Na podlagi 43. člena Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 96/02) ter 16. in 35. člena Sklepa Vlade Republike Slovenije o ustanovitvi Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 123/03), po predhodnem soglasju ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo štev. 011-01-26/2004/2 z dne 10. 1. 2005 je upravni odbor Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije na 8. seji dne 10. 1. 2005 in 11. 1. 2005 sprejel

S tem pravilnikom se določajo pogoji, kriteriji, kazalci in merila ter postopek evalvacije in izbora prijav predlogov temeljnih, aplikativnih in podoktorskih raziskovalnih projektov za (so)financiranje, spremljanje in nadziranje izvajanja projektov, ter način obveščanja javnosti o rezultatih opravljenega raziskovalnega dela.

V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1. temeljni projekt je eksperimentalno ali teoretično delo, s katerim želimo pridobiti predvsem novo znanje o osnovah pojavov in zaznavnih dejstev;
2. aplikativni projekt je prav tako izvirno raziskovanje, ki ga izvajamo zato, da bi pridobili novo znanje, usmerja pa se predvsem k nekemu praktičnemu cilju ali namenu. Aplikativne raziskave so lahko tudi industrijske raziskave, in sicer:
2.1. industrijska raziskava je načrtno raziskovanje ali kritična preiskava za pridobitev novega znanja s ciljem, da bi bilo to znanje lahko uporabno v razvoju novih proizvodov, postopkov ali storitev ali v uvajanju pomembnih izboljšav v obstoječe proizvode, postopke ali storitve;
3. podoktorski projekt je lahko temeljni ali aplikativni raziskovalni projekt, ki se izvaja zato, da raziskovalec po doktoratu pridobi dodatne raziskovalne izkušnje in znanja ter omogoča tudi dodatno usposabljanje Slovencev brez slovenskega državljanstva, ki se vračajo v Slovenijo in tuji državljani, ki lahko konkurirajo pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije.
Temeljni, aplikativni in podoktorski projekti so lahko tematsko usmerjeni z raziskovalnimi temami, ki jih določi javni razpis.

V tem pravilniku uporabljeni izrazi zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

Raziskovalni projekt izvaja projektna skupina, ki jo sestavljajo vodja projekta, raziskovalci, ter strokovni in tehnični sodelavci.

Izvajalci morajo imeti za izvajanje raziskovalnih projektov proste kapacitete. Vodja raziskovalnega projekta, ki je v delovnem razmerju v organizaciji prijaviteljici projekta mora imeti najmanj 170 prostih raziskovalnih ur.
Število raziskovalnih ur brez plače za posameznega raziskovalca na raziskovalnem projektu ne more biti večje od 340 raziskovalnih ur ustrezne cenovne kategorije.

Minimalni obseg temeljnega projekta je praviloma 1360 letnih raziskovalnih ur. Minimalni obseg aplikativnega projekta je praviloma 680 letnih raziskovalnih ur. Obseg podoktorskega projekta je praviloma 1700 letnih raziskovalnih ur cenovne kategorije B.
Obseg raziskovalnega projekta je praviloma dodeljen v večkratnikih po 340 letnih raziskovalnih ur.

Temeljne projekte Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija) financira do 100% utemeljenih stroškov projekta. Aplikativne raziskovalne projekte agencija sofinancira do 75% utemeljenih stroškov projekta za izvajanje projekta. Prijavitelj aplikativnega projekta mora zagotoviti pokritje vsaj 25% utemeljenih stroškov projekta s strani drugih zainteresiranih uporabnikov in predložiti dokazila o sofinanciranju.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka bo projekte na področju industrijskih raziskav agencija sofinancira do višine 50% utemeljenih stroškov projekta. Delež sofinanciranja na področju industrijskih raziskav se lahko poveča:
– za fizične osebe oziroma majhne in srednje velike gospodarske družbe (skladno z definicijo gospodarskih družb iz veljavnega zakona o gospodarskih družbah, za 10 odstotnih točk);
– če se raziskovalni projekt izvaja na območjih, na katerih se lahko skladno s predpisi o dodeljevanju državnih pomoči dodeljujejo državne pomoči za pospeševanje gospodarskega razvoja območij, kjer je življenjska raven nizka ali kjer obstaja velika brezposelnost, za 10 odstotnih točk, oziroma, če se raziskovalni projekt izvaja na območjih, na katerih se lahko skladno s predpisi o dodeljevanju državnih pomoči dodeljujejo državne pomoči za pospeševanje določenih gospodarskih dejavnosti in določenih gospodarskih območij, za 5 odstotnih točk;
– ko je raziskovalni projekt v skladu s cilji posameznega projekta ali programa, ki poteka kot del okvirnega programa EU za raziskovanje in tehnološki razvoj, za 15 odstotnih točk (če projekt vključuje čezmejno sodelovanje med podjetji in javnimi raziskovalnimi organizacijami in so rezultati široko dostopni in objavljeni ob upoštevanju pravic intelektualne lastnine, za 25 odstotnih točk);
– ko raziskovalni projekt ni v skladu s cilji ali posameznim projektom ali programom, ki se izvaja kot del okvirnega programa EU za raziskovanje in tehnološki razvoj, za 10 odstotnih točk, ob izpolnjevanju enega izmed naslednjih pogojev:
– da projekt vključuje učinkovito sodelovanje med podjetji in javnimi raziskovalnimi organizacijami, posebno z vidika koordinacije nacionalnih usmeritev raziskovanja in tehnološkega razvoja,
– da so rezultati projekta široko dostopni in objavljeni, licence za patente podeljene ali potekajo druge dejavnosti pod pogoji, ki so podobni določilom razširjanja rezultatov programov EU za raziskovanje in tehnološki razvoj.
Odstotne točke iz predhodnega odstavka se lahko seštevajo, vendar višina pomoči ne sme preseči 75% utemeljenih stroškov projekta.

Podlaga za določitev obsega sredstev za izvedbo raziskovalnih projektov je opredeljena z veljavnim predpisom o normativih in standardih za dodeljevanje sredstev na področju raziskovalne dejavnosti ob upoštevanju omejitev iz 7. člena tega pravilnika.
Utemeljene stroške projekta predstavljajo:
– stroški osebja (raziskovalci, strokovni in tehnični sodelavci ter ostalo podporno osebje);
– stroški instrumentov, opreme, najema opreme, zemlje, nasadov, črede ter zgradb, ki se uporabljajo izključno in stalno za raziskovalno dejavnost;
– stroški svetovanja in ustreznih storitev, ki se uporablja izključno za raziskovalno dejavnost, vključno z raziskavami, tehničnim znanjem, patenti itd., ki so kupljeni iz zunanjih virov;
– dodatni skupni stroški, ki so nastali v zvezi z raziskovalno dejavnostjo;
– ostali stroški delovanja (npr. stroški materiala, energentov in podobnih proizvodov), ki so nastali v zvezi z raziskovalno dejavnostjo.

Direktor agencije lahko ustanovi delovno komisijo za izdelavo predloga javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov. Delovna komisija mora pri tem upoštevati Nacionalni raziskovalni in razvojni program, zagotovljena proračunska sredstva ter letno politiko ministrstva pristojnega za znanost, ki določa razmerje sredstev med znanstvenimi vedami in tematska področja z raziskovalnimi temami.

Agencija vsaj enkrat letno objavi v Uradnem listu Republike Slovenije javni razpis (v nadaljnjem besedilu: razpis) za izbor projektov, in sicer za temeljne, aplikativne in podoktorske projekte v okviru:
– naravoslovnih ved,
– tehniških ved,
– biotehniških ved,
– medicinskih ved,
– družboslovnih ved,
– humanističnih ved in
– interdisciplinarnih področjih med vedami.
Agencija objavi javni razpis z razpisno dokumentacijo tudi na svoji spletni strani.

Razpis vsebuje:
1. pravna podlaga za izvedbo razpisa;
2. naziv in sedež agencije;
3. predmet razpisa;
4. raziskovalne teme v primeru tematskega razpisa;
5. cilje oziroma predvidene rezultate;
6. obliko in rok prijave projektov;
7. pogoje, kriterije, kazalce in merila za izbiro projektov;
8. čas trajanja projektov;
9. okvirno višino sredstev, ki so na razpolago za predmet razpisa;
10. rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izbiri prijavljenih projektov;
11. datum odpiranja (evidentiranja – za elektronsko pošto) prijav in
12. kraj, čas in osebo, pri kateri lahko zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo.

Prijavitelj se prijavi na razpis skladno z razpisno dokumentacijo.
Prijava na razpis mora vsebovati:
1. podatke o prijavitelju;
2. podatke o sofinancerju(ih) projekta;
3. ime in priimek vodje projekta;
4. podatke o raziskovalni skupini, v kateri se organizira izvajanje projekta, raziskovalnih skupinah, ki sodelujejo pri izvajanju projekta ter o drugih soizvajalcih projekta;
5. naslov projekta;
6. cilje in kratko vsebino projekta (največ 300 besed);
7. raziskovalno oziroma tematsko področje projekta ter vrsto projekta;
8. trajanje projekta;
9. potrebna sredstva za izvedbo projekta oziroma obseg raziskovanja v urah razčlenjena na:
9.1. časovno razporeditev porabe sredstev;
10. podatke o sofinanciranju:
10.1. domačem;
10.2. tujem;
11. predlog projekta:
11.1. predstavitev predmeta raziskave;
11.2. usklajenost predmeta raziskave z razpisanimi raziskovalnimi temami;
11.3. pregled relevantnih lastnih in tujih raziskav;
11.4. predstavitev hipoteze;
11.5. podroben opis znanstvenih metod za dosego ciljev;
11.6. pričakovani rezultati in njihov pomen:
11.6.1. za razvoj znanosti,
11.6.2. za gospodarsko in drugo uporabo;
11.7. časovno razporeditev raziskovalnega dela;
12. podatke o raziskovalni opremi:
12.1. razpoložljiva raziskovalna oprema, vrednosti nad 5.000 EUR v tolarski protivrednosti na dan vložitve zahteve, ki je potrebna za izvedbo projekta;
12.2. najem potrebne raziskovalne opreme;
12.3. manjkajoča raziskovalna oprema, vrednosti nad 5.000 EUR v tolarski protivrednosti na enoto na dan vložitve zahteve, ki je pogoj za izvajanje projekta in je zanjo vložen zahtevek za nabavo iz proračunskih sredstev;
13. predstavitev mednarodnih povezav:
13.1. sodelovanje v mednarodnih projektih;
13.2. druge oblike mednarodnega sodelovanja;
14. podatke o raziskovalcih oziroma strokovnih ter tehničnih sodelavcih projektne skupine:
14.1. iz organizacije, nosilke pogodbe z agencijo:
– šifro iz evidence raziskovalcev oziroma strokovnih in tehničnih sodelavcev;
– ime in priimek raziskovalcev oziroma strokovnih in tehničnih sodelavcev;
– vlogo v projektni skupini;
– vrsta delovnega razmerja;
– efektivne raziskovalne ure za posameznega raziskovalca oziroma strokovnega ter tehničnega sodelavca;
14.2. iz druge raziskovalne organizacije, soizvajalke:
– naziv raziskovalne organizacije;
– podatke o raziskovalni enoti v raziskovalni organizaciji;
– podatke, ki so navedeni pod točko 14.1.;
15. dokazila o izpolnjevanju evalvacijskih pogojev iz 23., 24. in 25. člena tega pravilnika;
16. reference o kvalificiranosti vodje projekta in ostalih raziskovalcev;
17. ime in priimek recenzenta, za katerega vodja projekta ne želi, da ga ocenjuje;
18. podpis prijavitelja in pooblaščene osebe naročnika oziroma sofinancerja;
19. dopolnilne podatke, kolikor gre za prijavo projektov, ki sodijo v kategorijo industrijskih raziskav:
19.1. podatek, ali projekt izvaja fizična oseba oziroma majhna ali srednje velika gospodarska družba, skladno z definicijo gospodarskih družb iz veljavnega zakona o gospodarskih družbah;
19.2. če se raziskovalni projekt izvaja na območjih, na katerih se lahko skladno s predpisi o dodeljevanju državnih pomoči dodeljujejo državne pomoči za pospeševanje gospodarskega razvoja območij, kjer je življenjska raven nizka ali kjer obstaja velika brezposelnost, oziroma, če se raziskovalni projekt izvaja na območjih, na katerih se lahko skladno s predpisi o dodeljevanju državnih pomoči dodeljujejo državnih pomoči za pospeševanje določenih gospodarskih dejavnosti in določenih gospodarskih območij;
19.3. v primeru, ko je vsebina raziskovalnega projekta v skladu s cilji posameznega projekta ali programa, ki poteka kot del okvirnega programa EU za raziskovanje in tehnološki razvoj, podatke o naslednjem:
19.3.1. ali projekt vključuje čezmejno sodelovanje med podjetji in javnimi raziskovalnimi organizacijami,
19.3.2. ali so rezultati široko dostopni in objavljeni ob upoštevanju pravic intelektualne lastnine;
19.4. v primeru, ko vsebina raziskovalnega projekta ni v skladu s cilji ali posameznim projektom ali programom, ki se izvaja kot del okvirnega programa EU za raziskovanje in tehnološki razvoj, podatke o naslednjem:
19.4.1. ali projekt vključuje učinkovito sodelovanje med podjetji in javnimi raziskovalnimi organizacijami, posebno z vidika koordinacije nacionalnih usmeritev raziskovanja in tehnološkega razvoja,
19.4.2. ali so rezultati projekta široko dostopni in objavljeni, licence za patente podeljene ali potekajo druge dejavnosti pod pogoji, ki so podobni določilom razširjanja rezultatov programov EU za raziskovanje in tehnološki razvoj.
Podatki se predložijo na obrazcih, ki jih posebej za temeljne raziskovalne projekte, aplikativne raziskovalne projekte, projekte s področja industrijskih raziskav, predpiše agencija s poudarkom na podatkih, pomembnih za vrsto raziskav oziroma dela na projektih.

Na razpis se lahko prijavi pravna ali fizična oseba, ki je vpisana v evidenco raziskovalnih organizacij na agenciji ter izpolnjuje pogoje, predpisane z zakonom o raziskovalni in razvojni dejavnosti ter s tem pravilnikom.

Prijava na razpis je praviloma v elektronski obliki. Prijavitelj izpolni prijavni obrazec za temeljni raziskovalni projekt v slovenskem in v angleškem oziroma drugem svetovnem jeziku, določenem v razpisu. Za aplikativni raziskovalni projekt se prijavni obrazec izpolni v slovenskem jeziku. Prijava mora biti overovljena s spletnim kvalificiranim digitalnim potrdilom za vse navedene osebe v 3. in 18. točki 12. člena tega pravilnika.
Kolikor se prijava pošilja po pošti se prijavni obrazec za temeljni raziskovalni projekt izpolni v petih izvodih. Tri izvode se izpolni v slovenskem jeziku, dva izvoda pa v angleškem jeziku oziroma v drugem svetovnem jeziku, določenem v razpisu. Za aplikativni raziskovalni projekt se prijavni obrazec izpolni v slovenskem jeziku v treh izvodih. Prijavo morajo podpisati vse v 3. in 18. točki 12. člena tega pravilnika navedene osebe.
Sprejem prijave na razpis se potrdi na prijavnem obrazcu. En izvod potrjenega prijavnega obrazca se vrne prijavitelju.

Evalvacijske postopke koordinira in organizira agencija, izvaja pa jih znanstveni svet agencije s stalnimi strokovnimi telesi v skladu s Pravilnikom o organizaciji in pristojnosti strokovnih teles za področje raziskovalne dejavnosti.
Direktor agencije pooblasti javnega uslužbenca, ki je na agenciji pooblaščen za posamezno znanstveno vedo (v nadaljnjem besedilu: uradna oseba) za koordiniranje in organizacijo evalvacijskega postopka in postopka izbora ter spremljanje izvajanja (so)financiranja raziskovalnih projektov.

V postopku za izbor raziskovalnih projektov se obravnavajo prijave, ki vsebujejo vse z razpisom in razpisno dokumentacijo zahtevane podatke ter dokazila in katere prispejo na agencijo v roku, določenem v razpisu.

Za odpiranje in pregled prispelih prijav imenuje direktor najmanj dvanajstčlansko komisijo za odpiranje prijav (v nadaljnjem besedilu: komisija). Vsaj šest članov komisije mora biti zaposlenih na agenciji.
Za pravočasno predloženo se šteje prijava, ki je agenciji predložena v roku, določenem v javnem razpisu.

Komisija iz prejšnjega člena na seji, ki jo skliče predsednik komisije, ugotavlja pravilno opremljenost, pravočasnost in popolnost prijav.

O seji se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsednik in člani komisije.
Zapisnik vsebuje predvsem:
1. naslov, prostor in čas odpiranja prijav;
2. predmet razpisa;
3. imena navzočih predstavnikov komisije;
4. naziv prijaviteljev, ki so vložili prijave in
5. ugotovitve o popolnosti prijav z navedbo tistih, ki niso dostavili popolne prijave.

Komisija pregleda prispele prijave v roku sedmih dni po preteku roka za prijavo na razpis.
Če komisija ugotovi, da dokumentacija ni popolna, pozove prijavitelja, da jo dopolni, in mu določi rok za dopolnitev dokumentacije, ki ne sme biti daljši od osmih dni.
Če prijavitelj v določenem roku odpravi pomanjkljivosti, se šteje, da je prijava popolna.
Če prijavitelj v skladu z zahtevo in v roku iz drugega odstavka tega člena ne dopolni prijave, se prijava s sklepom zavrže. Zoper sklep je v roku osem dni od vročitve dovoljena pritožba, o kateri odloči direktor agencije. Njegova odločitev je dokončna. Predložena dokumentacija se z dokončnostjo zadeve vrne prijavitelju.

Prijave, ki jih je komisija ocenila kot pravočasne, pravilno opremljene in popolne, uradna oseba posreduje v evalvacijski postopek.

Podatki in dokumentacija, ki jih vsebujejo prijave predlogov projektov, se v času trajanja izbora za financiranje projektov uporabljajo kot interno gradivo.

Projektna skupina temeljnega raziskovalnega projekta izkazuje usposobljenost, če:
1. vodja projekta in ena tretjina aktivnih raziskovalcev, ki sodelujejo na raziskovalnem projektu s prostimi kapacitetami:
– izpolnjuje z zakonom določene pogoje za vodjo raziskovalnega projekta in
– dosega minimalno 20 točk iz znanstvenih objav, ki so opredeljeni v točkah 1.1., 1.2., 1.3, 1.4 in 1.6 oziroma v humanističnih vedah tudi v točki 1.5. iz 30. člena tega pravilnika v zadnjih petih letih (število točk se deli s številom avtorjev za posamezno objavo, če je avtorjev več kot 20 se deli z 20);
– izkazuje citiranost v znanstvenem članku v revijah iz 30. člena tega pravilnika v zadnjih petih letih (avtocitat se ne upošteva);
– izkazuje aktivno mednarodno sodelovanje v zadnjih petih letih;
2. raziskovalna oprema skupine oziroma najeta oprema zagotavlja izvedbo raziskovalnega projekta.

Projektna skupina aplikativnega raziskovalnega projekta izkazuje usposobljenost, če:
1. vodja raziskovalnega projekta in ena tretjina aktivnih raziskovalcev, ki sodelujejo na raziskovalnem projektu s prostimi kapacitetami:
– izpolnjuje z zakonom določene pogoje za vodjo raziskovalnega projekta in
– dosega minimalno 20 točk iz znanstvenih objav, ki so opredeljeni v točkah 1.1., 1.2., 1.3, 1.4 in 1.6 oziroma v humanističnih vedah tudi v točki 1.5. iz 30. člena tega pravilnika v zadnjih petih letih (število točk se deli s številom avtorjev za posamezno objavo, če je avtorjev več kot 20 se deli z 20);
– izkazuje citiranost v znanstvenem članku v revijah iz 30. člena (avtocitat se ne upošteva), ali patent v zadnjih desetih letih ali izkazuje uspešno sodelovanje z uporabniki v zadnjih petih letih,
2. raziskovalna oprema skupine oziroma najeta oprema zagotavlja izvedbo raziskovalnega projekta.

Podoktorski raziskovalni projekt izkazuje ustreznost, če:
1. vodja izpolnjuje z zakonom določene pogoje za vodjo raziskovalnega projekta in hkrati izkazuje nadpovprečne raziskovalne rezultate, ki so opredeljeni v 30. členu tega pravilnika;
2. je edini član z raziskovalnimi urami raziskovalec, ki je mlajši od 35 let in od zagovora njegovega doktorata niso potekla več kot tri leta ter izkazuje vsaj eno znanstveno objavo (tudi v soavtorstvu) iz 30. člena tega pravilnika, oziroma
3. je edini član z raziskovalnimi urami raziskovalec slovenskega rodu, z ali brez slovenskega državljanstva, ki je do prijave živel v tujini in se vrača v Slovenijo. V tem primeru starostna omejitev ne velja, mora pa edini član projekta izkazovati znanstvene rezultate iz 30. člena tega pravilnika.
V primeru, da je edini član podoktorskega raziskovanega projekta z raziskovalnimi urami raziskovalec, ki je izkoristil porodniški oziroma starševski dopust – pri čemer se za enega otroka upošteva 1 leto se starostna meja iz druge točke prvega odstavka tega člena dvigne nad 35 let, za čas dejansko izrabljenega dopusta. Enako velja za daljšo (dokumentirano) bolezensko odsotnost kandidata.

Kriteriji za ocenjevanje predlogov raziskovalnih projektov so:
– relevantnost projekta,
– raziskovalna kakovost vsebine projekta,
– kakovost raziskovalne usposobljenosti projektne skupine in
– upravljalska zmožnost projektne skupine.

Relevantnost predloga raziskovalnega projekta se ocenjuje s kazalcem skladnosti ciljev predloga projekta s skladnostjo ciljev razpisa oziroma z raziskovalnimi temami v primeru tematskega razpisa.

Raziskovalna kakovost vsebine predloga raziskovalnega projekta se ocenjuje z naslednjimi kazalci:
– znanstvena pomembnost teme,
– aktualnost teoretičnih izhodišč in metodološka primernost,
– potencialni družbeno-ekonomski učinki in
– izvedljivost projekta glede na razpoložljive materialne in kadrovske zmožnosti skupine;

Kakovost vodje projektne skupine in vseh raziskovalcev v projektni skupini se ocenjuje z naslednjimi kazalci:
– kazalci raziskovalne in razvojne uspešnosti, kot so opredeljeni v 30. in 31. členu tega pravilnika v obdobju zadnjih petih let;
– znanstvena odmevnost (citati),
– pet izbranih najodmevnejših raziskovalnih in/ali razvojnih dosežkov za vsakega raziskovalca v skupini posebej;
– vključenost v raziskovalne programe Evropske unije in ostale mednarodne raziskovalne in/ali razvojne programe ter projekte in
– uspešno raziskovalno in/ali razvojno sodelovanje z drugimi raziskovalnimi in uporabniškimi organizacijami;
– učinkovitost uporabe javnih sredstev za raziskave in razvoj v preteklosti.

Znanstvena dela se ocenjuje po kakovosti. Za kvantitativno oceno se uporabljajo naslednji kazalci in merila:
1. Znanstveni članek
1.1 Znanstveni članek v reviji, ki jo indeksira SCI Expanded, s faktorjem vpliva
– v prvi četrtini revij ustrezne vsebinske kategorije 80 točk
– v drugi četrtini revij ustrezne vsebinske kategorije 60 točk
– v tretji četrtini revij ustrezne vsebinske kategorije 40 točk
– v četrti četrtini revij ustrezne vsebinske kategorije 20 točk
1.2 Znanstveni članek v reviji, ki jo indeksira SSCI s faktorjem vpliva
– nad mediano revij ustrezne kategorije 80 točk
– pod mediano revij ustrezne kategorije 40 točk
1.3 Znanstveni članek v reviji, ki jo indeksira A&HCI 20 točk
1.4 Znanstveni članek v reviji, ki je ne indeksirajo baze ISI, indeksira pa jo mednarodna bibliografska baza, specializirana za ustrezno vedo ali področje 10 točk
1.5 Znanstveni članek v drugih slovenskih znanstvenih revijah iz seznama agencije 5 točk
1.6 Kratki znanstveni prispevki se ocenjujejo z 80% točk, kot jih dobivajo znanstveni članki v revijah iste kategorije.
2. Znanstvena knjiga
– knjiga, izdana pri mednarodni (znanstveni) založbi 100 točk
– knjiga izdana pri nacionalni (znanstveni) založbi 50 točk
– knjiga izdana pri drugih založbah 30 točk.
Za poglavja ali članek v znanstveni knjigi za vsako od zgornjih treh kategorij velja, da je število točk enako deležu besedil knjige pomnoženim z maksimalnim številom točk. To pomeni, da skupno število vseh točk v zbirki COBISS za vsa poglavja knjige dosega 100% (100 ali 50 ali 30 točk). Za poglavje v knjigi, izdani pri mednarodni založbi, je minimalno število točk 10.

Za oceno razvojne uspešnosti raziskovalcev se uporabljajo naslednji kazalci, ki morajo biti dokumentirani s pogodbenimi vrednostmi in/ali z ustreznimi dokazili:
– prenos znanja v gospodarstvo (na primer: postavitev in/ali know-how za novo ali izboljšano tehnologijo, postroj, napravo, storitev ali nov oziroma izboljšan izdelek, računalniški program z ustreznim priročnikom, izdelava celotne dokumentacije ali priročnika, vpeljava specifičnih metod v proizvodnjo, večje ali manjše raziskovalno-razvojne naloge, razvoj novih kultivarjev vpisanih v tuje sortne liste ali v sortno listo v Sloveniji ali razvoj priznanih novih kultivarjev in drugo);
– vpetost programske skupine v dodiplomske in podiplomske študijske programe na univerzah ter na samostojnih visokošolskih zavodih;
– visokošolski učbeniki;
– podeljen patent ali prodaja patentnih pravic;
– razvojno in strokovno delo v podporo znanstvenemu raziskovanju (baze podatkov, indikatorji, specializirani tezavri, slovarji, leksikoni in drugo);
– razvoj sistemskih, normativnih, programskih, metodoloških in organizacijskih rešitev vključno z raziskavami, evalvacijami, recenzijami, ekspertizami in elaborati za potrebe posameznih družbenih podsistemov in
– objavljena strokovna dela.

Upravljalsko sposobnost vodje projektne skupine se oceni na osnovi naslednjih kazalcev:
1. primerjave ciljev projekta z:
– uspešnostjo končanih raziskovalnih projektov,
– infrastrukturnim okoljem projektne skupine,
– vpetostjo projektne skupine v domača gospodarska in lokalna socialna omrežja in
– mednarodno vpetostjo projektne skupine;
2. skladnostjo z veljavnim predpisom o normativih in standardih za dodeljevanje sredstev na področju raziskovalne dejavnosti.

Dodatna kvantitativna merila za ocenjevanje posameznih kazalcev agencija opredeli v razpisu.

Evalvacijski postopek koordinira in organizira agencija z znanstvenim svetom agencije ter stalnimi strokovnimi telesi v skladu z veljavnim pravilnikom, ki ureja organizacijo in pristojnosti strokovnih teles za področje raziskovalne dejavnosti.

Vsebino in relevantnost predloga temeljnega raziskovalnega projekta ocenijo, v tridesetih dneh od prejema predlogov, domači in tuji recenzenti. Vsebino predloga in relevantnost aplikativnega raziskovalnega projekta in raziskovalnega podoktorskega projekta praviloma ocenijo, v tridesetih dneh od prejema predlogov, domači, po potrebi pa tudi tuji recenzenti. Recenzenti so opredeljeni v veljavnem podzakonskem predpisu, ki ureja organizacijo in pristojnost strokovnih teles za področje raziskovalne dejavnosti; ocenjujejo pa v skladu s podzakonskim predpisom, ki ureja organizacijo in pristojnost strokovnih teles za področje raziskovalne dejavnosti ter 28. členom tega pravilnika. Recenzente za temeljne, aplikativne in podoktorske raziskovalne projekte (v nadaljnjem besedilu: projekt), ki niso tematsko usmerjeni, imenuje znanstveno-raziskovalni svet vede. Recenzente za tematsko usmerjene projekte imenuje znanstveni svet agencije.

Nacionalni koordinatorji, ki so opredeljeni v veljavnem podzakonskem predpisu, ki ureja organizacijo in pristojnost strokovnih teles za področje raziskovalne dejavnosti, na podlagi opravljenih recenzij za projekte, ki niso tematsko usmerjeni, ocenijo predloge ob upoštevanju kriterijev stroke ter kazalcev in meril, določenih s tem pravilnikom in z razpisom.
Nacionalni koordinatorji na podlagi ocen recenzentov, kvantitativnih kazalcev iz 30. in 31. člena tega pravilnika in ocene upravljalske zmožnosti projektne skupine, ki ju pripravi agencija ter lastnih ocen pripravi predlog razvrstitve projektov, ki niso tematsko usmerjeni, na prednostni seznam raziskovalnega področja.
Poročilo o predlogu razvrstitve projektov, ki niso tematsko usmerjeni, posreduje nacionalni koordinator pristojnemu članu znanstvenega sveta za posamezno znanstveno vedo v 15 dneh po izteku roka za pripravo ocen recenzentov.

Član znanstvenega sveta agencije, ki pokriva ustrezno znanstveno vedo, oziroma predsednik znanstvenega sveta agencije za interdisciplinarne projekte, pripravi oceno predlogov in prednostni seznam (so)financiranja projektov, ki niso tematsko usmerjeni, in sicer na podlagi pridobljenih ocen relevantnosti projekta, vsebine raziskovalnega projekta, raziskovalne usposobljenosti in upravljalske zmožnosti projektne skupine, ki jih poda nacionalni koordinator. Znanstveno-raziskovalni sveti ved obravnavajo predlog prednostnega seznama projektov, ki niso tematsko usmerjeni.

Znanstveni svet agencije na osnovi predlogov članov obravnava in sprejme predlog finančno ovrednotenega prednostnega seznama za izbor projektov, ki niso tematsko usmerjeni.
Evalvacijski postopek za tematsko usmerjene projekte izvaja znanstveni svet agencije. Po pridobljenih recenzentskih ocenah za tematsko usmerjene projekte, člani znanstvenega sveta agencije ocenijo predloge ob upoštevanju kriterijev stroke ter kazalcev in meril, določenih s tem pravilnikom in javnim razpisom. Člani znanstvenega sveta agencije na podlagi ocen recenzentov, kvantitativnih kazalcev iz 30. in 31. člena tega pravilnika in ocene upravljalske zmožnosti projektne skupine, ki ju pripravi agencija ter lastnih ocen, pripravijo predlog razvrstitve tematsko usmerjenih projektov na skupni prednostni seznam. Znanstveni svet agencije na osnovi poročil članov obravnava in pripravi predlog finančno ovrednotenega seznama za izbor tematsko usmerjenih projektov.

Pri razvrščanju predlogov projektov na prednostno listo področja, bo imel prednost projekt, ki izkaže:
1. večjo skladnost projektnih ciljev s cilji razpisa;
2. boljšo kvaliteto vsebine predloga in kazalce raziskovalne uspešnosti;
3. optimalno realizacijo predloga projekta;
4. večje možnosti za uporabo rezultatov v Republiki Sloveniji;
5. boljše aplikativne uspehe (vrednost in število pogodb ter sodelovanj in sofinanciranj z uporabniškimi organizacijami);
6. večjo vključenost v mednarodna raziskovalna omrežja.

Znanstveni svet agencije pripravi predlog finančno ovrednotenega sklepa o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov s prednostnim seznamom. Pri tem upošteva usmeritve nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa ter letnih aktov ministrstva, pristojnega za znanost o raziskovalni politiki, področno določene prioritete znanstvenega in tehnološkega razvoja države ter obseg proračunskih sredstev.

Direktor agencije posreduje predlog finančno ovrednotenega sklepa o izboru vlog za (so)financiranje raziskovalnih projektov s prednostnim seznamom upravnemu odboru agencije (v nadaljnjem besedilu: upravni odbor) v sprejem. Sklep o izboru vlog za (so)financiranje raziskovalnih projektov sprejme upravni odbor. V obrazložitvi sklepa mora upravni odbor navesti razloge za svojo odločitev.

Agencija obvesti prijavitelje o rezultatih izbora prijav predlogov projektov. Obvestilo o rezultatih izbora vsebuje podatke o projektu (so)financiranja in višini sredstev.

Prijavitelj ima v osmih dneh od prejema obvestila pravico vložiti pritožbo. V pritožbi mora natančno opredeliti razloge zaradi katerih vlaga pritožbo. Predmet pritožbe ne morejo biti pogoji, kriteriji in merila za ocenjevanje prijav.
Vložena pritožba na zadrži podpisa pogodb z izbranimi prijavitelji.
Prijavitelj se ima pravico seznaniti z ocenami recenzentov. Prijavitelj ne more zahtevati podatkov o recenzentu.

Direktor agencije imenuje komisijo za pritožbe, ki pripravi predlog odločitev o pritožbi. Direktor agencije predlog odločitve o pritožbi pošlje upravnemu odboru v sprejem.
Upravni odbor o pritožbi odloči v tridesetih dneh od prejema predloga iz prejšnjega odstavka. Upravni odbor mora svojo odločitev obrazložiti. Odgovorna oseba obvesti prijavitelja o rešitvi pritožbe.
Po sprejetem sklepu o rešitvi pritožb in obvestilu prijaviteljem, direktor agencije objavi sprejeto listo projektov na spletni strani agencije.

Za izvedbo izbranih projektov, uvrščenih na sklep o izboru projektov sklene agencija s prijaviteljem pogodbo o izvedbi.

Predlog pogodbe o izvedbi, skupaj z obrazci pogodbene dokumentacije, se pošlje prijavitelju (v nadaljnjem besedilu: sopogodbeniki) v podpis.
Podpisano pogodbo z izpolnjenimi obrazci pogodbene dokumentacije morajo sopogodbeniki vrniti agenciji v petnajstih dneh po njenem prejemu.

Če uradna oseba ugotovi, da pogodbena dokumentacija ni ustrezno izpolnjena, obvesti sopogodbenike o pomanjkljivostih in jih pozove, da jih odpravijo v tridesetih dneh. Če sopogodbenik v roku, določenem za dopolnitev pogodbene dokumentacije, ne odpravi pomanjkljivosti, agencija odstopi od sklenitve pogodbe in o tem najkasneje v osmih dneh obvesti sopogodbenika.

Sopogodbeniki jamčijo za verodostojnost podatkov v dokumentaciji.

Agencija spremlja in nadzoruje izvajanje projekta v vseh fazah njegovega poteka na podlagi letnih in zaključnih poročil o delu ter porabljenih sredstvih, in sicer v skladu z veljavnimi splošnimi akti agencije.
Agencija lahko zahteva od naročnika aplikativnega projekta in projekta s področja industrijskih raziskav poročilo o gospodarskih in drugih učinkih uporabe rezultatov še pet let po končanem projektu.

Za redno poročanje o izvajanju in financiranju projekta v skladu s pogodbo o izvedbi projekta, sta odgovora vodja projekta in odgovorna oseba sopogodbenika. Letna in zaključna poročila o projektih ocenjujejo strokovna telesa agencije. Za sofinancirane projekte se v oceno uresničevanja projekta vključi tudi letna in zaključna pisna ocena sofinancerja projekta z vsebinsko obrazložitvijo o potencialnih učinkih rezultatov projekta.

Letno poročilo o rezultatih opravljenega raziskovalnega dela obsega poleg naslova projekta, naziva in sedeža prijavitelja, imena in priimka vodje projekta in številke pogodbe o izvedbi, tudi kratko vsebinsko poročilo in dokazila o izpolnitvi prevzetih obveznosti glede:
1. ciljev projekta;
2. realizacije predloženega programa dela;
3. izkoriščanja dobljenih rezultatov;
4. utemeljitve eventualnih sprememb programa;
5. mednarodnega sodelovanja;
6. raziskovalnih in drugih rezultatov.
Letno poročilo mora podpisati odgovorna oseba sopogodbenika in vodja projekta.
Poročila, ki so v elektronski obliki morajo biti overovljena s spletnim kvalificiranim digitalnim potrdilom za vodjo projekta in odgovorno osebo sopogodbenika.

Zaključno poročilo o rezultatih opravljenega raziskovalnega dela na projektu obsega poleg naslova projekta, naziva in sedeža prijavitelja, imena in priimka vodje projekta, številke pogodbe o izvedbi, poročilo sofinancerja, ter zbirno poročilo in dokazila o izpolnitvi prevzetih obveznosti za vsa leta trajanja projekta, in sicer glede:
1. ciljev projekta;
2. poročila o realizaciji predloženega programa dela;
3. izkoriščanja dobljenih rezultatov;
4. mednarodnega sodelovanja;
5. raziskovalnih in drugih rezultatov.
Zaključno poročilo mora podpisati odgovorna oseba sopogodbenika in vodja projekta.
Poročila, ki so v elektronski obliki morajo biti overovljena s spletnim kvalificiranim digitalnim potrdilom za vodjo projekta in odgovorno osebo sopogodbenika.

Poleg podatkov iz 51. in 52. člena tega pravilnika morajo sopogodbeniki posredovati tudi finančno poročilo, ki vsebuje pregled porabe sredstev v skladu s standardi in normativi za izračun cene raziskovalnega dela in stroškov projekta, ki jih sprejme Vlada Republike Slovenije. Finančno poročilo morajo podpisati odgovorna oseba sopogodbenika, vodja projekta in računovodja.
Poročila, ki so v elektronski obliki morajo biti overovljena s spletnim kvalificiranim digitalnim potrdilom za vodjo projekta, odgovorno osebo sopogodbenika in računovodjo.
Finančno poročilo se odda hkrati z oddajo poročil iz 51. in 52. člena tega pravilnika.

Sopogodbenik je dolžan obveščati agencijo o vseh okoliščinah, ki vplivajo na uspešno izvajanje projekta. Če uradna oseba ugotovi, da spremenjene okoliščine onemogočajo nadaljnji nemoten potek projekta, lahko začasno prekine financiranje projekta.

Če se ugotovi, da projekta ne bo mogoče uspešno zaključiti zaradi objektivnih okoliščin, se nadaljnje izvajanje projekta prekine, sopogodbenik pa v tem primeru ni dolžan vrniti že izplačanih sredstev.
Če se ugotovi, da projekt ne bo uspešno zaključen zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti s strani izvajalca projekta, agencija razdre pogodbo o izvedbi projekta ter zahteva vrnitev vseh že izplačanih sredstev skupaj z zakonitimi obrestmi.

Na podlagi tega pravilnika izda agencija navodilo za izvajanje postopkov pri spremembah na projektih.

Agencija obvešča javnost in uporabnike o rezultatih izvedenih projektov na spletni strani agencije, v internih glasilih, sredstvih javnega obveščanja ter na javnih panelih in konferencah, ki jih organizira.

Sopogodbenik projekta je dolžan pri objavi rezultatov projekta oziroma pri vseh drugih oblikah javnega predstavljanja navesti, da so doseženi rezultati nastali v okviru projekta, ki je bil financiran iz sredstev državnega proračuna, ter na zahtevo agencije sodelovati pri obveščanju javnosti, ki ga organizira agencija.

Vse potrebne obrazce z navodili za izpolnjevanje, ki jih določa ta pravilnik sprejme direktor agencije. Obrazci in navodila morajo biti javno dosegljivi na spletni strani agencije.

Direktor agencije mora najkasneje v roku dveh mesecev izdati obrazce in navodila iz 59. člena tega pravilnika.

Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, se preneha uporabljati pravilnik o pogojih in metodologiji izbora in financiranja projektov temeljnega in aplikativnega raziskovanja (Uradni list RS, št. 21/01 in 38/02).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.