iz uradnih evidenc« in nov 36.a člen, ki se glasi:

Potrdila, izpiske in druge podatke o dejstvih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi, organi lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil, ki jih je potrebno priložiti zahtevku kot dokazilo na podlagi te uredbe, pridobi organ, ki odloča o zahtevku upravičenca.«.

(1) V prilogi »Seznam komasacijskih območij vključenih v program sanacije nedokončanih komasacij« se v 5. točki za komasacijskim območjem »Vrbovo« doda komasacijsko območje »Zarečje«.
(2) V 13. točki se za komasacijskim območjem »Šalovci V« dodajo komasacijska območja »Adrijanci, Bukovnica, Dolina dolenjega potoka, Mlajtinci-Lukačevci, Moščanci, Šalovci VI in Trdkova«.
(3) V 14. točki se za komasacijskim območjem »Bilje Orehovlje« doda komasacijsko območje »Prvačina II«.
(4) V 15. točki se za komasacijskim območjem »Globodol« doda komasacijsko območje »Radulja«.
(5) V 18. točki se za komasacijskim območjem »Pongrce-Gaj MO 25« dodata komasacijski območji »Dravsko polje 1« in »Dravsko polje 1A«.
(6) V 26. točki se za komasacijskim območjem »Virte« doda komasacijsko območje »Parižlje«.
(7) Za upravno enoto »26. ŽALEC« se doda nova upravna enota »27. RIBNICA«, ki vključuje komasacijska območja »Dolenja vas-Prigorica in Nemška vas«.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.