Na podlagi 5. člena v zvezi s 6. in 126. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02 – ZDU-1, 58/02 – ZMR-1 in 45/04 – ZdZPKG) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba določa podrobnejša pravila za dodeljevanje neposrednih plačil za žita, oljnice, stročnice, lan in konopljo, gojeno za vlakna in na površinah v prahi, pomoči za energetske rastline in pomoči za stročnice za izvajanje:
– Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o nekaterih shemah podpore za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 (UL L št. 270 z dne 21. 10. 2003, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1782/2003/ES),
– Uredbe Komisije (ES) št. 795/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje sheme enotnega plačila, predvidenega v Uredbi Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (UL L št. 141 z dne 30. 4. 2004, str. 1, z vsemi spremembami) in
– Uredbe Komisije (ES) št. 1973/2004 z dne 29. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 v zvezi s shemami podpor, iz naslova IV in IVa navedene uredbe, glede uporabe zemljišč v prahi za proizvodnjo surovin (UL L št. 345 z dne 20. 11. 2004, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1973/2004/ES).
(2) Ta uredba določa tudi neposredna plačila za oljne buče.

Za izvajanje ukrepov iz prejšnjega člena je pristojna Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija).

(1) Do neposrednih plačil za izravnavo stroškov pridelave (v nadaljnjem besedilu: neposredna plačila) žit, oljnic, stročnic, lanu in konoplje, gojene za vlakna, je upravičen nosilec kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: pridelovalec), ki prideluje žita, oljnice, stročnice, lan in konopljo, gojeno za vlakna (v nadaljnjem besedilu: poljščine), iz Priloge IX. Uredbe št. 1782/2003/ES, na lastnih ali najetih površinah na območju Republike Slovenije.
(2) Pridelovalec lahko poleg neposrednih plačil za poljščine iz prejšnjega odstavka uveljavlja tudi neposredno plačilo za mešanico žit ali za mešanico stročnic in žit.
(3) Višina neposrednih plačil v letu 2005 za poljščine iz prvega in drugega odstavka tega člena znaša 298,81 evrov/ha, razen za lan in konopljo, gojeni za vlakna, pri katerih višina neposrednih plačil znaša 199,20 evrov/ha.

Pridelovalec lahko neposredna plačila za poljščine pridobi, če:
– strnjena površina posamezne poljščine (poljina) iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena znaša najmanj 0,10 ha, razen za konopljo, gojeno za vlakna, kjer znaša najmanj 0,30 ha;
– najmanjša skupna površina, za katero lahko uveljavi neposredna plačila iz prejšnjega člena, znaša 0,30 ha;
– ima pridelovalec v primeru gojenja konoplje, gojene za vlakna, z oznako KN 5302 10 00 sklenjeno pogodbo s predelovalcem;
– ima pridelovalec dovoljenje za gojenje konoplje, gojene za vlakna, v skladu s predpisom, ki ureja pogoje za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje.

(1) Pridelovalec, ki vloži zahtevek za neposredna plačila za poljščine iz prvega in drugega odstavka 3. člena te uredbe, na površini, ki je enaka ali večja od 17,45 ha, mora imeti obvezno praho.
(2) Obvezna praha znaša 10% površin, ki so predmet neposrednega plačila za poljščine iz prejšnjega odstavka.
(3) Višina neposrednega plačila za površine v prahi znaša 298,81 evrov/ha.

(1) Pridelovalec, ki vloži zahtevek za neposredna plačila za poljščine iz prvega in drugega odstavka 3. člena te uredbe, lahko del svojih površin nameni za prostovoljno praho.
(2) Prostovoljna praha lahko znaša največ 10% površin, ki so predmet neposrednega plačila za poljščine.
(3) Višina neposrednega plačila za površine v prosto­voljni prahi znaša 298,81 evrov/ha.

(1) Površine v obvezni in prostovoljni prahi (v nadaljnjem besedilu: praha) se lahko uporabijo za pridelovanje surovin za predelavo v proizvode (bio goriva) oziroma v izdelke, ki niso namenjeni prehrani ljudi ali živali.
(2) Ne glede določbe prejšnjega odstavka se površine v prahi lahko namenijo za gojenje krmnih metuljnic na kmetijskem gospodarstvu v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja ekološko pridelovanje, če se le-te uporabijo na lastnem kmetijskem gospodarstvu.

Površine v prahi morajo biti široke najmanj 10 m in velike najmanj 0,1 ha, v primeru ekološkega pridelovanja pa so lahko široke najmanj 5 m in velike najmanj 0, 05 ha.

(1) Pridelovalec stročnic iz prvega odstavka 3. člena te uredbe lahko poleg neposrednega plačila pridobi tudi pomoč za stročnice v višini 33,34 evrov/ha.
(2) Pridelovalec lahko uveljavlja pomoč za stročnice iz prejšnjega odstavka tudi za stročnice, ki so posejane v mešanici z žitom, če so v tej mešanici prevladujoča vrsta.

(1) Pridelovalec energetskih rastlin (oljne ogrščice) lahko poleg neposrednega plačila pridobi tudi pomoč za energetske rastline v višini 27,00 evrov/ha.
(2) Prvi predelovalec oljne ogrščice lahko pooblasti zbiralca, da zanj zbira oljno ogrščico od pridelovalcev, ki vlagajo zahtevke za pomoč iz prejšnjega odstavka. Zbiralec oljne ogrščice nastopa v imenu in za račun prvega predelovalca, ki je izključno odgovoren za izvajanje pomoči za energetske rastline v skladu s četrtim odstavkom 24. člena Uredbe 1973/2004/ES.

(1) Do neposrednih plačil za izravnavo stroškov pridelave za oljne buče je upravičen pridelovalec, ki prideluje oljne buče na lastnih ali najetih površinah na območju Republike Slovenije.
(2) Pridelovalec iz prejšnjega odstavka lahko neposredna plačila za oljne buče pridobi, če:
– buče poseje najpozneje do 31. maja tekočega leta,
– buče ostanejo na njivi najmanj do začetka cvetenja in
površine oljnih buč obdeluje kot dober gospodar v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča.
(3) Pridelovalec iz prvega odstavka tega člena lahko pridobi neposredno plačilo za oljne buče za katerokoli strnjeno površino (poljino), vendar najmanjša skupna površina, za katero lahko uveljavi neposredno plačilo za oljne buče, znaša 0,10 ha.
(4) Višina neposrednega plačila za oljne buče v letu 2005 znaša 57.500 SIT/ha.
(5) Za integriran administrativni in nadzorni sistem pri neposrednih plačilih za oljne buče se uporabljajo določbe predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2005.

(1) Postopek uveljavljanja neposrednih plačil iz 3., 5., 6., 9., 10. in 11. člena te uredbe je določen s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2005.
(2) Zahtevek za neposredna plačila iz prejšnjega odstavka za leto 2005 se vloži na obrazcu iz predpisa iz prejšnjega odstavka na agencijo od 1. aprila do 15. maja 2005.

(1) Sredstva za neposredna plačila iz 3., 5., 6., 9. in 10. člena te uredbe se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije, s proračunske postavke Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 5536 Neposredna plačila v kmetijstvu – EKO 0, št. 2095 ECO 0 – RP in št. 2097 ECO 0 – EU.
(2) Sredstva za neposredna plačila za površino iz tretjega odstavka 11. člena te uredbe se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije, s proračunske postavke Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 5536 Neposredna plačila v kmetijstvu – EKO 0.
(3) Sredstva za neposredna plačila iz prvega in drugega odstavka tega člena se pridelovalcem izplačujejo med 1. decembrom v letu vložitve zahtevka in 30. junijem naslednjega leta.

Varščina za zahtevke, ki se uveljavljajo na podlagi prvega odstavka 7. člena in 10. člena te uredbe, se predloži na način, ki je določen v predpisu, ki ureja izvajanje sistema varščin za izpolnitev obveznosti, povezanih z ukrepi kmetijske tržno cenovne politike.

Zneski iz te uredbe, izraženi v evrih, se izplačajo v tolarski protivrednosti, preračunani glede na menjalne tečaje v skladu s pravnimi akti Evropske komisije.

(1) V osnovno regionalno površino se štejejo površine, za katere se vlagajo zahtevki za neposredna plačila za poljščine iz 3. člena te uredbe, površine v prahi in površine poljščin, ki po tej uredbi niso predmet zahtevka za neposredno plačilo za poljščine. Te površine se upoštevajo pri izračunu krmnih površin v skladu s predpisom, ki ureja neposredna plačila za goveje in telečje meso.
(2) Osnovna regionalna površina v Republiki Sloveniji znaša 125.171 ha.
(3) Če vsota površin iz prvega odstavka tega člena po izvedenih administrativnih kontrolah presega površino iz prejšnjega odstavka, se površina na kmetijsko gospodarstvo, ki je predmet neposrednega plačila, sorazmerno zmanjša.

(1) Zahtevki za neposredna plačila se ne morejo uve­ljavljati za zemljišča, za katera so pridelovalci na zahtevkih za neposredna plačila v letu 2004 kot dejansko rabo napisali T – trajni travniki, V – vinogradi, HM – hmeljišča, IS – intenzivni sadovnjaki, SD – ekstenzivni sadovnjaki, O – oljčnik, G – gozd, P – plantaža gozdnega drevja, DR – neobdelano kmetijsko zemljišče (v nadaljnjem besedilu: neupravičena zemlji­šča).
(2) Zemljišča, ki se uveljavljajo prvič, se štejejo kot trajni travniki, razen če pridelovalec izkaže, da je bilo to zemljišče v letu 2003 namenjeno za pridelavo poljščin.
(3) Pridelovalec izkaže, da je bilo zemljišče iz prejšnjega odstavka v letu 2003 namenjeno pridelavi poljščin tako, da k zahtevku za neposredna plačila za poljščine iz prvega odstavka 3. člena te uredbe priloži potrdilo kmetijsko svetovalne službe, da je na tem zemljišču prideloval poljščine.

(1) Ne glede na določbe prejšnjega člena lahko pridelovalec zamenja neupravičeno zemljišče v upravičeno in obratno, če izpolnjuje v tem členu določene pogoje. Pridelovalec vloži zahtevek za zamenjavo neupravičenega zemljišča v upravičeno in upravičenega zemljišča v neupravičeno (v nadaljnjem besedilu: zahtevek) na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo). Razlogi za zamenjavo so lahko razlastitve v javnem interesu, izgradnje infrastrukturnih objektov ali izvajanje preventivnih ukrepov v primeru okužb in širjenja nalezljivih bolezni rastlin in škodljivcev v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin, ter izboljšanje pogojev gospodarjenja na kmetijskem gospodarstvu. Zahtevek se vloži na obrazcu iz Priloge 1, ki je sestavni del te uredbe. Zahtevku je potrebno priložiti dokazila, navedena v navodilih za izpolnjevanje zahtevka iz Priloge 1 te uredbe. Kljub zamenjavi neupravičenih zemljišč v upravičena in obratno mora površina, ki je predmet zamenjave na kmetijskem gospodarstvu, ostati nespreme­njena.
(2) Pridelovalec lahko vloži zahtevek tudi v primeru, da se pridelovalcu zaradi programa prestrukturiranja (arondacije, komasacije, medsebojne menjave zemljišč, melioracije in denacionalizacije) zmanjša količina upravičenih zemljišč. Pridelovalec vloži zahtevek na ministrstvo na obrazcu iz Priloge 1 te uredbe. Zahtevku je potrebno priložiti dokazila iz prejšnjega odstavka. Zaradi zamenjave neupravičenih zemljišč v upravičena in obratno, se lahko površina na kmetijskem gospodarstvu poveča za največ 5% tistih površin, ki so vključene v program prestrukturiranja iz tega odstavka.
(3) Zahtevke iz prvega in drugega odstavka tega člena za leto 2005 vloži nosilec kmetijskega gospodarstva na ministrstvo najpozneje do 15. februarja 2005, zahtevke za leto 2006 pa mora vložiti najpozneje do 30. decembra 2005.
(4) Pridelovalec lahko v zahtevku navede tudi zemljišče, ki ga ima v najemu ali zakupu, če priloži overjeno izjavo lastnika zemljišča, da se s takšno zamenjavo strinja.
(5) Če uveljavlja zahtevek za zamenjavo istega zemljišča iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena več pridelovalcev, se zamenjava zemljišč odobri tistemu, za katerega je iz priloženih dokazil razvidno, da ima pravico uporabe zemljišča.

Agencija mora ministrstvu, Ministrstvu za gospodarstvo in Komisiji Evropske unije posredovati zahtevane podatke v rokih, določenih v Uredbi 1973/2004/ES. Ministrstvu mora posredovati tudi druge podatke, zlasti tiste, ki so potrebni za izpolnjevanje obveznosti do Komisije Evropske unije.

Potrdila, izpiske in druge podatke o dejstvih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi, organi lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil, ki jih je potrebno priložiti zahtevku kot dokazilo na podlagi te uredbe, pridobi organ, ki odloča o zahtevku upravičenca.

Postopki, začeti po določbah Uredbe o ureditvi trga s poljščinami (Uradni list RS, št. 22/04, 83/04, 109/04 in 129/04) se dokončajo po določbah Uredbe o ureditvi trga s poljščinami (Uradni list RS, št. 22/04, 83/04, 109/04 in 129/04).

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o ureditvi trga s poljščinami (Uradni list RS, št. 22/04, 83/04, 109/04 in 129/04).

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.