Na podlagi 137. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/02, 41/04, 45/04 in 47/04), 27. in 65. člena Statuta Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije je Skupščina Zbornice za arhitekturo in prostor na seji dne 22. 12. 2004 sprejela

S tem pravilnikom se določajo dejanja, ki pomenijo disciplinske kršitve članov poklicne zbornice, delovanje disciplinskih organov zbornice, disciplinski postopek in kazni za disciplinske prekrške.

(1) Disciplinski organi so pri svojem delu neodvisni, samostojni in odločajo po zakonu, Kodeksu arhitektov, krajinskih arhitektov in prostorskih načrtovalcev (v nadaljevanju: kodeks), tem pravilniku ter ob upoštevanju drugih splošnih aktov zbornice.
(2) Disciplinski organi uporabljajo pri svojem delu smiselno tudi določila Zakon o pravdnem postopku, če ni s tem pravilnikom drugače določeno.

(1) Član zbornice je lahko disciplinsko odgovoren samo za tista dejanja, ki so kot disciplinske kršitve vnaprej določena in je njegova odgovornost ugotovljena po postopku, ki ga določa ta pravilnik.
(2) Člana zbornice ni mogoče spoznati za disciplinsko odgovornega za dejanje, ki ni bilo takrat, ko je tako dejanje storil, določeno kot disciplinska kršitev.

(1) Kršitelj ima pravico, da se brani sam ali s pomočjo odvetnika, ki si ga izbere sam.
(2) Kršitelju se mora zagotoviti primeren čas in možnost za pripravo obrambe.

(1) Disciplinski postopek se začne na pisno zahtevo disciplinskega tožilca.
(2) V disciplinskem postopku imata kršitelj in disciplinski tožilec položaj enakopravnih strank.

Lažje disciplinske kršitve člana zbornice so:
1. če neupravičeno ne izpolni svoje dolžnosti v zvezi s svojo izvolitvijo v organe ali delovna telesa zbornice,
2. če s svojimi dejanji, opustitvami ali obnašanjem krni ugled stroke ali se pri opravljanju svojega dela neprimerno ali žaljivo obnaša,
3. če ne dovoli strokovne presoje nad svojim delom s strani pooblaščene osebe oziroma organa,
4. če opravlja svoje delo brez ustreznega plačila, kadar obstaja možnost, da se bo to delo uporabilo za pridobitev naročila ali v poslovne namene in ne gre za dobrodelno storitev,
5. če ne opozori na obnašanje drugih članov zbornice, ki so v nasprotju s kodeksom,
6. če se ne udeležuje programov trajnega izobraževanja s področja arhitekture, ki jih predpiše in organizira zbornica,
7. če ne sporoči zbornici svojih podatkov, ki so pomembni za vodenje imenika in za delovanje zbornice,
8. če reklamira oziroma sodeluje pri reklamiranju izdelkov in storitev in bi to lahko okrnilo njegovo neodvisnost in strokovno presojo,
9. če ob objavi lastnega stališča o tujem arhitekturnem delu navaja neobjektivna ali neutemeljena dejstva,
10. če pri poslovnem in javnem nastopanju uporablja neresnične podatke ali če z naročniki, kolegi in javnostjo komunicira nestrpno ali žaljivo,
11. če izroči naročniku nepopolno strokovno dokumentacijo ali opravlja svoje delo v nasprotju s pravili stroke.

Težje disciplinske kršitve člana zbornice so:
1. ponovitev kršitve iz prejšnjega člena tega pravilnika,
2. če se v poslovnih zadevah ne izogiba konfliktu interesov,
3. če v poslovnih zadevah ne ravna kot zaupnik naročnika,
4. če proti drugim članom zbornice konkurira z nelojalnimi sredstvi ali nelojalno prevzame naročilo, ki je bilo sklenjeno že z drugim prevzemnikom,
5. če naročnika ne opozori vnaprej na svoje poslovne povezave, interese ali okoliščine, ki bi utegnile povzročiti konflikt interesov in s tem vplivati na njegovo delo,
6. če ne odstopi od posla, ko nastopijo okoliščine, na katere ne more vplivati in bi zaradi njih naloge ne mogel opraviti uspešno in v skladu s kodeksom,
7. če se član zbornice, ki je pooblaščeni prostorski načrtovalec, ukvarja z nakupom in posredovanjem nepremičnin,
8. če v času zaposlitve pri državnem organu ali organu lokalne skupnosti izkorišča uradni položaj za pridobitev posla ali za pridobitev prednostnega položaja zase in za druge člane zbornice, s katerimi je v lastniški, kapitalski ali poslovni povezavi,
9. če opravlja storitve, ki so nezdružljive z dejavnostjo člana zbornice,
10. če ne zavrne izvrševanje pogodbenih obveznosti, ki so v nasprotju z veljavnimi predpisi, kodeksom in drugimi splošnimi akti zbornice,
11. če razkriva podatke o naročniku in o vsebini posla tretjim osebam oziroma uporablja te podatke v svojo korist,
12. če pri sestavi pogodbe z naročnikom ne upošteva in ne navede obsega dela, obveznosti strank, višine honorarja, morebitnih omejitev odgovornosti in roka izvršitve storitve,
13. če ne odkloni oprave posla, kadar za njegovo izvedbo nima ustreznega znanja in ustreznih kadrovskih, finančnih ali tehničnih zmožnosti,
14. če zaposlenim članom zbornice in drugim sodelavcem ne nudi ustreznega delovnega okolja in jim preprečuje izobraževanje, informiranost in strokovni razvoj,
15. če se poslovno in organizacijsko povezuje z osebami, ki so začasno izbrisane iz imenika pooblaščenih arhitektov, krajinskih arhitektov in prostorskih načrtovalcev (v nadaljnjem besedilu: imenik),
16. če kot naročnikov svetovalec pri projektu, ki ga projektira drug član zbornice, prevzame posel v lastno izvedbo,
17. če pred sklenitvijo pogodbe o izvedbi projekta, ki ga je pred tem že izvajal oziroma ga še izvaja drug član zbornice, le-tega pisno ne obvesti o sklenitvi pogodbe ali ga ne zaprosi za soglasje oziroma o tem, da ni pridobil soglasja, ne obvesti zbornice,
18. če podpiše arhitekturne načrte, katerih sam ni neposredno izdelal ali nadziral,
19. če neupravičeno posega v avtorsko delo drugega člana zbornice,
20. če svojega sodelavca, ki je v večji meri prispeval k avtorskemu delu člana zbornice, ne imenuje za soavtorja na načrtih, pri javnih natečajih in pri objavah v strokovni literaturi,
21. če neupravičeno uporablja v celoti ali deloma tuje avtorsko delo ali patent z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist,
22. če članu zbornice, pri katerem je bil zaposlen, po prenehanju delovnega razmerja brez dovoljenja odtuji arhitekturne načrte ali druga gradiva, dokumente oziroma podatke,
23. če drugemu članu zbornice, ki je bil zaposlen pri njem, po prenehanju delovnega razmerja neupravičeno odreče uporabo gradiv, katerih avtor ali soavtor je drugi član zbornice in ki niso zaupne narave, za potrebe predstavitvene mape drugega člana zbornice,
24. če pred začetkom projektiranja ne pridobi soglasja avtorja za projektiranje predelave ali drugega posega v arhitekturni objekt, ki je bil nagrajen na javnem natečaju oziroma je avtor zanj dobil nacionalno ali mednarodno arhitekturno priznanje,
25. če pred začetkom projektiranja predelave ali drugega posega v arhitekturni objekt o tem pisno ne obvesti avtorja tega arhitekturnega objekta ali ga ne zaprosi za soglasje oziroma o tem, da ni pridobil soglasja, ne obvesti zbornice,
26. če kot funkcionar zbornice vpliva na svobodno odločitev naročnika pri izbiri arhitekta,
27. če pri določitvi svojega honorarja ne upošteva določil veljavnega tarifnega pravilnika,
28. če pri osnovi za izračun investicijske vrednosti ne upošteva statističnih podatkov o povprečni vrednosti gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del, ki jih zbornica objavlja na spletni strani,
29. če ponovno proda arhitekturni načrt, ki ga je izdelal za naročnika, ne da bi o tem obvestil novega ali prejšnjega naročnika,
30. če se udeležuje javnega natečaja, ki se izvaja v nasprotju z natečajnim pravilnikom in strokovnimi standardi zbornice in natečaja, na katerem je zbornica z obveznim navodilom članom prepovedala udeležbo,
31. če sodeluje v ocenjevalnih komisijah javnih natečajev, javnih razpisov ali izbora variantnih rešitev, pri katerih postopki potekajo v nasprotju s strokovnimi standardi zbornice in natečajnim pravilnikom in zato zbornica teh natečajnih komisij ne priznava,
32. če je sprejel delo na projektu, katerega je ocenjeval kot član ocenjevalne komisije,
33. če sprejme v izdelavo projekt, za katerega je bila na natečaju izbrana natečajna rešitev drugega člana zbornice, brez soglasja tega člana zbornice,
34. če reklamira, oglaša ali ponuja svojo storitev z navajanjem neresničnih podatkov ali podatkov in izrazov, ki ustvarjajo zmedo na trgu, z zlorabo nepoučenosti strank, z navajanjem podatkov, s katerim se izkorišča ugled drugih članov zbornice, ali z navajanjem podatkov, s katerimi se ocenjuje ali podcenjuje storitve drugih članov zbornice,
35. če za isto delo sprejme v finančni ali drugi obliki plačilo od več kot enega naročnika, razen če so o tem obveščene in s takšnim plačilom soglašajo vse zainteresirane strani,
36. če privoli na kakršnokoli ugodnost pri pripravi načrtov ali sprejemanju ponudb izvajalcev ali dobaviteljev, od katere bi imel neposredno ali posredno finančno korist, razen če je to naročnik izrecno zahteval in vključil v pogodbo,
37. če hkrati sodeluje na strani izvajalca in naročnika pri naročenih delih,
38. če ne omogoči ali ne dovoli pristojnim organom zbornice, da ugotovijo, ali in kako spoštuje načela kodeksa oziroma neupravičeno ne posreduje zahtevanih podatkov,
39. če izroči naročniku nepopolno strokovno dokumentacijo oziroma dokumentacijo izdelano v nasprotju s pravili stroke ter je tako ogrožena solidnost, varnost in racionalnost projektiranja ali zdravje in življenje ljudi ali živali,
40. če svojo izkaznico ali žig, ki izkazuje, da je vpisan v imenik, posodi ali da osebi, ki ni član zbornice, z namenom, da ta v javnosti nastopa kot član zbornice, ali če uporablja neveljavni žig,
41. če opravlja svoje storitve na objektu, ki je v gradnji, objekt pa nima gradbenega dovoljenja, čeprav bi ga v skladu s predpisi moral imeti,
42. če uporablja strokovne in izobrazbene nazive, do katerih ni upravičen,
43. če ne plača kazni in stroškov disciplinskega postopka izrečenih z dokončnim disciplinskim sklepom,
44. če se najmanj trikrat v mandatnem obdobju neopravičeno ne udeleži sej organov zbornice, v katere je bil izvoljen,
45. če ne plačuje oziroma neredno plačuje članarino ali druge prispevke zbornici,
46. če daje neresnična ali pristranska strokovna mnenja, analize ali sodno izvedeniška mnenja,
47. če za svoje delo, katerega opravlja za naročnika, prejme provizijo od izvajalca ali dobavitelja,
48. če z uporabo svoje identifikacijske številke omogoči šušmarstvo,
49. če ob predlogu za vpis v imenik uporabi prevaro ali nepravilne oziroma ponarejene listine oziroma dokazila,
50. če uporablja žig člana poklicne zbornice v primerih, ko ni sam izdelal ali izvršil naročenega dela oziroma ni bil neposredno angažiran pri izdelavi,
51. če se ne ravna po dokončnem sklepu disciplinskega organa,
52. če ponaredi javno listino z namenom, da bi se taka listina uporabila kot prava listina,
53. če stori druga dejanja kršitve zakonov in podzakonskih aktov, ki urejajo področje dejavnosti članov zbornice, statuta zbornice, kodeksa, tega pravilnika in drugih aktov zbornice, zaradi katerih je bistveno prizadet ugled zbornice ali njenih članov ali je zaradi tega nastala ali neposredno grozila večja premoženjska ali nepremoženjska škoda zbornici, njenim članom ali uporabnikom storitev, ki jih nudijo člani zbornice, če je bilo ogroženo ali bi lahko bilo bistveno moteno delovanje zbornice ali kako drugače oteženo poslovanje zbornice oziroma njenega člana.

Član zbornice je odgovoren za kršitev, če je podana njegova krivda v obliki naklepa ali malomarnosti.

(1) Član zbornice naklepno krši svoje dolžnosti če ve, da bo zaradi njegovega dejanja ali opustitve nastala škodljiva in kot taka prepovedana posledica ter tudi hoče, da ta posledica nastane oziroma kadar se zaveda, da zaradi njegovega dejanja ali opustitve lahko nastane prepovedana posledica, pa dopusti njen nastanek.
(2) Član zbornice krši svoje dolžnosti iz malomarnosti, če se ne zaveda, da zaradi njegovega dejanja ali opustitve prepovedana škodljiva posledica lahko nastopi, pa bi se glede na svoje osebne lastnosti, okoliščine v katerih je bilo dejanje storjeno in glede na svojo usposobljenost za opravljanje določenega dela moral zavedati, da prepovedana škodljiva posledica lahko nastopi oziroma če se je zavedal, da zaradi njegove storitve ali opustitve lahko nastane škodljiva (prepovedana) posledica, pa je lahkomiselno mislil, da jo bo lahko preprečil ali da ne bo nastala.

(1) Kršitev obveznosti nastane s storitvijo, opustitvijo oziroma dopustitvijo.
(2) Kršitev obveznosti z opustitvijo nastane, če član zbornice ne opravi dejanja, ki ga je bil dolžan storiti.
(3) Kršitev obveznosti z dopustitvijo nastane s tem, da član zbornice ne stori ničesar, pa čeprav opazi oziroma bi moral opaziti, da nekdo stori neko dejanje ali opustitev, ki je določeno kot disciplinski prekršek s tem pravilnikom.

Postopek zaradi kršitve obveznosti po tem pravilniku se ne prične oziroma se ustavi, če so sicer podani znaki disciplinskega prekrška, vendar pa so posledice takega prekrška neznatne, ali pa jih sploh ni.

Za storjene disciplinske kršitve članov zbornice se sme izreči članu poklicne zbornice ena od naslednjih disciplinskih sankcij:
– opomin,
– denarna kazen,
– začasen odvzem pooblastila ali licence z začasno izključitvijo iz zbornice,
– začasna prepoved udeležbe na javnih natečajih.

(1) Opomin se lahko izreče v pisni obliki.
(2) Denarna kazen se izreče ob upoštevanju vseh okoliščin primera v razponu od 50.000 SIT do 1,000.000 SIT. Sredstva, zbrana od denarnih kazni, se lahko uporabijo le za namene, kot jih določa ZGO–1, statut zbornice in na njegovi osnovi izdani akti.
(3) Višino denarne kazni, navedene v prejšnjem odstavku tega člena lahko upravni odbor zbornice s sklepom valorizira skladno z rastjo cen na drobno.
(4) Začasen odvzem pooblastila ali licence z začasno izključitvijo iz zbornice in začasna prepoved udeležbe na javnih natečajih se lahko izreče za najmanj 1 leto in največ 5 let.
(5) Vse disciplinske sankcije se lahko izrečejo s stranskim ukrepom, da se na stroške kršitelja objavijo v internem glasilu zbornice v prvi naslednji številki ali na spletni strani zbornice.

(1) Izvršitev disciplinskih sankcij, začasen odvzem pooblastila ali licence z začasno izključitvijo iz zbornice in začasna prepoved udeležbe na javnih natečajih se lahko pogojno odloži za dobo, ki ne sme biti krajša od enega leta in ne daljša od petih let, če se v disciplinskem postopku ugotovi, da so za tako odložitev ukrepa podani utemeljeni razlogi.
(2) Pogojno odložena izvršitev disciplinske sankcije se lahko prekliče, če član zbornice v tem času stori težjo disciplinsko kršitev.

Za lažje kršitve, navedene v tem pravilniku, sme disciplinski organ izreči disciplinsko sankcijo opomina ali denarno kazen, za hujše kršitve, navedene v tem pravilniku, pa sme disciplinski organ izreči disciplinsko sankcijo denarne kazni, začasnega odvzema pooblastila ali licence z začasno izklju­čitvijo iz zbornice in začasno prepoved udeležbe na javnih natečajih

(1) Denarna kazen se izvrši tako, da se dokončni sklep disciplinske komisije posreduje službam evidenčni službi zbornice, ki pozove kršitelja na plačilo denarne kazni v skladu z dokončnim sklepom. V primeru neplačila se denarna kazen prisilno izterja preko sodišča.
(2) Disciplinska sankcija začasnega odvzema pooblastila ali licence z začasno izključitvijo iz zbornice in začasna prepoved udeležbe na javnih natečajih se izvrši tako, da se izrek dokončnega sklepa disciplinskega organa posreduje evidenčni službi zbornice.

(1) Disciplinski tožilec je samostojni in neodvisni organ zbornice, ki zahteva uvedbo disciplinskega postopka in zastopa disciplinsko obtožbo pred disciplinsko komisijo in disciplinskim sodiščem.
(2) Izven disciplinskega postopka disciplinski tožilec vlaga prijave na pristojne državne organe zoper osebe, ki niso člani ZAPS, v zvezi z opravljanjem dejavnosti članov zbornice.
(3) Disciplinski tožilec ima lahko namestnika.

Za disciplinskega tožilca ali njegovega namestnika ne more biti izvoljena oseba oziroma ne more opravljati te funkcije, če ji je bila dokončno izrečena disciplinska sankcija v skladu s tem pravilnikom in izrečena disciplinska sankcija še ni izbrisana.

V primeru, da disciplinski tožilec začasno ne more ali ne sme opravljati funkcije disciplinskega tožilca, imenuje za ta čas svojega namestnika.

(1) Disciplinski tožilec ali njegov namestnik ne more sodelovati v disciplinskem postopku:
– če je sam oškodovanec v zadevi, ki se obravnava,
– če je s kršiteljem ali drugimi udeleženci v disciplinskem postopku v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti ali v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti do četrtega kolena ali v svaštvu do drugega kolena,
– če je zoper njega podana prijava zaradi suma disciplinske kršitve oziroma vložena zahteva za uvedbo disciplinskega postopka,
– če v postopku sodeluje kot priča ali izvedenec,
– če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
(2) Disciplinski tožilec ali njegov namestnik lahko zahteva izločitev:
– če je s kršiteljem zaposlen v isti gospodarski organizacijski enoti in bi njegovo delo kot disciplinskega tožilca lahko imelo posledice za delo in odnose med zaposlenimi
– zaradi drugih utemeljenih razlogov, ki vplivajo na njegovo delo disciplinskega tožilca v tem postopku.

(1) Takoj ko disciplinski tožilec izve za kakšen razlog za svojo izločitev, mora prenehati z delom v posamezni zadevi in to sporočiti predsedniku zbornice.
(2) Takoj ko namestnik disciplinskega tožilca izve za kakšen razlog za svojo izločitev mora prenehati z delom v posamezni zadevi in to sporočiti disciplinskemu tožilcu.
(3) Izločitev lahko zahteva tudi kršitelj, vendar najpozneje do konca obravnave v disciplinskem postopku. Zahteva mora biti podana pisno predsedniku zbornice in ustrezno obrazložena.

(1) O zahtevi za izločitev disciplinskega tožilca odloči predsednik zbornice s sklepom, zoper katerega ni pritožbe.
(2) O zahtevi za izločitev namestnika disciplinskega tožilca odloči disciplinski tožilec s sklepom, zoper katerega ni pritožbe.

(1) Glavna pravica in dolžnost disciplinskega tožilca je vodenje predhodnega disciplinskega postopka ter vložitev in zastopanje zahteve za uvedbo disciplinskega postopka pred disciplinskimi organi.
(2) Disciplinski tožilec pristojen, da na lastno pobudo ali na podlagi prijave:
– ukrene vse potrebno v zvezi z odkrivanjem kršitev in izsleditvijo kršiteljev ter za usmerjanje disciplinske preiskave,
– uvede disciplinsko preiskavo,
– vloži in zastopa disciplinsko obtožbo pred disciplinsko komisijo in
– po lastnem preudarku vloži zoper odločitev disciplinske komisije pritožbo na disciplinsko sodišče in pred tem sodiščem zastopa disciplinsko obtožbo.
(3) Pred vložitvijo zahteve za uvedbo disciplinskega postopka, lahko disciplinski tožilec zaprosi za strokovno mnenje strokovni svet matične sekcije, katere član je kršitelj.

Disciplinska komisija pri ZAPS (v nadaljevanju: disciplinska komisija), je neodvisni in samostojni organ zbornice, ki kot prvostopenjski organ obravnava in odloča o disciplinski odgovornosti svojih članov v zadevah očitanih disciplinskih kršitev določenih v tem pravilniku.

Obravnave disciplinske komisije niso javne. Na obravnavah so prisotne le vabljene osebe.

(1) Senat disciplinske komisije odloča v sestavi treh članov. En član senata mora biti iz matične sekcije, katere član je kršitelj, o čigar disciplinski odgovornosti se odloča. Sestavo senata disciplinske komisije za vsak konkretni primer določi predsednik disciplinske komisije.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, je lahko predsednik disciplinske komisije član senata disciplinske komisije brez omejitve.

Za člana disciplinske komisije ne more biti izvoljena oseba oziroma ne more opravljati te funkcije, če ji je bila dokončno izrečena disciplinska sankcija zaradi disciplinske kršitve in izrečena disciplinska sankcija še ni izbrisana.

Predsednik in člani disciplinske komisije ne odgovarjajo za mnenja, ki so jih dali kot člani disciplinskih organov v disciplinskem postopku.

Član disciplinske komisije ne sme sodelovati v disciplinskem postopku:
– če je sam oškodovanec v zadevi, ki se obravnava,
– če je s kršiteljem ali drugimi udeleženci v disciplinskem postopku v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti ali v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti do četrtega kolena ali v svaštvu do drugega kolena,
– če je zoper njega podana prijava zaradi suma disciplinske kršitve oziroma vložena zahteva za uvedbo disciplinskega postopka,
– če v postopku sodeluje kot priča ali izvedenec,
– če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.

Izločitev lahko zahtevata tudi kršitelj in disciplinski tožilec, vendar najpozneje do začetka glavne obravnave, v kolikor jima člani senata niso bili že preje znani, sicer pa v roku 3 dni ko izvesta za imena članov senata. Obrazložena zahteva mora biti podana pisno predsedniku disciplinske komisije.

O zahtevi za izločitev člana disciplinske komisije odloči predsednik disciplinske komisije s sklepom zoper katerega ni pritožbe.

Disciplinsko sodišče pri Zbornici za arhitekturo in prostor (v nadaljevanju: disciplinsko sodišče) je neodvisno in samostojno, ki kot drugostopenjski disciplinski organ odloča o pritožbah zoper sklepe disciplinske komisije.

Za člana disciplinskega sodišča ne more biti izvoljena oseba oziroma ne more opravljati te funkcije, če ji je bila dokončno izrečena disciplinska sankcija zaradi disciplinske kršitve in izrečena disciplinska sankcija še ni izbrisana.

(1) Disciplinsko sodišče odloča o pritožbah zoper odločbe disciplinske komisije v senatu treh članov. En član senata mora biti iz matične sekcije, kateri pripada kršitelj, o čigar disciplinski odgovornosti se odloča. Senat disciplinskega sodišča za vsak konkretni primer določi predsednik disciplinskega sodišča.
(2) Ne glede na določila predhodnega odstavka tega člena je lahko predsednik disciplinskega sodišča član senata disciplinskega sodišča brez omejitve.

Disciplinsko sodišče odloča praviloma na sejah senata, izjemoma tudi na obravnavah.

Predsednik in člani disciplinskega sodišča ne odgovarjajo za mnenja, ki so jih dali kot člani disciplinskih organov v disciplinskem postopku.

(1) Predsednik ali član disciplinskega sodišča ne sme sodelovati v disciplinskem postopku:
– če je sam oškodovanec v zadevi, ki se obravnava,
– če je s kršiteljem ali drugimi udeleženci v disciplinskem postopku v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti ali v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti do četrtega kolena ali v svaštvu do drugega kolena,
– če je zoper njega podana prijava zaradi suma disciplinske kršitve oziroma vložena zahteva za uvedbo disciplinskega postopka,
– če v postopku sodeluje kot priča ali izvedenec,
– če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
(2) Predsednik disciplinskega sodišča oziroma njen član lahko zahteva izločitev:
– če je s kršiteljem zaposlen v isti gospodarski organizacijski enoti in bi njegovo delo v disciplinskem sodišču lahko imelo posledice za delo in odnose med zaposlenimi te enote,
– zaradi drugih utemeljenih razlogov, ki vplivajo na njegovo delo v disciplinskem sodišču.
(3) Izločitev lahko zahteva tudi kršitelj, vendar najpozneje do zasedanja disciplinskega sodišča, kolikor mu člani senata niso bili že preje znani, sicer pa v roku 3 dni po tem, ko izve za imena članov senata. Ustrezno utemeljena zahteva mora biti podana pisno predsedniku disciplinskega sodišča.

(1) O zahtevi za izločitev člana disciplinskega sodišča odloči predsednik disciplinskega sodišča s sklepom, zoper katerega ni posebne pritožbe.
(2) Če je zahtevana izločitev predsednika disciplinskega sodišča, si predsednik določi namestnika izmed članov disciplinskega sodišča.

(1) Vloge se podajajo pisno. Vloge morajo biti razumljive ter obsegati vse potrebno, da se dajo obravnavati.
(2) Vsak organ zbornice, ki prejme vlogo, ki po vsebini spada v pristojnost disciplinskega organa, mora tako vlogo odstopiti pristojnemu disciplinskemu organu. Za takšno vlogo se šteje, da je pravočasno vložena, če je v predvidenem roku prispela k nepristojnemu organu.

(1) Vse vloge, za katere je določeno, da jih je potrebno vročiti kršitelju osebno, se vročajo članom zbornice na zadnji znani naslov, ki je razviden iz imenika.
(2) Osebno vročitev se opravi tako, da se članu zbornice vroči pisanje na njegovem delovnem mestu ali na naslovu bivališča proti podpisu na vročilnici ali originalu pisanja.
(3) Kadar ima kršitelj zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu. Če ima kršitelj več zakonitih zastopnikov ali pooblaščencev, zadostuje, da se pisanje vroči enemu izmed njih.

Če kršitelj noče sprejeti pošiljke namenjene za osebno vročitev, se mu pošiljka vroči po pravilih pravdnega postopka s fikcijo vročitve.

Vabilo na obravnavo pred disciplinskimi organi zbornice je treba kršitelju vročiti osebno vsaj 8 dni pred obravnavo.

Smiselno se za primere vročitve, ki niso urejeni v tem pravilniku, vročitev opravi po določbah Zakona o pravdnem postopku.

Disciplinski postopek se deli na naslednje faze:
– disciplinska preiskava oziroma predhodni disciplinski postopek,
– disciplinski postopek na prvi stopnji,
– disciplinski postopek na drugi stopnji.

Predhodni disciplinski postopek se prične, ko tožilec prejme prijavo disciplinske kršitve ali sam zazna tako kršitev.

(1) Uvedba disciplinskega postopka ni več dovoljena, če je od storjene disciplinske kršitve preteklo več kot tri leta in več kot šest mesecev od takrat, ko je disciplinski tožilec prejel prijavo oziroma sam zaznal disciplinsko kršitev.
(2) Kadar ima disciplinska kršitev znake kaznivega dejanja, zastara uvedba disciplinskega postopka po šestih mesecih od dneva, ko je disciplinski tožilec zvedel za kršitev in kršitelja in absolutno zastara v rokih, določenih za pregon tega kaznivega dejanja.
(3) Vodenje disciplinskega postopka zastara po enem letu od uvedbe disciplinskega postopka.
(4) Izvršitev disciplinske sankcije ni mogoča, če je minilo 90 dni od dneva dokončnosti odločbe, s katero je bila sankcija izrečena.

(1) Zastaranje pretrga vsako procesno dejanje zoper kršitelja pred disciplinskimi organi.
(2) S pretrganjem zastaranja prične zastaralni rok teči znova.
(3) Disciplinski postopek zastara v vsakem primeru, če preteče od storjene kršitve več kot pet let.

(1) Prijavo za uvedbo disciplinskega postopka lahko da vsakdo, ki zazna disciplinsko kršitev.
(2) Prijava se vloži pisno in mora praviloma obsegati:
– priimek in ime kršitelja,
– kraj, čas in opis kršitve,
– dejstva in dokaze, s katerimi se utemeljuje prijava,
– ime, priimek in podpis prijavitelja.

(1) Disciplinski tožilec po prejemu prijave ali ko sam zazna disciplinsko kršitev nemudoma začne z disciplinsko preiskavo in v njej oceni prijavo, po potrebi zasliši kršitelja, zbere listinske in druge dokaze ter izjave prič in opravi dejanja potrebna za razjasnitev zadeve v tolikšni meri, da je omogočena sestava in vložitev zahteve za uvedbo disciplinskega postopka.
(2) Če disciplinski tožilec pri preizkusu prijave ugotovi, da je nepopolna, pozove prijavitelja, da v določenem roku prijavo ustrezno dopolni.

(1) Disciplinski tožilec zavrže prijavo, če na podlagi opravljene disciplinske preiskave ugotovi:
– da dejanje očitno ni disciplinska kršitev po tem pravilniku,
– da o kršitvi ni zadosti dokazov,
– da je disciplinski pregon zastaran,
– da prijavitelj v določenem roku ni dopolnil prijave in postopka zato ni mogoče uvesti.
(2) Če disciplinski tožilec prijavo zavrže, o tem pisno obvesti prijavitelja in dejstvo vpiše v evidenčno knjigo disciplinskih postopkov ter dokumentacijo arhivira.

(1) Disciplinska preiskava mora biti končana v šestih mesecih od prejema popolne prijave oziroma v šestih mesecih od dne, ko se je preiskava začela na podlagi lastne zaznave disciplinskega tožilca, da je podan sum o storitvi disciplinske kršitve.
(2) Disciplinska preiskava se konča z zavrženjem prijave ali z vložitvijo zahteve za uvedbo disciplinskega postopka pri disciplinski komisiji.

Zahteva za uvedbo disciplinskega postopka obsega:
– označba naslovnika,
– ime in priimek kršitelja z osebnimi podatki in podatki o članstvu v zbornici,
– opis dejanja, iz katerega izhajajo znaki disciplinske kršitve, čas in kraj kršitve in druge okoliščine, ki so potrebne, da se kršitev kar najbolj natančno označi,
– označba disciplinske kršitve z navedbo določb pravilnika. ki naj se po predlogu disciplinskega tožilca uporabijo,
– predlog, kateri dokazi naj se izvedejo na glavni obravnavi, z navedbo prič in izvedencev,
– kratko obrazložitev.

Disciplinski tožilec sme do konca glavne obravnave, na katero se vabijo stranke, spremeniti ali umakniti zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka, kar lahko na obravnavi stori ustno, prej pa pisno.

Disciplinski postopek se prične z vložitvijo zahteve za uvedbe disciplinskega postopka.

(1) Predsednik disciplinske komisije mora prejeto zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka v sedmih dneh preizkusiti, ali obsega vse zahtevane podatke.
(2) Če zahteva za uvedbo disciplinskega postopka ne vsebuje vseh zahtevanih podatkov, predsednik disciplinske komisije zahteva od disciplinskega tožilca, da v postavljenem roku zahtevo dopolni. Če disciplinski tožilec zahteve ne dopolni, predsednik disciplinske komisije zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka zavrže.

(1) Po ugotovitvi, da je zahteva za uvedbo disciplinskega postopka popolna, predsednik disciplinske komisije imenuje senat, ki je pristojen za obravnavanje konkretne disciplinske zadeve.
(2) Predsednik senata pošlje zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka kršitelju, ki lahko na zahtevo odgovori v roku 8 dni od prejema pisnega odpravka.

(1) Po prejemu odgovora oziroma v roku 30 dni po vročitvi zahteve za uvedbo disciplinskega postopka, predsednik disciplinskega senata razpiše obravnavo.
(2) Na obravnavo se povabijo kršitelj in njegov pooblaščenec ter disciplinski tožilec. Prav tako se na glavno obravnavo povabijo priče in izvedenci, ki sta jih predlagala disciplinski tožilec v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka in kršitelj v odgovoru na zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka.

(1) V vabilu mora biti naveden kraj, dan in ura obravnave ter zadeva, ki bo obravnavana.
(2) Vabilo, ki je poslano kršitelju, mora vsebovati opozorilo, da se bo obravnava opravila v njegovi odsotnosti, če bo neopravičeno odsoten. Vabilu morajo biti priloženi zahteva za uvedbo disciplinskega postopka in pisni dokazi disciplinskega tožilca.
(3) Opravičila in utemeljeni predlogi za preložitev obravnave morajo biti senatu disciplinske komisije predloženi najkasneje tri dni pred obravnavo.

(1) Obravnavo vodi predsednik senata.
(2) Ob začetku obravnave predsednik senata naznani predmet obravnave in sestavo senata. Nato ugotovi, ali so prišli vsi, ki so bili povabljeni; če niso, se prepriča, ali so jim bila vabila vročena in so svoj izostanek opravičili.
(3) Če predsednik senata ugotovi, da se obravnave ni udeležil kršitelj, ki je bil pravilno vabljen, pa svojega izostanka ni opravičil ali njegov izostanek ni opravičljiv, lahko disciplinski senat sklene, da se glavna obravnava izvede v njegovi odsotnosti.
(4) Za opravičljiv razlog odsotnosti se šteje bolezen kršitelja, ki jo izkaže z ustreznim zdravniškim potrdilom, smrt v ožji družini ali neodložljiv službeni opravek oziroma drug razlog, ki se senatu zdi sprejemljiv.

(1) Obravnava se lahko opravi tudi v odsotnosti disciplinskega tožilca.
(2) Udeležba prič in izvedencev v postopku je obvezna, če so člani zbornice.

Na obravnavi se piše zapisnik, ki ga piše zapisnikar.

(1) Stranke v postopku imajo pravico pregledati končani zapisnik in njegove priloge, razen posvetovalnega zapisnika, podati pripombe glede vsebine in zahtevati njegov popravek.
(2) O glasovanju se piše posebni zapisnik, ki se ga vloži v ovojnico in se jo zapečati.

(1) Po ugotovitvi kršiteljeve istovetnosti se obravnava nadaljuje s tem, da disciplinski tožilec prebere zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka. V primeru odsotnosti disciplinskega tožilca zahtevo prebere predsednik senata.
(2) Disciplinski tožilec lahko ves čas obravnave umakne ali spremeni zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka.

(1) Po podani zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka predsednik senata pozove kršitelja, da poda svoj zagovor.
(2) Zagovor je usten. Kršitelj lahko predloži pisne dokaze ali predlaga zaslišanje novih prič ali izvedencev. O izvedbi dokazov odloča senat disciplinske komisije s sklepom, zoper katerega ni posebne pritožbe.

(1) Senat disciplinske komisije na obravnavi izvaja dokazni postopek in pri tem pregleduje listinske dokaze in zaslišuje priče ter izvedence.
(2) Če je potrebno pridobiti nove dokaze ali izvedensko mnenje, predsednik senata preloži obravnavo.
(3) Predsednik senata določi, kaj vse mora biti podano senatu do naslednje obravnave in določi rok.

Predsednik senata skrbi, da se na obravnavi izvedejo vsi potrebni dokazi. Pričam in izvedencem lahko postavljajo vprašanja člani disciplinskega senata, disciplinski tožilec in kršitelj. Predsednik senata lahko na obravnavi tudi sooči priče in kršitelja. Predsednik senata lahko zahteva od izvedenca, da dopolni izvedensko mnenje in mu pove, v čem izvedensko mnenje ni bilo zadostno.

(1) Po izvedenem dokaznem postopku da predsednik senata besedo tožilcu, da se dokončno izjavi o svoji zahtevi in predlaga disciplinsko sankcijo.
(2) Zadnjo besedo ima kršitelj, ki ima možnost še enkrat povzeti svoj zagovor in pri tem odgovoriti na navedbe disciplinskega tožilca.

(1) Predsednik senata po zadnji besedi kršitelja zaključi obravnavo in senat se umakne na glasovanje, ki je tajno.
(2) Senat sprejema odločitve z večino glasov. Član senata se ne more vzdržati glasovanja.

Po sprejemu sklepa, predsednik senata sklep razglasi in ga na kratko obrazloži.

Senat s sklepom spozna kršitelja za krivega ali pa ga oprosti obtožbe.

Disciplinski senat kršitelja oprosti obtožbe:
– če dejanje, za katero je obtožen, ni disciplinska kršitev po tem pravilniku,
– če ni dokazano, da je kršitelj storil očitano mu dejanje,
– če je disciplinski tožilec med postopkom umaknil zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka.

(1) Najkasneje v 15 dneh po končani obravnavi predsednik disciplinskega senata izda pisni odpravek sklepa, ki mora vsebovati:
– imena članov senata, ki so odločali v zadevi,
– osebne podatke kršitelja,
– kraj in čas obravnave,
– opis kršitve z navedbo določb tega pravilnika,
– izrečeno disciplinsko sankcijo,
– odločitev o stroških disciplinskega postopka,
– obrazložitev,
– pravni pouk.
(2) Pisni odpravek sklepa podpiše predsednik senata disciplinske komisije.

(1) Pisni odpravek sklepa se vroči:
– kršitelju osebno oziroma njegovemu pooblaščencu,
– disciplinskemu tožilcu,
– prijavitelju,
– strokovni službi, pristojni za vodenje knjige evidenc v disciplinskih postopkih,
– po dokončnosti sklepa evidenčni službi zbornice.
(2) Pisni odpravek sklepa se vloži v disciplinski spis, ki se ga odda v arhiv strokovne službe zbornice.

Stroški postopka so izdatki, ki so bili potrebni za izvedbo disciplinskega postopka po tem pravilniku in obsegajo stroške dela disciplinskega tožilca, disciplinskega senata in senata disciplinskega sodišča ter ostale stroške določene s Pravilnikom o plačevanju članarine in drugih prispevkov zbornici. Stroški se določijo kot povprečnina, in sicer:
– stroški predhodnega postopka v višini od 20.000 SIT do 60.000 SIT,
– stroški obravnave pred senatom disciplinske komisije od 67.000 SIT do 112.000 SIT,
– stroški pritožbe in stroški obravnave pred senatom disciplinskega sodišča od 67.000 SIT do 112.000 SIT,
– stroški izvedencev po tarifi, ki ureja področje njihovega delovanja,
– stroški prič v višini dejanskih stroškov (prevoz, stroški odsotnosti iz dela),
– stroški kršiteljevega odvetnika v skladu z odvetniško tarifo,
– stroški administrativno strokovnih služb po Pravilniku o plačevanju članarine in drugih prispevkov zbornici.

(1) Stroške disciplinskega postopka mora plačati kršitelj, če je spoznan za krivega očitane mu kršitve, v višini ki jo odmeri v skladu s tem pravilnikom disciplinski organ s sklepom. Kršitelj mora stroške disciplinskega postopka plačati v 15 dneh po dokončnosti sklepa, s katerim je bilo odločeno o stroških.
(2) Stroške disciplinskega postopka evidentira evidenčna služba zbornice v poslovnih knjigah zbornice in se v primeru neplačila prisilno izterjajo.
(3) V primeru oprostitve ali ustavitve postopka nosi stroške disciplinskega postopka zbornica.

(1) Priče in izvedenci so upravičeni do povračila dejanskih stroškov, ki jih imajo zaradi postopka pred disciplinsko komisijo. Izvedenci imajo pravico do nagrade za svoje delo v skladu s tarifo, ki ureja področje njihovega delovanja.
(2) Do povračila utemeljenih stroškov udeležbe v postopku ima pravico tudi kršitelj, če je oproščen obtožbe oziroma je zoper njega postopek ustavljen.

(1) Oškodovanec ni stranka v disciplinskem postopku.
(2) Disciplinskega postopka se lahko udeležuje le v primeru, da je vabljen s strani pristojnega organa.

(1) Zoper sklep disciplinske komisije se smejo upravičenci pritožiti najkasneje v petnajstih dneh od vročitve pismenega odpravka disciplinskega sklepa.
(2) Pravico do pritožbe imajo kršitelj, njegov zagovornik in disciplinski tožilec.
(3) Pravočasna pritožba upravičenca zadrži izvršitev sklepa disciplinske komisije.

(1) Pritožba se sme podati le pisno.
(2) Pritožba mora obsegati:
– navedbo disciplinskega sklepa, zoper katerega se podaja pritožba,
– razlog za izpodbijanje,
– obrazložitev pritožbe,
– predlog, da se izpodbijani sklep popolnoma ali deloma razveljavi ali spremeni,
– na koncu podpis osebe, ki se pritožuje.

Sklep disciplinske komisije se sme izpodbijati:
– zaradi bistvene kršitve določb disciplinskega postopka,
– zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja,
– zaradi izreka o disciplinski sankciji.

(1) Postopek pred disciplinskim sodiščem se prične z vložitvijo pritožbe zoper sklep senata disciplinske komisije.
(2) Prepozno in nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom predsednik senata disciplinske komisije.

(1) Izvod pritožbe vroči predsednik senata disciplinske komisije kršitelju oziroma disciplinskemu tožilcu, ki smeta v osmih dneh po njenem prejemu podati odgovor na pritožbo. Pritožbo in odgovor na pritožbo z vsemi listinami v spisu predloži predsednik senata disciplinske komisije disciplinskemu sodišču.
(2) Ko dobi predsednik disciplinskega sodišča spise s pritožbo, imenuje senat, ki bo zadevo obravnaval.

(1) Predsednik senata razpiše sejo.
(2) Sejo vodi predsednik senata.
(3) Seja senata se začne s poročilom člana, ki ga določi predsednik senata. Član senata – poročevalec poda poročilo o predmetni zadevi.
(4) Če senat ugotovi, da je stvar dovolj jasna in zrela za odločitev, odloči o pritožbi s sklepom.

Če senat ugotovi, da je potrebno zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitvi dejanskega stanja izvesti nove dokaze ali ponoviti že izvedene in če so podani opravičeni razlogi, da se zadeva ne vrne disciplinski komisiji v novo obravnavo, razpiše obravnavo.

(1) Na obravnavo pred disciplinskim sodiščem se povabijo kršitelj, njegov pooblaščenec in disciplinski tožilec ter tiste priče in izvedenci, za katere disciplinsko sodišče sklene, da jih je potrebno zaslišati.
(2) Če predsednik senata ugotovi, da se obravnave ni udeležila stranka, ki je bila pravilno vabljena, pa svojega izostanka ni opravičila ali njen izostanek ni opravičljiv, lahko senat disciplinskega sodišča sklene, da se obravnava izvede v odsotnosti pravilno vabljenega.

Za opravičljiv razlog odsotnosti se šteje bolezen, smrt v ožji družini ali neodložljiv službeni opravek.

Če ni drugače določeno, se določbe o obravnavi pred disciplinsko komisijo smiselno uporabljajo tudi v postopku pred disciplinskim sodiščem.

(1) Ko predsednik senata zaključi sejo senata oziroma obravnavo, senat preide na odločanje.
(2) Odločanje senata je tajno in se izvede z glasovanjem.
(3) Senat sprejema odločitve z večino glasov. Član senata se ne more vzdržati glasovanja.

Senat lahko pritožbo:
– zavrže kot prepozno ali nedovoljeno,
– zavrne kot neutemeljeno in potrdi sklep disciplinske komisije,
– sklep disciplinske komisije razveljavi in vrne zadevo disciplinski komisiji v novo obravnavo,
– sklep disciplinske komisije razveljavi in spremeni sklep disciplinske komisije.

O glasovanju se piše posebni zapisnik, ki se ga vloži v ovojnico in jo zapečati.

(1) Najkasneje v 15 dneh po končani seji oziroma obravnavi, predsednik senata izda pisni odpravek sklepa, ki vsebuje:
– imena članov senata, ki so odločali v zadevi,
– kraj in čas obravnave,
– odločitev o pritožbi,
– odločitev o stroških disciplinskega postopka,
– obrazložitev,
– pravni pouk.
(2) Pisni odpravek sklepa podpiše predsednik senata.

(1) Pisni odpravek sklepa se vroči:
– kršitelju osebno oziroma njegovemu pooblaščencu,
– disciplinskemu tožilcu,
– prijavitelju,
– strokovni službi, pristojni za vodenje knjige evidenc v disciplinskih postopkih,
– službam zbornice pristojnim za izvršitev sklepa (po dokončnosti).
(2) Pisni odpravek sklepa se vloži v disciplinski spis, ki se ga odda v arhiv strokovne službe zbornice.

Pravnomočno končan disciplinski postopek je možno obnoviti najkasneje v petih letih od storitve očitanega dejanja in tridesetih dneh od takrat, ko je kršitelj zvedel za enega od razlogov, navedenih v nadaljevanju in sicer samo v korist kršitelja. Postopek se obnovi:
– če se dokaže, da je do izreka disciplinskega ukrepa prišlo zaradi krive izpovedi priče, izvedenca ali na podlagi lažnih podatkov ali neresnične ali ponarejene listine,
– če kršitelj izve za nova dejstva in nove dokaze, ki jih brez svoje krivde ni mogel prej predložiti, bi pa obravnava teh dejstev in dokazov bistveno vplivala na izrek, disciplinske sankcije v njegovo korist,
– če je bila zaradi iste kršitve že izrečena disciplinska sankcija pred disciplinsko komisijo.

(1) Obnovo disciplinskega postopka smejo zahtevati kršitelj, njegov zagovornik in disciplinski tožilec, po smrti kršitelja pa tudi njegovi sorodniki v ravni ali stranski vrsti do drugega kolena.
(2) Zahteva za obnovo postopka se obravnava pred disciplinskim sodiščem, vendar pri odločanju ne sme sodelovati član, ki je sodeloval v prvotnem postopku.

(1) Strokovna služba zbornice vodi za disciplinske organe evidenco o vodenih disciplinskih zadevah, tako imenovano Evidenčno knjigo disciplinskih postopkov, ki se lahko vodi tudi v elektronski obliki, iz katere mora biti razvidno:
– dan vložitve vloge,
– predmet vloge,
– vložnik in naslovnik vloge,
– potek obravnave zadeve,
– končna rešitev zadeve,
– ločeno po rubrikah »postopek pred disciplinskim tožilcem«, »postopek pred disciplinsko komisijo«, »postopek pred disciplinskim sodiščem«, »postopek pred rednim sodiščem.«
(2) Strokovna služba zbornice za disciplinske organe vodi celoten arhiv obravnavanih disciplinskih zadev po pravilih, kot veljajo za vodenje druge poslovne dokumentacije zbornice.

(1) Končani disciplinski spisi se vlagajo v arhiv zbornice in se hranijo 10 let od zadnjega sklepa disciplinskega organa.
(2) Po preteku 10 let od izreka disciplinske sankcije se izrečena disciplinska sankcija izbriše iz evidence.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi na Uradnem listu RS.