Na podlagi 27. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1) (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) in 16. člena Statuta Občine Mežica (Uradni list RS, št. 16/99, 73/00 in 16/03) je Občinski svet občine Mežica na 18. seji dne 16. 12. 2004 sprejel

S temi spremembami in dopolnitvami se spreminja Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje matičnih okolišev: Črna, Mežica, Prevalje, Ravne; območij, ki obsegajo prostor med mejo urbanističnih načrtov Črna, Mežica, Prevalje-Ravne in mejo ureditvenih območij naselij, določenih z družbenim planom občine Ravne na Koroškem za obdobje 1986–1990 in območje Stražišče – Breznica, za katera v tem srednjeročnem obdobju ni predvidena izdelava PIA (MUV, št. 20/86).

18. člen Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje matičnih okolišev: Črna, Mežica, Prevalje, Ravne; območij, ki obsegajo prostor med mejo urbanističnih načrtov Črna, Mežica, Prevalje-Ravne in mejo ureditvenih območij naselij, določenih z družbenim planom občine Ravne na Koroškem za obdobje 1986-1990 in območje Stražišče – Breznica, za katera v tem srednjeročnem obdobju ni predvidena izdelava PIA se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:

ki ga zajemajo obravnavani PUP 5, leži zahodno od ureditvenega območja urbanega naselja in je omejen na južni strani z PUP 3 b, na zahodni strani z mejo občine, na severni strani z PUP 3 a na vzhodni strani pa z PUP 1, 2 (območje urbanega naselja).
Na območju obravnavanih PUP je prostor v pretežni meri nepozidan. Obstajajo le posamezne kmetije. Prostor PUP 5 je opredeljen za športne in rekreacijske namene.
Iz PUP 5 sta izločeni dve vikend coni w4 in w5, za katere bodo v srednjeročnem obdobju izdelani izvedbeni akti.
V obravnavanem prostoru so locirani določeni športni objekti (sedežnica, vlečnice in pripadajoči objekti).

Na prostoru je možno organizirati le dejavnosti, ki ne bodo imele negativnih ekoloških vplivov. Opraviti je možno prenovo dotrajanih objektov.
Novogradnje in gradnja objektov športnega namena so dovoljene na osnovi izdelanih strokovnih podlag.
– Minimalni odmiki med objekti so določeni z mero 8m, minimalni odmiki od objekta do parcelne meje pa so 4m. Mere veljajo za najbolj izpostavljene točke objekta. Zagotovljena mora biti ustrezna požarna ločitev med objekti, s čemer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru. Odmike je možno zmanjšati, če graditelj pridobi soglasje soseda in so oblikovalni in funkcionalni pogoji zagotovljeni. Odmiki objektov od lokalnih cest so določeni s 4m od roba vozišča. Odmiki ograj in opornih zidov so določeni z mero 1m od vo­zišča. Višina ograj je določena z maksimalno višino 1m.
– Tlorisne in gabaritne mere obstoječih stavbnih mas morajo ostati v merilu sedanjega naselja. Upoštevati je potrebno obstoječi mikroambient organizacije sklopov objektov ter členitev stavbnih mas.
– Pri uporabi arhitektonskih elementov se morajo upoštevati lokalne značilnosti arhitekture ter značilnosti glede izbire materialov.
– Tipologija arhitekture je potrebno določiti v strokovnih podlagah, ki so podlaga za izvedbo zaključenih prostorskih celot.
– Poenotiti je potrebno strešne izvedbe, naklone strešin in materiale za kritino.
– Odmiki objektov od prometnih površin in primarnih vodov komunalnih naprav naj bodo usklajeni z veljavnimi sanitarno – tehničnimi predpisi.
– Na območju obravnavanih PUP je predvidena ohranitev dosedanje ureditve vegetacije, in sicer naj bo izbor usmerjen na domače drevesne vrste in domače grmovnice, tako za gospodarsko izrabo kot tudi za parkovne ureditve.
– Pri ureditvi regulacijskih del na vodnem dotoku Šumca naj se v čim večji meri ohrani naravni značaj.
– Pri predvidenih prostorskih ureditvah na obravnavanem območju predvidevamo manjše spremembe naravnega reliefa zaradi izgradnje športnih terenov in objektov.
– Vsi objekti morajo biti grajeni v oddaljenosti ene sestojne višine (ca. 30m) od roba gozda.
– Gradnja pomožnih gospodarskih objektov v gozdu praviloma ni dovoljena. Izjemoma je na območjih gozdov, kjer je tradicionalno prisotna čebelarska dejavnost, možna postavitev čebelnjakov.
– Krčitve gozdov za kmetijske namene so možne na površinah, kjer v strokovnih podlagah Zavoda za gozdove Slovenije ni evidentiranih ekoloških ali socialnih funkcij na prvi stopnji poudarjenosti.
– Pri urejanju prometnega omrežja je potrebno upoštevati priključke vseh obstoječih gozdnih prometnic (gozdne ceste, gozdne vlake, prostori za skladiščenje sortimentov).

– Za stanovanjske objekte naj velikost posamične gradbene parcele ne odstopa od okoliških parcel v območju.
– Za pomožne objekte se funkcionalno območje določi na osnovi namembnosti in velikosti objekta ter naravnih lastnostih razpoložljive parcele, namembnostjo in funkcijo.
– Za kmetijske (gospodarske) objekta so velikost funkcionalnega zemljišča določi glede na namembnost objekta, medsebojne razporeditve objektov, vrste in možnosti širjenje proizvodnje ter manipulacijskega prostora. Širina funkcionalnega zemljišča okoli kmetijskih gospodarskih objektov naj bo najmanj 5 m, v kolikor zaradi upoštevanja identitete okoliške zazidave ni potrebno prilagoditi zasnove. Manipulativni prostor mora biti v radiu najmanj 15 m, širina dovozov pa 3,5 m.
– Pri lokaciji objekta za obrtno dejavnost, proizvodno in storitveno, tako pri novogradnjah kot pri spremembi namembnosti, je določiti površine za izgradnjo
parkirnih mest in morebitne deponije materialov oziroma izdelkov.

– Predvidevamo izboljšanje kvalitete bivanja, izboljšanje sedanje stanovanjskega in komunalnega standarda na obravnavanem prostoru.
– Z uvedbo novih kurilnih medijev in z organizacijo ogrevanja naselja bo možno izboljšati ekološke pogoje v prostoru.
– Nadaljevati bo potrebno akcijo za odprava obstoječih virov onesnaženja na širšem območju.
– Na obravnavanem prostoru ni predvidena organizacija kakih novih dejavnosti, ki bi povzročile dodatne motnje v okolju.
– Predvideno je izboljšanje ravni oskrbe z organizacijo manjkajočih dopolnilnih dejavnosti.
– Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vodo, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim varovanjem voda 86. člen Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02).
– Za posege na območju, kjer so poplavno ogrožena, je v fazi izdelave projektne dokumentacije potrebna posebna preveritev.
– Na erozijsko ogroženih območjih je potrebno pred posegi v prostor zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe.
– Za posege kjer so zaznani erozijski procesi, je v fazi izdelave projektne dokumentacije potrebna posebna preveritev.
– Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati varovanje priobalnega zemljišča in sicer pri vodotokih 1. reda (Meža) 15 metrov.
– Od meje vodnega zemljišča in pri vodotokih 2. reda 5metrov od meje vodnega zemljišča (Zakon o vodah (ZV-1), 14. člen, Uradni list RS, št. 67/02). Ti odmiki morajo biti usklajeni s predvidenimi ureditvami strug vodotokov.
– Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati 37. člen Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02), ki določa, da na vodnih in priobalnih zemljiščih ter na območju presihajočih jezer ni dovoljeno posegati v prostor, razen v posebnih pogojih, kadar gre za:
– gradnjo objektov javne infrastrukture,
– gradnjo objektov grajenega javnega dobra po tem ali drugih zakonih,
– ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
– ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
– gradnjo objektov, potrebno za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
– gradnjo objektov, namenjeno varstvu voda pred onesnaženjem in
– gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije,

Mežica si je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje, na projektno dokumentacijo pa kulturnovarstveno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeni v strokovnem gradivu »Naravne smernice za spremembe in dopolnitve PUP št. 3 za matični okoliš Mežica« (ZRSVN, OE Maribor, junij 2004), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu Občine Mežica.

– prometno omrežje je možno posodobiti do obstoječih objektov ter nadaljevati do predvidenih športnih objektov. Predvidevamo izdelavo glavne pešpoti, ki bo potekala skozi celotno območje in povezovala glavne športne objekte.
1. Upoštevati je potrebno naslednjo zakonodajo, normative in predpise:
– Zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97)
– Zakon o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98)
– Uredba o kategorizaciji cest (Uradni list RS, št. 33/98)
– Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 46/00)
– Tehnični normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin (FFAG, PTI 1991)
– Pravilnik o temeljnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati ceste in njihovi elementi zunaj naselja s stališča prometne varnosti (Uradni list SFRJ, št. 35/81, 45/81)
– Pravilnik o zvočni zaščiti stavb (Uradni list RS, št. 14/99) in ostale tehnične normative, standarde in predpise s področja cestogradnje.
2. Glede na to, da so na območju Občine Mežica na državnih cestah R2-425 in R3-698 predvideni splošni ukrepi, veljajo splošna navodila, da si je v slučaju posega v varovalni pas državnih cest potrebno pridobiti posebne pogoje in mnenja DRSC za vsak primer posebej.
3. Investitor si mora v nadaljevanju postopka na pristojni izpostavi direkcije RS za ceste pridobiti:
– Smernice za načrtovanje in mnenja za planske investicijske akte nižjega nivoja.
– Projektne pogoje ter soglasja in dovoljenja za objekte, za katere se bo pridobivalo gradbeno dovoljenje, ne bodo pa podrobno obdelani v plansko investicijskih aktih nižjega nivoja.
– Soglasja in dovoljenja za ostale (nezahtevne) objekte, za katere se ne bodo pridobivala gradbena dovoljenja.
– Dovoljenja za zapore cest za objekte, ki se bodo izvedli na območju plansko-investicijskega akta nižjega nivoja.
– Dovoljenje za izredne prevoze, ki se bodo izvajali za potrebe izgradnje objektov v območju plansko-investicijskega akta nižjega nivoja.
– Služnostne pravice na podlagi veljavne služnostne pogodbe in izvedenega vpisa v zemljiško knjigo.
4. Pogoji za posege na cestni infrastrukturi:
– Cestni priključek mora biti ves čas obstoja vzdrževan tako, da ne predstavlja nevarnosti za cesto in promet na njej.
– Vsa potrebna talna in vertikalna prometna signalizacija, ki se mora predvideti v projektni dokumentaciji se izvede na stroške investitorja.
– Investitor priključka je dolžan dovoliti uporabo priključka tudi ostalim uporabnikom, če za to obstajajo ustrezni pogoji.
– Če se zaradi gradnje novega priključka pojavi čezmerna obremenitev ceste R2-425 in R3-698 je potrebno pred in po zaključku del opraviti komisijski ogled v sestavi investitorja in upravljavca ceste ter oceniti nastalo škodo na cesti, ki jo je dolžan investitor poravnati pred izdajo uporabnega dovoljenja (11. in 14. člen Zakona o javnih cestah).
– Vsa predvidena prečkanja državne ceste R2-425 in R3-698 je potrebno izvesti s podbijanjem oziroma podvrtanjem vozišča. Prečnega prekopa na tangiranem odseku državne ceste se ne dovoljuje. V primeru, da podbijanje oziroma podvrtanje cestnega telesa ni izvedljivo, si mora investitor pridobiti ustrezno izjavo pooblaščenega in registriranega izvajalca del ter za izvedbo prečnega prekopa zaprositi za dovoljenje Direkcijo RS za ceste – izpostava Maribor.
– Instalacije v cestnem telesu morajo biti napeljane v posebnih ceveh, ki omogočajo popravila in obnovo brez ponovnih posegov v cestno telo.
– Gradbena jama mora biti pravilno razprta, vozišče pa zavarovano proti vdiranju. Na delu trase, kjer se predvidi prečno križanje cestnega telesa s podvrtanjem oziroma podbitjem, je investitor oziroma izvajalec dolžan izvesti sanacijo gradbenega posega tako, da se prepreči kakršnokoli zmanjšanje nosilnosti vozišča (posedanje vozišča).
– V primeru oviranja prometa na cesti glede tehnologije izvajanja del, si mora investitor v smislu 65. člena zakona o javnih cestah, pridobiti odločbo za popolno zaporo z obvozom ali za delno zaporo ceste od direkcije rs za ceste, na osnovi vloge in elaborata začasne prometne ureditve, za čas izvajanja del. Promet na cesti je dolžan izvajalec del v času izvedbe zavarovati z ustrezno cestno-prometno signalizacijo v smislu določil pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 46/00) in zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98). Prometno signalizacijo postavi usposobljeno, registrirano in pooblaščeno podjetje na stroške investitorja. Izvajalec del je dolžan vršiti stalno kontrolo nad postavljeno prometno signalizacijo in le-to odstraniti takoj po zaključku del, zaradi katerih je bila postavljena.
– Če bi zaradi gradnje prišlo do uničenja mejnikov, je le-te investitor dolžan na svoje stroške po pooblaščeni organizaciji za geodetske meritve postaviti v prvotno stanje.
– Začetek in zaključek del je potrebno prijaviti Direkciji RS za ceste – izpostava Maribor.
– Dela na predmetnem objektu lahko izvaja samo za ta dela usposobljeno, registrirano in pooblaščeno podjetje. Gradbena dela se morajo izvajati pod nadzorom za to pooblaščenega, usposobljenega in registriranega podjetja. Stroški nadzora bremenijo izvajalca oziroma investitorja, za kar je dolžan izvajalec del pred pričetkom dostaviti naročilnico.
– Investitor je materialno in kazensko odgovoren za morebitno škodo, ki bi nastala na cesti ter škodo, ki bi bila povzročena uporabnikom ceste zaradi neprimerne tehnologije izvajanja gradbenih del. Vsi stroški za tozadevno povzročeno škodo oziroma stroški poškodb vozišča bremenijo izvajalca del oziroma investitorja.
– Gradbena dela se morajo izvajati pod nadzorom pooblaščenega vzdrževalca ceste. Stroški nadzora bremenijo izvajalca del oziroma investitorja, za kar je dolžan izvajalec del pred pričetkom dostaviti naročilnico.
– Gradbena dela ne smejo ovirati ostalih voznih površin državne ceste na obravnavanem območju.
– Za vso morebitno povzročeno škodo na napravah ali instalacijah vgrajenih v cestni svet oziroma varovalni pas ceste, ki bi nastala zaradi prometa ali izvajanja vzdrževalnih del na cesti, investitor ni upravičen uveljaviti odškodnine.
– Investitor je dolžan takoj, oziroma najkasneje v roku 60 dni od dneva prejema obvestila direkcije rs za ceste odstraniti vgrajene naprave iz varnostnega pasu ceste oziroma cestnega telesa in vzpostaviti prvotno stanje brez odškodnine, če to zahtevajo gradbeni ukrepi pri izvajanju del v zvezi z izboljšanjem stanja ceste.
– Investitor je dolžan vgrajene naprave oziroma instalacije redno vzdrževati na lastne stroške.
– V primeru rekonstrukcije državne ceste na tangiranem odseku je investitor dolžan projekt za gradnjo na tangiranem odseku uskladiti s projektom rekonstrukcije ceste.
– Ob dokončanju predmetnega ukrepa oziroma posega je investitor dolžan pred predajo v promet obvestiti direkcijo rs za ceste. Le-ta določi pooblaščeno komisijo, ki opravi pregled izvedenega posega, kateri mora biti izveden skladno s pogoji in veljavnimi predpisi. Sklic komisije in povračilo stroškov za delo komisije je obveznost naročnika. V primeru, da za poseg ni bilo izdano gradbeno dovoljenje, pa je za uspešnost pregleda potrebno na dan pregleda predložiti vso potrebno dokumentacijo (projekt, potrjene predračune, pogodbe, gradbene dnevnike, potrjene obračunske situacije, gradbene knjige, ateste, vpise nadzornega organa, izjave soglasodajalcev in druga dokazila o kakovosti izvedenih del, izjave, ipd.), vpisano v tabele I. do VII. v smislu Zakona o graditvi objektov in projekt izvedenih del. Po uspešno opravljenem pregledu investitor skladno z zakonom o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97) preda objekt v upravljanje in vzdrževanje Direkciji RS za ceste, le-ta pa ga preda v vzdrževanje pooblaščeni organizaciji za redno vzdrževanje cest.
– Po končanj del je upravni organ dolžan v smislu 90. člena Zakona o graditvi objektov k tehničnemu pregledu pismeno povabiti tudi predstavnika Direkcije RS za ceste – izpostava Maribor.
– Investitor oziroma upravni organ mora en izvod odločbe upravnega organa takoj dostaviti Direkciji RS za ceste – izpostava Maribor.
– Po izvedbi del mora prosilec (investitor) vse podatke o postavljeni prometni signalizaciji vnesti v KATSIG s predpisanimi obrazci, katere obvezno dostavi predstavniku direkcije RS za ceste na tehničnem pregledu.
– Zaradi sprememb na državnih cestah mora prosilec (investitor) po izvedbi del izpolniti obrazec za vnos podatkov v BCP (banko cestnih podatkov Direkcije RS za ceste), katerega se mora obvezno dostaviti predstavniku Direkcije RS za ceste na tehničnem pregledu.

Prostor je delno komunalno opremljen. Predvidevamo dopolnitev potrebne komunalne infrastrukture:
– za komunalno opremljenost stavbnega zemljišča skrbi investitor,
– investitor je dolžan urediti zemljišče najkasneje ob pričetku uporabe objekta,
– če ni možno objekt priključiti na javno kanalizacijo, morajo biti odplake speljane v greznico v skladu z zdravstvenim soglasjem,
– kjer obstoji ali je v gradnji novi vodovod ali kanalizacija, mora biti vsa nova in dopolnilna gradnja priključena v skladu s pogoji upravljavca,
– kjer ni javnega vodovoda, mora investitor zgraditi vodnjak ali zajetje v skladu s pogoji pooblaščene strokovne organizacije (praviloma za več objektov skupaj in z izvedbo primerne zaščite),
– pri gradnji lokalnih vodovodov si mora investitor pridobiti zdravstveno soglasje,
– vse garaže morajo biti opremljene z lovilcem olj,
– gnojišča pri kmečkih gospodarskih poslopjih morajo biti grajena po določilih strokovnega navodila o urejanju gnojišč in greznic,
– pred izpustom odplak v vodotok je treba odplake očistiti do take stopnje, da ustrezajo mejnim koncentracijah, podanim z zakonom o vodah,
– v območjih, kjer bodo zgrajeni dislocirani pomožni objekti in čebelnjaki se naj predvidijo suha stranišča,
– drenažne vode, površinske žive vode, neonesnažene meteorne vode s streh in utrjenih površin je treba odvajati ločeno v potoke,
– interni dovozi in pristopi morajo biti navezani na javno prometno omrežje s skupnim priključkom. Dovozi in priključki se smejo graditi samo s soglasjem pristojne organizacije za vzdrževanje cest,
– na zaščitenih – prispevnih območjih vodovodov z izjemoma naprav vodovoda, zajetij, rezervoarjev in cevovodov gradnja ni dovoljena.

kakor tudi za vse plombe, bo potrebno upoštevati lokalne pogoje in stanje na terenu.

Se spremeni:
1. Zdravstveni inšpektorat RS, Območna enota Dravograd, Meža 10, Dravograd
2. Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Izpostava Slovenj Gradec, Meškova 21, Slovenj Gradec
3. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija RS za okolje, Sektor za vodno gospodarstvo, Krekova 17, Maribor
4. Komunalno podjetje »LOG«, Dobja vas 187, Ravne na Koroškem
5. Komunala Mežica, Trg svobode 1, 2392 Mežica
6. Direkcija RS za ceste, Območna enota Maribor, Pesnica pri Mariboru 33, 2211 Pesnica
7. Elektro Celje, PE Slovenj Gradec, Francetova 12, Slovenj Gradec
8. Telekom Slovenije p.o. PE Maribor, Titova cesta 38, Maribor
9. Zavod za gozdove Slovenije, Izpostava Slovenj Gradec, Vorančev trg 1, Slovenj Gradec
10. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, Slomškov trg 5, Maribor
11. Zavod RS za varstvo narave, Vojkova ulica 1a, 1000 Ljubljana.

Prostorski ureditveni pogoji na obrobju urbanih naselij naj zagotavljajo kontrolirani nadaljnji razvoj predelov naselij katere v tem srednjeročnem obdobju predvidena izdelava prostorskih izvedbenih aktov ali pa so prostorski ureditveni pogoji usmerjeni na varovanje zazidave kompleksov, ki bodo aktivirani v daljšem časovnem obdobju.
Prostorski del projektne dokumentacije, s katero se določijo usmeritve za posamičen poseg v prostor, mora biti po obsegu obdelave prilagojena vplivnemu območju nameravanega posega, po stopnji podrobnosti in kompleksnosti obdelave, po naravi problemov, ki jih nameravani poseg zadeva.

Poleg določil tega odloka je potrebno upoštevati vsa mnenja in pogoje soglasjedajalcev, ki so sestavni del PUP.

S sprejetjem tega odloka nehajo veljati na območju PUP št. 5 določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje matičnih okolišev: Črna, Mežica, Prevalje, Ravne; območij, ki obsegajo prostor med mejo urbanističnih načrtov Črna, Mežica, Prevalje-Ravne in mejo ureditvenih območij naselij, določenih z družbenim planom občine Ravne na Koroškem za obdobje 1986-1990 in območje Stražišče – Breznica, za katera v tem srednjeročnem obdobju ni predvidena izdelava PIA (MUV, št. 20/86).

PUP je občanom, organizacijam in podjetjem stalno na vpogled na Občini Mežica in Upravni enoti na Ravnah na Koroškem.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe Republike Slovenije.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.