Na podlagi 27. člena Zakona o urejanju prostora ZUreP-1 (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03-ZZK-1) in na podlagi Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 68/01 in 44/02) ter dne 2. 12. 2004 izvedene 1. prostorske konference je župan Mestne občine Novo mesto dne 4. 1. 2005 sprejel

a) Mestna občina Novo mesto (v nadaljevanju: MONM) je bila ustanovljena leta 1994. Površina MONM je 298,5 km2 in ima po podatkih iz leta 2001 41.107 prebivalcev. Središče MONM je mestno naselje Novo mesto, kjer živi dobra polovica prebivalcev MONM in se zaradi svoje geografske lege, gospodarske in infrastrukturne opremljenosti (šolstvo, zdravstvo, promet ipd.) razvija in utrjuje kot regionalni center. Novo mesto je po gospodarskih kazalcih eno najpropulzivnejših območij Slovenije. Vloga Novega mesta, ki leži med dvema prestolnicama, se bo v prihodnosti še povečevala zlasti po izgradnji cestnega prometnega omrežja, to je daljinske avtoceste v smeri vzhod-zahod in medregionalne hitre ceste v smeri sever-jug. V Novem mestu je več kot 20.000 delovnih mest, kjer so zaposleni prebivalci mesta in zaposleni, ki na delovno mesto dnevno prihajajo z območja MONM, sosednjih občin in bolj oddaljenih območij. Priprava prostorske strategije je potrebna zlasti zaradi naslednjih vsebinskih razlogov: utrjevanja in razvoja MONM kot središča regije, novih medobčinskih odnosov po nastanku novih občin po letu 1995, pospeševanju razvoja tržnega gospodarstva, spremenjenih družbeno-ekonomskih, socialnih in pravnih razmer in z njimi povezanih prostorskih ureditev razvoja MONM, krize vrednostnega sistema pri urejanju prostora ter vedno manjšega upoštevanja skupnih in dolgoročnih interesov v prostoru.
b) Prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/86, 18/88, 6/89, 3/90, 10/90 in 9/91 ter Uradni list RS, št. 17/92, 58/95, 11/96, 16/96, 32/96, 21/97, 80/97, 39/98, 59/98, 21/99, 59/99, 63/99, 92/99, 52/00, 12/01, 33/01, 49/01, 68/01, 72/01, 4/02, 22/02, 35/02, 69/02, 97/03, 15/04 in 99/04) za območje Mestne občine Novo mesto, ki so bile izdelane v prejšnji družbeno-ekonomski ureditvi v okviru sistema družbenega planiranja, zaradi spremenjenega družbenega, ekonomskega in pravnega sistema v Republiki Sloveniji kljub naknadno sprejetim spremembam opredelitev ne zagotavljajo več želenega usmerjanja prostorskega razvoja. Veljavne prostorske sestavine dolgoročnega plana je treba nadomestiti v Zakonu o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03-ZZK-1; v nadaljevanju: ZUreP-1) določeno prostorsko strategijo, ki bo opredelila prostorski razvoj MONM in usmeritve za urejanje prostora na območju MONM v novih družbeno-gospodarskih pogojih, tehnološke globalizacije in vstopanju Slovenije v evropske integracije ter v skladnosti s strategijo prostorskega razvoja Slovenije in regionalne zasnove prostorskega razvoja JV Slovenije.
c) Pravno podlago za pripravo prostorske strategije predstavlja ZUreP-1. Na podlagi 27. člena ZUreP-1 se prostorski akt začne pripravljati na podlagi programa priprave prostorskega akta, v skladu s četrtim odstavkom 171. člena ZUreP-1 pa morajo občine sprejeti prostorske strategije najkasneje v treh letih po uveljavitvi strategije prostorskega razvoja Slovenije, to je do 20. julija 2007.

a) Prostorska strategija predstavlja vsebinsko nadaljevanje že pričetega dela, to je priprave urbanistične zasnove Novega mesta in sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana MONM za zunajmestni prostor MONM, za kar so bile po letu 2000 že izdelane obširne strokovne podlage. Istočasno predstavlja priprava prostorske strategije vsebinsko združitev posameznih planskih sprememb in dopolnitev na celotno območje MONM ter prilagoditev že izdelanega gradiva novim zakonskim določilom na področju urejanja prostora. Predmet prostorske strategije je določitev prostorskega razvoja in prostorskih usmeritev za umeščanje dejavnosti v prostor tako, da se ob upoštevanju varstvenih zahtev zagotavlja vzdržen prostorski razvoj dejavnosti v prostoru na območju MONM, ki mora biti usklajen z uveljavljeno strategijo prostorskega razvoja Slovenije in regionalno zasnovo prostorskega razvoja JV Slovenije v pripravi. Predmeti prostorske strategije so tudi: novelacija urbanistične zasnove Novega mesta, priprava novih urbanističnih zasnov naselij v primeru, da bodo tako urejanje potrdile strokovne podlage, pripravo krajinske zasnove Gorjancev (v sodelovanju z drugimi občinami v območju predvidene krajinske zasnove) in drugih krajinskih zasnov v primeru, da bodo tako urejanje potrdile strokovne podlage.
b) Programska izhodišča prostorske strategije so predvsem iz prostorskega vidika zagotoviti:
– usklajenost gospodarskih, družbenih in okoljskih vidikov razvoja v prostoru ter
pripravo izhodišč za koordinacijo razvojnih interesov ob upoštevanju varstvenih zahtev;
– povezovanje posameznih območij in njihovo vključevanje na območju MONM;
– spodbujanje kvalitetnega prostorskega razvoja MONM;
– povezovanje MONM z ostalimi občinami v regiji in v sosednjih regijah;
– doseganje kakovosti in humanega razvoja urbanih in podeželskih naselij;
– doseganje vzdržnega prostorskega razvoja v varovanih območjih z ohranjanjem narave in doseganjem trajnostne rabe naravnih virov in varstva kulturne dediščine;
– usmerjanje prostorskega razvoja z upoštevanjem območij za obrambne potrebe države;
– krepitev prepoznavnih naravnih in kulturnih značilnosti in drugih prednosti MONM ter posameznih območij znotraj občine kot osnovo za nadaljnji razvoj turizma v MONM;
– reševanje obstoječih problemov prostorskega razvoja MONM.

Priprava prostorske strategije poteka v štirih fazah. V začetku se opravi analiza obstoječega stanja in že izdelanih strokovnih podlag ter pripravi strokovne podlage, ki so potrebne za delo, pri čemer se smiselno uporabi že narejene študije in raziskave, ki so vezane na usmerjanje prostorskega razvoja. V drugi fazi se poda vizijo nadaljnjega prostorskega razvoja občine ter rešitve v variantah za novelacijo urbanistične zasnove Novega mesta in morebitnih drugih urbanističnih zasnov ter krajinske zasnove Gorjancev in morebitnih drugih krajinskih zasnov. Priprava krajinske zasnove Gorjancev, ki sega tudi na območje drugih občin, se terminsko uskladi s sodelujočimi občinami in se lahko pripravi kasneje kot dopolnitev prostorske strategije tako kot druge urbanistične in krajinske zasnove. V tretji fazi se izdela predlog prostorske strategije, ki vključuje na podlagi izbranih variant tudi predlog novelacije urbanistične zasnove Novega mesta. V četrti fazi se izdela predlog prostorske strategije z usmeritvami in ukrepi za izvajanje v takšni obliki, da je pripravljena za odločanje na občinskem svetu in za potrditev na Ministrstvu za okolje in prostor.
3.1 Analiza stanja
V tej fazi je potrebno pregledati že izdelane dokumente, ki so relevantni za prostorski razvoj MONM. Analiza stanja se opravi usmerjeno v smeri preveritve podanih izhodišč na državni, regionalni in občinski ravni. Dodatne prostorske preveritve in analize se izdelajo zgolj za tiste vsebine, ki predstavljajo še neopredeljen prostorski potencial občine. V tej fazi se prikaže razvojne probleme in prostorske konflikte med posameznimi vsebinami.
3.2 Predlog vizije in zasnova prostorskega razvoja občine
Na podlagi ugotovitev analize, izdelane v prvi fazi, se opredelijo najpomembnejše prostorske ureditve kot predmet obravnave prostorske strategije in oblikuje izhodišča za urejanje prostora v obliki usmeritev trajnostnega razvoja in po posameznih tematskih sklopih: poselitev, infrastruktura, krajina in okolje. Ob upoštevanju rezultatov opravljene analize in oblikovanih izhodišč se izdela prikaz zasnove prostorskega razvoja MONM, za strokovno potrjene potrebne urbanistične in krajinske zasnove pa tudi rešitve v variantah.
3.3 Predlog prostorske strategije z usmeritvami in ukrepi za njeno izvajanje
Na podlagi izbranih in potrjenih variantnih rešitev za urbanistično zasnovo Novega mesta, krajinsko zasnovo Gorjancev in morebitnih drugih urbanističnih in krajinskih zasnov se izdela predlog prostorske strategije v takšni obliki, da jo bo možno javno razgrniti in obravnavati. Za njeno učinkovitost je potrebno izdelati tudi usmeritve za izvajanje s kazalci za spremljanje izvajanja.
Predlog prostorske strategije mora imeti naslednjo strukturo:
3.3.1 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja MONM.
3.3.2 Zasnova razmestitve dejavnosti v prostoru s prioritetami in usmeritvami za dosego ciljev prostorskega razvoja:
– razvoja naselij z opredelitvijo njihove vloge, funkcij in medsebojnih povezav v omrežju naselij,
– razporeditve stanovanj in proizvodnih dejavnosti,
– razporeditve oskrbnih in storitvenih dejavnosti ter omrežja družbene javne infrastrukture,
– razporeditve omrežij komunalne in druge gospodarske javne infrastrukture,
– opredelitve območij za prostorski razvoj dejavnosti, ki so vezane na naravne vire,
– opredelitve območij, pomembnih z vidika ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine ter varstva kakovosti okolja,
– opredelitev območij za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
3.3.3 Zasnova posameznih sistemov lokalnega pomena v prostoru:
– zasnova poselitve vključno z zasnovami rabe urbanih površin, prenove naselij in delov naselij ter sanacije degradiranih urbanih območij,
– zasnova komunalne infrastrukture,
– zasnova krajine.
3.3.4 Zasnova prostorskega razvoja in urejanja naselij z novelacijo urbanistične zasnove Novega mesta in morebitnih drugih urbanističnih zasnov.
3.3.5 Zasnovo prostorskega razvoja in urejanja krajinskih območij s krajinsko zasnovo Gorjancev in morebitnih drugih krajinskih zasnov.
3.3.6 Ukrepi za izvajanje prostorske strategije
V okviru prostorske strategije je potrebno pripraviti novelacijo urbanistične zasnove Novega mesta in izdelavo morebitnih drugih urbanističnih zasnov ter krajinsko zasnovo Gorjancev in morebitnih drugih krajinskih zasnov z naslednjo vsebino:
Urbanistične zasnove:
– ureditveno območje urbanistične zasnove,
– zasnova razporeditve dejavnosti v prostoru,
– območja prenove naselja in koncept prenove,
– območja za širitev naselja in koncept širitve,
– zasnova namenske rabe površin z usmeritvami za urejanje javnih površin in s prikazom površin, namenjenih javnemu dobru,
– zasnova infrastrukturnih sistemov- zasnova ureditve zelenih in športno-rekreativnih površin v naselju,
– zasnova prostorskih ureditev v zvezi z varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– zasnova prostorskih ureditev, pomembnih za urejanje prostora v naselju,
– usmeritve za varstvo okolja, ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine,
– usmeritve za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje naselja ter ohranjanje arhitekturne identitete v naselju,
– členitev območja urbanistične zasnove na posamezne funkcionalne enote, usmeritve za postopno uresničevanje načrtovanih ureditev,
– okvirna območja urejanja z lokacijskimi načrti,
– kriteriji za izvedbo prostorskih ukrepov, lahko pa tudi prostorske in druge ukrepe, ki so potrebni za izvedbo določenih prostorskih ureditev.
Krajinske zasnove:
– ureditveno območje krajinske zasnove,
– usmeritve za razvoj dejavnosti in njihovo prostorsko organizacijo,
– zasnova namenske rabe prostora z usmeritvami za urejanje javnih površin in s prikazom površin, namenjenih javnemu dobru,
– usmeritve in pogoje za urejanje prostora, zlasti krajine,
– usmeritve za postopno uresničevanje načrtovanih ureditev, druge vsebine, ki vplivajo na razvoj krajine,
– okvirna območja urejanja krajine z lokacijskimi načrti,
– kriteriji za izvedbo ukrepov, lahko pa tudi druge ukrepe, ki so potrebni za izvedbo določenih prostorskih ureditev.
Krajinsko zasnovo Gorjancev in druge krajinske zasnove se lahko pripravi kot dopolnitev prostorske strategije naknadno. Območje Gorjancev z zalednim delom, ki naj se obravnava v krajinski zasnovi, sega na teritorij več sosednjih občin in delno na teritorij Republike Hrvaške, zato se je pri njeni pripravi potrebno organizacijsko in vsebinsko povezati s sosednjim občinami in regijami v Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaški.
K prostorski strategiji se pripravi priloge v skladu z določbami ZUreP-1 in Pravilnikom o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave strategije prostorskega razvoja občine ter vrstah njenih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 24/04).
Ker se na območju občine nahajajo zavarovana območja in posebna varstvena območja (območja Natura 2000), se za prostorsko strategijo izvede celovita presoja vplivov na okolje po ZVO-1 in presoja sprejemljivosti prostorske strategije po ZON-B.
Prostorska strategija mora biti izdelana kot prostorski akt v takšni vsebini in obliki, kot jo določa ZUreP-1.
Navedena vsebina se predstavi tudi na kartografskih prikazih, in sicer zasnova razmestitve dejavnosti v prostoru v publikacijskem merilu, zasnova posameznih sistemov lokalnega pomena v merilu 1: 25 000, urbanistične zasnove v merilu 1:10 000 in/ali 1:5000 ter krajinske zasnove v merilu 1:25 000 ali podrobnejšem merilu.

4.1 Pripravljavec prostorske strategije
Pripravljavec prostorske strategije je Občinska uprava MONM oziroma Oddelek za okolje in prostor (v nadaljevanju: OPP).
Vodja OPP je odgovoren za pripravo prostorske strategije, sprejemanje ukrepov, potrebnih za izvajanje tega programa priprave, in pravočasno predložitev predloga prostorske strategije v obravnavo občinskemu svetu in uveljavitev končnega dokumenta.
Župan s sklepom določi delovno skupino, ki jo vodi vodja OPP. Delovna skupina skupaj z vodjo OPP daje predloge in sprejema odločitve, vezane na pripravo prostorske strategije, in je za svoje delo neposredno odgovorna županu. Vodja OPP vodi prostorsko konferenco in druge javne obravnave, ki se izvedejo v postopku priprave prostorske strategije, če za to ne pooblasti druge osebe. Vodja OPP zadolži delovno skupino za pripravo prostorske strategije v okviru delavcev OPP.OPP je zadolžen, da:
– sodeluje z izbranim izdelovalcem pri pridobitvi oziroma izdelavi ustreznih podatkov, analiz in strokovnih podlag za pripravo prostorske strategije,
– sodeluje z izbranim izdelovalcem prostorske strategije pri pripravi in uskladitvi predloga,
– v sodelovanju z izdelovalcem pridobi smernice in strokovne podlage nosilcev urejanja prostora, določenih s tem programom priprave,
– organizira delovanje projektnega sveta za pripravo prostorske strategije in zanj opravlja administrativno-tehnične naloge,
– zagotavlja vključevanje nosilcev urejanja prostora in drugih udeležencev v postopek priprave prostorske strategije,
– usklajuje delo nosilcev urejanja prostora in drugih udeležencev, ki sodelujejo pri pripravi prostorske strategije,
– organizira prostorske konference,
– omogoča sodelovanje javnosti v postopku priprave prostorske strategije v skladu z določbami ZUreP-1.
Poleg temeljnih študij pripravljavec zagotovi tudi strokovne podlage, navedene v točki 6.1 tega programa priprave, kot osnovo za pripravo predloga prostorske strategije, ki v zaključkih oblikujejo predlog za vključitev njene vsebine v prostorsko strategijo.
4.2 Projektni svet
Projektni svet z vodjo za pripravo prostorske strategije imenuje župan. Projektni svet je sestavljen iz strokovnjakov za posamezna področja (predvsem vodij oddelkov občinske uprave), ki so obravnavana v prostorski strategiji, iz predstavnikov lokalnih gospodarskih javnih služb, v katerih delovno področje posega prostorska strategija, ter predstavnikov gospodarstva in negospodarstva. Člani projektnega sveta naj imajo kvalitetne teoretične in praktične izkušnje na svojem resornem področju ter izkušnje na področju interdisciplinarnega dela.
Projektni svet opravlja zlasti naslednje naloge:
– sodeluje pri pripravi strokovnih podlag za prostorsko strategijo,
– sodeluje pri pripravi vizije prostorskega razvoja občine,
– obravnava in potrjuje posamezne sklope strokovnih podlag,
– obravnava variantne rešitve za urbanistične in krajinske zasnove ter predlaga občinskemu svetu izbor rešitev,
– obravnava predlog prostorske strategije,
– obravnava stališča do pripomb iz javne razgrnitve in javnih obravnav in jih predlaga županu v potrditev,
– obravnava dopolnjeni predlog prostorske strategije,
– spremlja in usmerja uresničevanje izvajanja prostorske strategije,
– usklajuje sektorske strategije v vsebinah, ki se nanašajo na prostorsko strategijo.
Zunanji strokovni sodelavci se lahko vključujejo v projekt z nalogo presoje posameznih predlogov, strokovnih rešitev, variant oziroma faznih poročil, kot jih poda izdelovalec projekta.
4.3 Nosilci urejanja prostora, ki pripravijo smernice za pripravo prostorske strategije in k predlogu izdajo svoje mnenje
Nosilci urejanja prostora, ki pripravijo smernice in strokovne podlage za pripravo prostorske strategije, so ministrstva in organi v njihovi sestavi ter nosilci javnih pooblastil, ki sodelujejo pri pripravi prostorske strategije in so določeni s tem programom priprave (v nadaljnjem besedilu: nosilci urejanja prostora).
Nosilci urejanja prostora so v skladu z določili ZUreP-1 zadolženi, da:
– sodelujejo z občino pri pripravi prostorske strategije,
– izdelajo in posredujejo občini strokovne podlage razvoja in/ali varstva s svojega področja za pripravo prostorske strategije,
– pripravijo smernice v skladu z 29. členom ZUreP-1 (V primeru molka nosilca urejanja prostora se šteje, da nimajo smernic, za pripravo predloga prostorske strategije pa se smiselno upoštevajo izdelane strokovne podlage nosilca urejanja. ZUreP-1 predvideva 30- dnevni rok za izdajo smernic in /ali mnenj nosilcev urejanja prostora, rok pa je lahko v skladu z resorsko zakonodajo tudi daljši).
Pristojni nosilci urejanja prostora, ki v smernicah in strokovnih podlagah opredelijo izhodišča za prostorski razvoj, pomembna s področja njihove pristojnosti, so:
4.3.1 Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostorski razvoj poda izhodišča za razvoj poselitve;
4.3.2 Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za varstvo okolja, Urad za okolje, poda izhodišča za varstvo okolja in ravnanje z odpadki;
4.3.3 Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Sektor za ohranjanje narave, poda izhodišča za ohranjanje narave;
4.3.4 Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, OE Novo mesto, poda izhodišča za ohranjanje narave;
4.3.5 Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za varstvo okolja, Urad za upravljanje z vodami, poda izhodišča za rabo voda in priobalnih zemljišč;
4.3.6 Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Pisarna Novo mesto poda izhodišča za upravljanje z vodami;
4.3.7 Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za energetiko za področje energetike poda izhodišča za racionalno rabo energije in energetskih virov ter za prostorsko zasnovo omrežja energetske infrastrukture;
4.3.8 Geoplin, d.o.o., Ljubljana, poda izhodišča za področje transporta in skladiščenja zemeljskega plina;
4.3.9 Istrabenz, d.d., OE Novo mesto, poda izhodišča za distribucijo plina;
4.3.10 ELES Elektro – Slovenija, d.o.o., Ljubljana, poda izhodišča za področje prenosa električne energije;
4.3.11 Elektro Ljubljana, d.d., DE Elektro Novo mesto, poda izhodišča za področje prenosa in distribucije električne energije lokalnega pomena;
4.3.12 Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava Republike Slovenije za rudarstvo poda izhodišča za rabo potencialnih nahajališč mineralnih surovin;
4.3.13 Ministrstvo za promet poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj cestnega, železniškega in letalskega prometa;
4.3.14 Ministrstvo za informacijsko družbo poda izhodišča za razvoj omrežja telekomunikacijske infrastrukture;
4.3.15 TELEKOM Slovenije poda izhodišča za področje telekomunikacij in zvez lokalnega pomena;
4.3.16 Ministrstvo za obrambo, Urad za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo opredeli izhodišča prostorskega razvoja ter režimov urejanja območij in infrastrukture, ki so namenjena za potrebe obrambe;
4.3.17 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravi izhodišča za rabo in ohranjanje potencialov kmetijskih zemljišč in zemljiške politike ter gozdov;
4.3.18 Zavod za gozdove Slovenije, OE Novo mesto, poda izhodišča za področje gozdarstva lokalnega pomena;
4.3.19 Ministrstvo za zdravje poda izhodišča za razvoj omrežja ustanov zdravstvene dejavnosti;
4.3.20 Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport poda izhodišča za razvoj omrežja šol, izobraževalnih in znanstvenih ustanov ter razvoja športa;
4.3.21 Ministrstvo za kulturo poda izhodišča za razvoj dejavnosti varstva kulturne dediščine in varstva kulturne dediščine ter druge dejavnosti kulture, ki so prostorsko relevantne;
4.3.22 Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Novo mesto, poda izhodišča za varstvo kulturne dediščine lokalnega pomena;
4.3.23 Ministrstvo za gospodarstvo, Področje notranjega trga, poda izhodišča za področje blagovnih rezerv;
4.3.24 Komunala Novo mesto, d.o.o., poda izhodišča za področje vodooskrbe in čiščenja odpadnih vod;
4.3.25 MONM poda izhodišča za področje razvoja gospodarstva, družbene javne infrastrukture (zdravstva, šolstva, športa, socialnega varstva, javne uprave…) lokalnega pomena, turizma, kmetijstva, prometa (lokalnih cest) in druge infrastrukture lokalnega pomena;
4.3.26 druga ministrstva in nosilci urejanja prostora na lokalnem nivoju v skladu z interesom sodelovanja pri pripravi prostorske strategije glede na prostorsko relevantnost dejavnosti.
Opomba:
Če so se v času pred in/ali med pripravo in uveljavitvijo programa priprave spremenile pristojnosti posameznih ministrstev ali se jim je spremenil naziv, se pri pridobitvi smernic in mnenj upoštevajo najnovejše uredbe Vlade RS, ki se nanašajo na pristojnosti posameznih resornih področij.
4.4 Izdelovalec
Izdelovalca se izbere na osnovi zakonodaje na področju javnega naročanja in mora izpolnjevati zakonsko predpisane pogoje. Za izbor izdelovalca je zadolžen pripravljavec.
Naloge izdelovalca prostorske strategije so zlasti naslednje:
– priprava strokovnega gradiva in predlogov za odločanje, ki se bodo nato obravnavali v okviru delovne skupine, projektnega sveta in na občinskem svetu,
– pripraviti mora prostorsko strategijo, ki mora biti izdelana kot predlog akta v obliki in vsebini, primerni za obravnavo na občinskem svetu ter predpisani za potrditev na MOP,
– aktivna udeležba na javnih obravnavah in prostorskih konferencah ter obravnavah v postopkih sprejemanja dokumenta,
– pripravlja predloge stališč do pripomb, podanih v času javne razprave in postopku sprejemanja,
– izdelati vse faze dokumenta v analogni obliki po potrebah pripravljavca in vse faze v elektronski obliki za interne potrebe pripravljavca za prezentacije na formatu A4,
– izdelati končni dokument v pogodbeno dogovorjenem roku in številu izvodov ter izdelati gradivo za javno publiciranje v elektronski obliki.

Za novelacijo urbanistične zasnove Novega mesta in krajinsko zasnovo Gorjancev ter morebitne druge urbanistične in krajinske zasnove je potrebno v skladu s 30. členom ZUreP-1 pripraviti strokovne rešitve v variantah.

6.1 Strokovne podlage pripravljavca
Pripravljavec (MONM) v sodelovanju z izdelovalcem poskrbi za pripravo strokovnih podlag, ki morajo vsebovati analize stanja in možnosti ter podati strokovne rešitve prostorskega razvoja. To so:
– demografska študija (novelacija),
– poselitev in omrežje naselij,
– poselitvena območja, usmeritve in kriterije za razvoj ter urejanje naselij,
– program organizirane stanovanjske gradnje,
– študija prostorskih rezerv (novelacija),
– varstvo stavbnih in naselbinskih vrednot,
– sistem krajine,
– študija varstva pred hrupom,
– študija ranljivosti prostora,
– kmetijstvo,
– gozdarstvo,
– varstvo narave (novelacija),
– varstvo kulturne dediščine (novelacija),
– gospodarstvo (novelacija),
– turizem in prostočasne dejavnosti,
– prometno (vključno z novelacijo prometne študije Novega mesta), energetsko, telekomunikacijsko in komunalno infrastrukturo ter ravnanje z odpadki,
– družbeno javno infrastrukturo,
– varovanje vodnih virov (novelacija),
– izkoriščanje rudnin.
Za urbanistične in krajinske zasnove se pripravijo podrobnejše strokovne podlage in variantne rešitve, katerih vsebina je določena s Pravilnikom o podrobnejši vsebini obliki in načinu priprave strategije prostorskega razvoja občine ter vrstah njenih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 24/04).
6.2 Geodetske podlage
Geodetske podlage (M 1:50.000 in M 1:25.000 ter izjemoma M 1:5.000) za potrebe izdelave prostorske strategije zagotovi pripravljavec in jih posreduje izdelovalcu.
6.3 Strokovne podlage nosilcev urejanja prostora
Posamezni nosilec urejanja prostora v skladu s programom priprave prostorske strategije pripravljavcu na njegovo zahtevo predloži strokovne podlage s svojega področja, pri čemer mora upoštevati raven podrobnosti obravnavane problematike.
Strokovne podlage nosilcev urejanja prostora in nosilcev javnih pooblastil na lokalnem nivoju bodo potrebne predvsem s področij vodooskrbe in varovanja vodnih virov, odvajanja in čiščenja odpadnih vod, zbiranja odpadkov, oskrbe z električno energijo in plinom, razvoja telekomunikacijskega omrežja in omrežja KTV, gozdarstva in kmetijstva, varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave ter razvoja lokalnega cestnega omrežja. Strokovne podlage morajo vsebovati:
– podatke in analize stanja in teženj prostorskega razvoja dejavnosti,
– predloge morebitnih strateških razvojnih potreb ali prostorskih ureditev s področja dejavnosti nosilca urejanja prostora, vključno z njihovimi operativnimi programi,
– druge pogoje in omejitve za razvoj dejavnosti v prostoru.

7.1 Celovita presoja vplivov na okolje po ZVO-1
V postopku priprave prostorske strategije je potrebno izvesti celovito presojo vplivov njene izvedbe na okolje, s katero se ugotovi in oceni vplive na okolje ter vključenost zahtev varstva okolja, ohranjanja narave, varstva človekovega zdravja in kulturne dediščine v prostorski strategiji in pridobiti potrdilo – sklep Ministrstva za okolje in prostor (v nadaljevanju: MOP) o sprejemljivosti njene izvedbe na okolje.
Za izvedbo celovite presoje vplivov na okolje (v nadaljevanju: CPVO) mora pripravljavec prostorske strategije zagotoviti okoljsko poročilo, ki mora vsebovati informacije, potrebne za CPVO. Pripravljavec prostorske strategije mora zagotoviti tudi revizijo okoljskega poročila in od MOPE pridobiti potrdilo o ustreznosti okoljskega poročila. Okoljsko poročilo, revizija okoljskega poročila in predlog prostorske strategije se javno razgrnejo po postopku, ki je predpisan z ZUrep-1.
7.2 Presoja sprejemljivosti prostorske strategije po ZON-B
Manjši del območja MONM je uvrščen v posebno varstveno območje – območje Natura 2000. Pri pripravi prostorske strategije je potrebno na posebnih varstvenih območjih in potencialnih posebnih ohranitvenih območjih (območja Natura 2000) izvesti presojo sprejemljivosti vplivov oziroma posledic prostorske strategije glede na varstvene cilje teh območij. Oceno o sprejemljivosti vpliva oziroma posledicah prostorske strategije na posebna varstvena območja poda MOPE v postopku CPVO po ZVO-1.

Priprava prostorske strategije bo ob sodelovanju nosilcev urejanja potekala po priloženem terminskem planu. Vzporedno s pripravo prostorske strategije je potrebno izvesti – voditi postopek celovite presoje vplivov na okolje po ZVO-1 in postopek presoje sprejemljivosti izvedbe prostorske strategije po ZON-B.
Pomembnejši koraki pri pripravi prostorske strategije so:
8.1 Izdelava analize stanja in delovnega gradiva za prostorsko strategijo
Pred začetkom del pripravljavec zbere vsa že pripravljena strokovna gradiva, jih analizira in skupaj z izdelovalcem odloči o strokovnih podlagah, ki jih je potrebno dopolniti ali pripraviti. Izdelovalec mora nato povzeti in ovrednotiti tiste strokovne osnove državnih organov in njihovih strokovnih služb s posameznih delovnih področij, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi prostorske strategije. Pri tem morajo nosilci urejanja prostora – državni organi in njihove strokovne službe ter lokalne javne službe aktivno sodelovati ter zagotoviti dostopnost svojih projektov in že izdelanih strokovnih podlag. Izdelovalec mora pripraviti analizo ter oceno veljavnega prostorskega plana občine in pripraviti analizo stanja in trendov v prostoru ter opredeliti položaj občine v širšem prostoru. Na podlagi analiz in že izdelanih strokovnih gradiv izdelovalec pripravi delovno gradivo za prostorsko strategijo.
8.2 Pridobitev smernic in strokovnih podlag nosilcev urejanja prostora
Pripravljavec – občina na podlagi 29. člena ZUreP-1 pozove nosilce urejanja prostora, da najkasneje v 30 dneh od sprejema vloge posredujejo smernice in strokovne podlage s področja razvoja posameznih dejavnosti kot usmeritve za izdelavo prostorske strategije. Hkrati s pozivom jim pripravljavec posreduje program priprave prostorske strategije. ZureP-1 določa, da se zaradi racionalizacije priprave prostorskih aktov lahko iste strokovne podlage uporabi za več prostorskih aktov. Nosilce urejanja prostora se tako pozove, da podajo smernice in strokovne podlage tudi za predvideni postopek priprave prostorskega reda MONM.
8.3 Izdelava strokovnih podlag za prostorsko strategijo, vključno z urbanističnimi in krajinskimi zasnovami
Do izteka roka za pridobitev smernic in strokovnih podlag nosilcev urejanja prostora pripravljavec analizira, dopolni in uredi strokovne podlage.
8.4 Izdelava variantnih rešitev za urbanistične in krajinske zasnove
Za novelacijo urbanistične zasnove Novega mesta se pripravi variantne rešitve. Sledijo tematske javne obravnave zainteresirane in/ali organizirane javnosti ter izbor variante prostorskega razvoja v območju urbanističnih in krajinskih zasnov. Najustreznejše variante izbere župan na podlagi priporočil delovne skupine.
8.5 Izdelava predloga vizije in zasnove prostorskega razvoja občine
Na podlagi ugotovitev iz strokovnih podlag in analize, izdelane v prvi fazi ter izbranih variant za urbanistične in krajinske zasnove, izdelovalec opredeli najpomembnejše prostorske ureditve, ki bodo predmet obravnave prostorske strategije in za njih oblikuje izhodišča za urejanje prostora v obliki usmeritev trajnostnega razvoja in po posameznih tematskih sklopih: poselitev, infrastruktura, krajina in okolje. Ob upoštevanju rezultatov opravljene analize in oblikovanih izhodišč izdelovalec pripravi predlog vizije prostorskega razvoja MONM. Sledi obravnava predloga vizije prostorskega razvoja.
8.6 Izdelava predloga prostorske strategije
Po potrditvi vizije prostorskega razvoja MONM in izboru variant urbanističnih in krajinskih zasnov izdelovalec pripravi predlog prostorske strategije, ki mora kot prostorski akt vključevati temeljne cilje in usmeritve urejanja prostora, zasnovo prostorskih sistemov: poselitve, infrastrukturnih sistemov in zasnovo dejavnosti v krajini ter smernice in ukrepe za njeno izvajanje. Predlog prostorske strategije obravnava občinski svet.
8.7 Izdelava okoljskega poročila
Vzporedno s pripravo predloga prostorske strategije oziroma pred javno razgrnitvijo predloga teče izdelava okoljskega poročila, njegova revizija in pridobitev potrdila o ustreznosti okoljskega poročila.
8.8 Prostorska konferenca
Predlog prostorske strategije se obravnava na sklicu druge prostorske konference najmanj 14 dni pred javno razgrnitvijo, na katerem se zberejo nosilci urejanja prostora in drugi udeleženci, ki jih predvideva 28. člen ZUreP-1. Predlog dokumenta se tudi javno predstavi.
8.9 Javna razgrnitev in javne obravnave
Predlog prostorske strategije se javno razgrne na sedežu MONM za najmanj 30 dni. V času javne razgrnitve se organizira javna obravnava, lahko pa po potrebi tudi več javnih obravnav. Pripombe in predloge, podane v času javne razgrnitve, obravnava delovna skupina, ki se do njih opredeli ter izdelovalcu posreduje usmeritve za izdelavo stališč do pripomb. Stališča do pripomb potrdi župan s sklepom.
Skupaj s predlogom prostorske strategije se javno razgrne tudi okoljsko poročilo in njegova revizija.
8.10 Izdelava dopolnjenega predloga prostorske strategije in pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora k dopolnjenemu predlogu prostorske strategije
Na podlagi sprejetih stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve pripravi izdelovalec dopolnjen predlog prostorske strategije, h kateremu se v roku 30 dni pridobijo mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora.
8.11 Pridobitev sklepa MOP po ZVO-1
Po pridobitvi mnenj nosilcev urejanja prostora izdelovalec pripravi usklajeni predlog prostorske strategije, ki ga župan posreduje v obravnavo občinskemu svetu, MOP pa v pregled z namenom pridobitve sklepa o potrditvi prostorske strategije po ZVO-1 (o sprejemljivosti vplivov izvedbe prostorske strategije na okolje) in ocene o sprejemljivosti vplivov oziroma posledicah prostorske strategije na posebna varstvena območja (območja Nature 2000) po ZON-B.
8.12 Sprejem predloga prostorske strategije
Po pridobitvi mnenja o usklajenosti MOPE po ZVO-1 in pozitivne ocene po ZON-B župan posreduje predlog prostorske strategije v sprejem občinskemu svetu. Občinski svet sprejme prostorsko strategijo z odlokom.
8.13 Pridobitev sklepa ministra za okolje in prostor o skladnosti prostorske strategije z ZUreP-1 in prostorskimi akti države
Pred objavo odloka o SPRO mora pripravljavec sprejeto prostorsko strategijo poslati ministru za okolje in prostor, ki s sklepom potrdi skladnost prostorske strategije z ZUreP-1 in državnimi prostorskimi akti ter morebitnimi skupnimi prostorskimi akti.

Sredstva za izdelavo prostorske strategije se zagotovijo v proračunu MONM za leta 2005, 2006 in 2007. Sredstva, potrebna za izdelavo zakonsko predpisanih strokovnih podlag nosilcev urejanja prostora, zagotovijo izdelovalci iz lastnih proračunskih sredstev.

Ta program priprave se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati z dnem sklepa župana.