Na podlagi prvega odstavka 46. člena Zakona o ureja­nju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) sprejme državni lokacijski načrt za obojestranski bencinski servis Vipava na odseku hitre ceste Razdrto–Vipava (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt).
(2) Državni lokacijski načrt je izdelal LUZ, d.d., Ljubljana, pod številko projekta 5465, december 2004.

(1) Ta uredba določa: ureditveno območje, zasnovo projektnih rešitev prometne infrastrukture, zasnovo projektnih rešitev za urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje, zasnovo projektnih rešitev za urejanje komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave in kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin, etapnost izvedbe, obveznosti investitorja in izvajalcev, tolerance ter nadzor nad izvajanjem določb te uredbe.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v državnem lokacijskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, Uradu za prostorski razvoj in na Občini Vipava.

(1) Ureditveno območje državnega lokacijskega načrta obsega zemljišča oziroma dele zemljišč z naslednjimi parc. št. v k.o. Vipava:
– 3094, 3096, 3097, 3098, 3099, 3100, 3101, 3102, 3103, 3104, 3105, 3106, 3107.
(2) Izven sklenjenega ureditvenega območja državnega lokacijskega načrta se izvede prestavitve, novogradnje in ureditve komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih objektov in naprav tudi na zemljiščih oziroma delih zemljišč v k.o. Vipava:
a) telefon: 3102, 3103, 3104, 3105, 3106, 3107, 3108, 3109;
b) meteorna kanalizacija: 3102, 3044, 3095, 3098;
c) javna razsvetljava: gradbena parcela hitre ceste H-4, gradbena parcela ceste Gl 12;
d) vodovod: 3100, gradbena parcela ceste Gl 12.

Ureditveno območje obsega:
– območja platojev Vipava–sever in Vipava–jug, na katerih so površine za promet, površine za oddih in druge zelene površine ter objekt bencinskega servisa,
– območja okoljevarstvenih ukrepov, vključno z rekultivacijo zemljišč,
– območja prestavitev in ureditev komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih infrastrukturnih objektov, objektov in naprav.

(1) Platoja se locira med km 11+300 in km 11+700 hitre ceste H-4 Razdrto–meja Italija, odsek 0374 Razdrto–Selo.
(2) Dostope na platoja se predvidi s hitre ceste. Elementi zaviralnih in pospeševalnih pasov so:
– dolžina 250 m,
– širina vozišča 3,50 m,
– robni pasovi skupaj 0,55 m,
– bankina 1,3 m.
(3) Dostope za zaposlene se uredi izven območja cestninjenja.
(4) Na vsakem platoju se zasnuje po 30 parkirnih mest za osebna vozila, od teh 5 za uslužbence, 6 za avtodome in avtobuse ter 13 za tovorna vozila, priklopnike in vlačilce. Za parkiranje izločenih tovornjakov se vzporedno s hitro cesto uredi utrjene pasove zelenic.
(5) Niveleto platojev se prilagodi niveleti hitre ceste. Plato Vipava–sever se dvigne do 1,30 m nad teren, plato Vipava–jug se dvigne do 0,50 m nad teren. Vzdolžna padca znašata 1,6% in 0,62%.
(6) V prometni signalizaciji se obojestranski bencinski servis Vipava poimenuje bencinski servis Mlake.

(1) Projektne rešitve za krajinsko oblikovanje se opredeli v načrtu krajinske arhitekture. V načrtu krajinske arhitekture se opredeli rešitve v zvezi s preoblikovanjem reliefa, urejanjem in ozelenjevanjem prostih površin na platojih in ob platojih ter zasnovo rekreacijskih površin oziroma površin za počitek in oddih.
(2) Protivetrne zemeljske nasipe z nadgrajeno kovinsko ograjo se oblikuje skladno z obstoječimi protiveternimi objekti, s posebno pozornostjo oblikovanja stranskih iztekov, zaključkov in zaokroževanja pete. Brežine nasipov se izvede z nagibom 2 : 3 ali položneje, s tekočim iztekom v okoliški teren. Protivetrno ograjo na betonskem zidu se arhitekturno oblikuje in obsadi.
(3) Območje se zasadi tako, da se oblikuje celostno rešitev platojev v odnosu do stičnih območij. Novo vegetacijo se zasnuje tako, da zagotavlja ustrezno vpetost posega v prostor in opravlja ekološko vlogo. Na ločilnih pasovih znotraj območij platojev se v čim večji možni meri zasadi drevje višjega kakovostnega razreda. Vzhodni rob platoja Vipava–sever se zasadi v navezavi z obvodno vegetacijo ob Gacki z ohranjanjem pogledov v zaledje. Robove platoja Vipava–jug se v pasu proti cesti Gl 12 intenzivno zasadi v drevesnem in grmovnem sloju. Pri izboru in vzdrževanju rastlin se upošteva prometno preglednost.
(4) Zaradi omejenih prostorskih možnosti zasaditve pasu med hitro cesto in platojem, se obstoječa zemeljska nasipa na strani proti platoju humusira in zasadi s pokrovnimi grmovnicami in popenjavkami.
(5) Vse brežine zemeljskih nasipov in zelene površine, ki niso posebej zasajene, se humusira in zatravi.
(6) Pri načrtovanju se spoštuje tradicionalne gradbene materiale in vzorce ter avtohtono vegetacijo, z upoštevanjem sodobnih principov oblikovanja.
(7) Na vsakem platoju se postavi informacijski pano za območje Občine Vipava. V soglasju z investitorjem oziroma najemnikom je dopustno postaviti stojnico za prodajo lokalnih proizvodov.
(8) Na vsakem platoju je dopustno postaviti označevalno opremo najemnika (drogove za zastave, table s podatki o ceni goriva).
(9) Na vsakem platoju se uredi prostor za počitek in oddih. Prostor se ustrezno opremi z urbano opremo in zasadi. Z zasaditvijo in drugimi elementi se zagotovi čim boljše mikroklimatske pogoje.

(1) Objekta bencinskih servisov na platoju Vipava–sever in Vipava–jug se zasnuje enako, razen dodatnega varovanja objekta na platoju Vipava–jug pred burjo. Pred gostinskim delom se za varstvo pred burjo doda ustrezno zaščito.
(2) Objekt obsega pretakalno ploščad s tremi točilnimi otoki pod nadstreškom in stavbo bencinskega servisa. V stavbi bencinskega servisa so: prodajalna s pripadajočimi skladišči, sanitarni prostori, gostinski lokal s pripadajočim vrtom, sanitarijami in skladišči.
(3) Nadstrešnico nad pretakalno ploščadjo se izvede iz jeklene vidne konstrukcije in prekrije z ustrezno kritino. Na robu nadstrešnice je dopustno namestiti masko z logotipom investitorja. Nadstrešnica se preko vmesnega prozornega segmenta navezuje na nadstrešnico nad objektom bencinskega servisa. Nadstrešnica je v naklonu 2–3°, višine od +4,80 m nad pokritim delom gostinskega vrta do +6,40 m nad pretakalno ploščadjo. Okvirne tlorisne dimenzije nadstrešnice nad pretakalno ploščadjo so 25,50 m x 9,50 m, nadstrešnice nad stavbo pa 26,00 m x 15,00 m.
(4) Stavba bencinskega servisa je pritlična, okvirnih tlorisnih dimenzij 22,50 m x 12,50 m. Stavba je montažne izvedbe, iz jeklene konstrukcije z ustrezno fasadno oblogo. Prodajalna je na uvozni strani, z vhodom pod prozornim nadstreškom. Gostinski del je na izvoznem delu. Sekundarni servisni prostori so na zaledni strani.
(5) V nadaljnjih fazah projektiranja objektov na območju platojev so pri notranji razporeditvi in ureditvi prostorov dopustne tudi rešitve po predlogu najemnika spremljajočega objekta, ki pa ne smejo biti v nasprotju z določbami te uredbe glede dimenzij zunanjih gabaritov.
(6) Na vsakem platoju se vzporedno s stavbo bencinskega servisa locira pomožni objekt za ekološko varno skladiščenje odpadkov in prodajo plinskih jeklenk. Objekt se ogradi in oblikovno uskladi s stavbo bencinskega servisa.
(7) Pri arhitekturnem oblikovanju se upošteva načela oblikovanja stavbnih elementov, ki so značilni v tem delu prostoru. Pri načrtovanju se spoštuje tradicionalne materiale, členitev gradbenih mas, ritem odprtih in polnih sten, nagibe strešin, hkrati pa naj bo arhitekturno oblikovanje sodobno.

(1) Pri projektiranju komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov se upošteva zasaditveni načrt.
(2) Zaradi gradnje obojestranskega bencinskega servisa je treba prestaviti, zamenjati oziroma zaščititi komunalne, energetske in telekomunikacijske naprave in objekte. Projektiranje in gradnja komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih naprav in objektov mora potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, ki se nahajajo v obvezni prilogi državnega lokacijskega načrta, in sicer v kolikor niso v nasprotju s to uredbo.
(3) Za dopustna odstopanja po tej uredbi se lahko štejejo tudi druga križanja komunalnih vodov z območjem obojestranskega bencinskega servisa, ki niso določena s to uredbo. K vsaki drugačni rešitvi križanj mora investitor voda predhodno pridobiti soglasje investitorja oziroma upravljavca bencinskega servisa.

(1) Za zagotovitev vodooskrbe obeh bencinskih servisov se zgradi vodovod NL DN 100, ki se priključi na projektirano omrežje NL DN 150 za vodooskrbo zgornje Vipavske doline. Vodovod NL DN 100 prečka hitro cesto v obstoječi zaščitni cevi v profilu hitre ceste P 582.
(2) Na območju bencinskih servisov se namesti ustrezno hidrantno omrežje.

(1) Meteorne vode s platoja Vipava–jug se odvodnjava v odprti jarek ob južni strani hitre ceste, ki je preko zadrževalnika priključen na naravni recipient.
(2) Meteorne vode s platoja Vipava–sever se odvodnjava v obstoječi kanal, že zgrajen za potrebe odvodnjavanja podvoza 3-4/1, ter se izliva v vodotok Gacko.
(3) Sanitarne odpadne vode iz bencinskega servis Vipava–jug se spelje v obstoječi glavni kanal »S« ob glavni cesti, ki je priključen na centralno čistilno napravo v Vipavi.
(4) Sanitarne odpadne vode iz bencinskega servisa Vipava–sever se spelje v predvideno malo kompaktno biološko čistilno napravo (100PE) z iztokom v potok Gacko.
(5) Potok Gacka ima naslednje karakteristične pretoke: Q100 = 23.3 m3/s, srednji pretok sQn 190 l/s in nizki pretok nQn 50 l/s. Količina očiščene odpadne vode na iztoku v vodotok ne sme presegati predvidene, ki je 1,2 l/s. Pred izlivom se na meteornem kanalu vgradi manjši separator (lovilec olj).
(6) Iztočni objekt očiščene odpadne vode ne sme segati v pretočni profil vodotoka in mora imeti vgrajeno povratno zaklopko ter biti oblikovan v naklonu brežine. Kota dna iztoka naj bo v višini gladine pri srednjem nizkem pretoku. Predvidi se tudi ustrezno protierozijsko zaščito struge vodotoka v območju izpusta.
(7) Projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja mora imeti ustrezne rešitve odvoda vseh vrst odpadnih voda s priloženimi detajli in definiranim tipom posameznih elementov (peskolovi, ponikovalnice, lovilci olj, čistina naprava). V dokumentaciji mora biti predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj, in sicer skladno z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnic za motorna vozila (Uradni list RS, št. 10/99, 40/04 in 41/04 – ZVO-1) oziroma skladno z veljavnimi predpisi.
(8) Zaščita podtalnice ni predvidena, saj se vodni viri nahajajo izven vplivnega območja obravnavanega posega.

Napajanje bencinskih servisov z električno energijo se omogoči iz prenovljene tipske kabelske 639 kVA transformatorske postaje na območju tankovskih garaž. Prenovljena transformatorska postaja služi istočasno potrebam avtocestne baze in vojaškega poligona Mlake. Nizkonapetostne kable od prenovljene transformatorske postaje do bencinskega servisa Vipava–sever se položi v že izvedeno kineto pod hitro cesto v profilu hitre ceste P 585. Predvidi se priključke za avtodome.

Od spojke S12 na obstoječem telefonskem kablu K1 Vipava do obeh bencinskih servisov se položi 10 parni glavni telefonski kabel. Trasa projektiranega kabla prečka hitro cesto v obstoječih ceveh Ø 125 mm v profilu hitre ceste št. 590.

Platoje počivališč se opremi s tipsko javno razsvetljavo, ki se napaja iz dveh novih prižigališč. Prižigališči se priključita na prenovljeno TP.

Stebriček za klic v sili se prestavi z območja izvoza v profil hitre ceste P 590. Navezava na omrežje klica v sili se izvede pod hitro cesto preko obstoječe cevi v istem profilu.

(1) Posege v tla se izvede tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Vse površine, vključno z začasnimi prometnimi utrditvami in gradbenimi površinami, na katerih bodo potekala gradbena dela, se opredeli pred začetkom gradbenih del.
(2) Pri gradnji se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, ter le materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov se prepreči emisije prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu. S teh površin se prepreči tudi odtekanje vode na kmetijsko obdelovalne površine. Pri ravnanju z odpadnimi vodami se upošteva določbo 17. člena te uredbe. Predvidi se nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive snovi zaradi nezgod na tehnoloških površinah.
(3) V sklopu izdelave projektne dokumentacije se izdela projekt o ravnanju in uporabi rodovitnega dela prsti. Prst se odstrani in deponira ter uporabi za sanacijo devastiranih in degradiranih tal. S sanacijo razgaljenih površin se začne že v času gradnje avtoceste. Prst se odstrani in premesti na drugo lokacijo tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim materialom. Deponije se izvede tako, da se ohrani njena rodovitnost in količina, pri tem ne sme priti do mešanja mrtvice in živice, ki ne sme biti deponirana v kupih, višjih od 1,20 m. Deponije se zaščiti pred onesnaževanjem in erozijskimi procesi. Med gradnjo se vodi evidenca o mestih in količinah odstranjene prsti in lokacijah za deponiranje ter o nadaljnji uporabi za sanacijo. Z viški rodovitne zemlje razpolaga lokalna skupnost v skladu z veljavnimi občinskimi akti.

(1) Investitor je dolžan omogočiti dostop na kmetijska zemljišča v času izgradnje in po izgradnji.
(2) Investitor je v času gradnje dolžan zagotavljati čim manjše poseganje na kmetijske površine ter ravnati z rodovitno prstjo v skladu s prejšnjim členom. Po izgradnji je treba poškodovana kmetijska zemljišča, ki po posegu ne bodo zasedena, vrniti v prvotno stanje.

(1) Zaradi gradnje obojestranskega bencinskega servisa se vodni režim, posebej pa režim odtoka visokih voda na vplivnem območju, ne sme poslabšati. V strugo Gacke se ne sme posegati.
(2) Investitor zagotovi poslovnik o obratovanju in vzdrževanju sistema za odvod meteornih vod s cestišča. Poslovnik mora za primere razlitja večjih količin goriv, olj in drugih za vodotoke škodljivih tekočin, suspenzij in drugih materialov vsebovati načrt za preprečevanje vdora teh snovi v vodotoke in za njihovo odstranitev.
(3) Utrjene površine, na katerih se izvaja pretakanje goriv in manjša popravila tehničnih naprav, je treba urediti tako, da ni možno neposredno odtekanje odpadnih in izcednih vod na tla, podzemne vode, tekoče površinske vode ali vode namenjene pripravi pitne vode. Utrjene površine morajo biti ustrezno odvodnjavane in prečiščene. Možni ukrepi za ravnanje z odpadnimi vodami naj bodo predvideni že v okviru programa gradbenih del.
(4) Transportni in gradbeni stroji, ki se bodo uporabljali pri gradnji, morajo biti tehnično brezhibni in ustrezno vzdrževani.
(5) Za primere razlitja ali razsutja nevarnih tekočin ali drugih materialov je potrebno onesnaženi material (npr. onesnažena tla) preiskati v skladu s pravilnikom, ki ureja ravnanje z odpadki, z namenom, da se opredeli pravilni način deponiranja. Preiskavo lahko izvede le od Ministrstva za okolje in prostor pooblaščena institucija.
(6) Zadrževalniki morajo biti redno vzdrževani in dimenzionirani tako, da bodo tehnično učinkoviti tudi v razmerah povečanih količin vode.
(7) Vzdrževalec bencinskega servisa mora imeti pripravljen načrt za takojšnje učinkovito ukrepanje v primeru razlitij polutantov (goriva, olja in druge za vodne vire škodljive suspenzije), ki ga potrdi ustrezna služba Ministrstva za okolje in prostor in Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije, ločeno za čas gradnje in za čas obratovanja avtoceste.
(8) Načrt mora vključevati način obveščanja ustreznih strokovnih služb o morebitni nezgodi, predvidene ukrepe za preprečevanje vdora nevarnih snovi v podtalnico, ukrepe za odstranitev sedimenta in izbor lokacije za odlaganje kontaminiranega sedimenta. V času gradnje je treba voditi evidenco nevarnih snovi, ki se uporabljajo na gradbišču.
(9) Z gradbeno tehničnimi rešitvami mora investitor zagotoviti maksimalno zaščito pred izlitjem polutantov s cestišča. Za čas gradnje je potrebno izdelati elaborat ekološke ureditve gradbišča, ki je sestavni del dokumentacije za pridobitev enotnega dovoljenja za gradnjo.

(1) Območje gradbišča je potrebno omejiti na najmanjši možni poseg, med gradnjo se ne sme posegati v priobalni pas Gacke v širini 15 m, razen v primeru nove zasaditve. Vegetacijo ob Gacki je treba v celoti ohranjati. Med potokom in platojem je treba zasaditi avtohtono drevesno in grmovno vegetacijo.
(2) Odlaganje vsakršnega gradbenega ali izkopnega materiala, splakovanje delovnega orodja v Gacki, spuščanje betonskega mleka ali cementnih odpadkov v Gacko ter odtekanje naftnih derivatov, ki se uporabljajo za delovanje gradbenih strojev in transportnih sredstev, ni dopustno. Pri ravnanju z odpadnimi vodami, embalažo in gradbenimi elementi se upošteva določbo 17. člena te uredbe. Predvidi se nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive snovi zaradi nezgod na tehnoloških površinah.
(3) V primeru uničenja vodnega življa krije investitor stroške ribiški družini Ajdovščina.
(4) Gradnja se po možnosti ne izvaja v spomladanskem obdobju razmnoževanja. Po končani gradnji je potrebno vse začasne objekte odstraniti in površine vrniti v prvotno stanje.

Zagotoviti je potrebno stalen arheološki nadzor zemeljskih izkopov, ki ga izvaja Zavod za varstvo kulturne dediščine Republike Slovenije, Območna enota Nova Gorica. Morebitna nova arheološka najdišča je potrebno obravnavati v skladu z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine. Pričetek gradbenih del mora biti predhodno javljen Zavodu za varstvo kulturne dediščine Republike Slovenije, Območni enoti Nova Gorica.

(1) Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi, ki urejajo hrup v naravnem in življenjskem okolju, in predpisi, ki urejajo hrup zaradi cestnega in železniškega prometa.
(2) Uporabljena delovna mehanizacija mora biti opremljena s certifikati o zvočni moči, ki ne sme presegati zakonsko predpisanih vrednosti. Vsa hrupna dela naj se glede na dovoljene ravni hrupa izvajajo v času med 7. in 19. uro.

(1) Ob hitri cesti so že izvedeni zemeljski nasipi, nadgrajeni z jekleno protivetrno ograjo. Višina zemeljskih nasipov je 1,5 m, višina jeklene ograje je 1,0 m.
(2) Za varstvo bencinskega servisa je predviden še naslednji ukrep:
– nov zemeljski nasip s protivetrno ograjo in betonski zid s protivetrno ograjo na zahodni strani severnega platoja.

V času gradnje je treba upoštevati predpise, ki urejajo emisijske norme za naprave, ki se med gradnjo uporabljajo za pripravo gradbenega materiala. Potrebno je vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin ter čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča bencinskega servisa na javne prometne površine in prekrivanje sipkih tovorov pri transportu po javnih prometnih površinah.

(1) Upoštevati je treba prostorske, gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom, s katerimi bodo zagotovljeni:
– pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja,
– potrebni odmiki med objekti ali potrebna protipožarna ločitev,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) Pri načrtovanju je treba upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara v naseljih, zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov ter širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.
(3) Pri projektiranju in graditvi objektov, napeljav, opreme in postrojev ter izdelavi naprav in izdelkov je treba upoštevati ukrepe varstva pred požarom, zlasti pa ukrepe za:
– zmanjšanje možnosti nastanka požara,
– pravočasno odkrivanje in obveščanje o požaru,
– učinkovito in varno gašenje požara ter reševanje v in iz objekta,
– zagotovitev prometnih in delovnih površin za intervencijska vozila.
(4) Pri načrtovanju ukrepov varstva pred požarom je treba upoštevati vrsto in namembnost posega, naprave ali sredstva, požarno tveganje in ogroženost ter požarno varnost, določeno s predpisi o varstvu pred požarom.

(1) Etape izvajanja državnega lokacijskega načrta so:
– izgradnja platojev (spodnji ustroj) in izgradnja komunalne infrastrukture do obeh platojev,
– izgradnja platojev (zgornji ustroj), izgradnja objektov bencinskega servisa in zunanje ureditve.
(2) Etape iz prejšnjega odstavka se lahko izvajajo ločeno ali sočasno.

(1) Investitor mora zagotoviti celosten načrt monitoringa v času gradnje in obratovanja obojestranskega bencinskega servisa za področja, ki jih določa poročilo o vplivih na okolje:
a) za tla med gradnjo:
– nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije,
– nadzor nad uporabo goriv ter motornih in strojnih olj,
– nadzor in ukrepanje ob emisijah prahu iz gradbenih površin,
– nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov,
– nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov;
b) za podzemne in površinske vode med gradnjo:
– spremljanje ravnanja z gradbenimi in drugimi materiali, npr. hidroizolacijskimi premazi,
– spremljanje razmer glede tehnične primernosti naprav in transportnih vozil ter ravnanja z gorivi ter strojnimi in drugimi olji,
– spremljanje ravnanja z odpadno embalažo;
c) za površinske vode med obratovanjem:
– monitoring se izvaja na potoku Gacka, s primerjavo z izmerjenimi vrednostmi iz obstoječega stanja in med gradnjo, glede na mejne vrednosti za kemijsko stanje površinskih vodotokov in mejne vrednosti za kakovost voda za življenje sladkovodnih vrst rib v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja;
d) za vodne organizme med gradnjo in med obratovanjem:
– monitoring ribjih populacij in primorskega koščaka;
e) za vegetacijo med obratovanjem:
– spremljanje stanja nove zatravitve in zasaditve v okviru rednih vzdrževalnih del, dve leti po zasaditvi.
(2) V primeru nesreče z razlitjem ali razsutjem nevarne tekočine ali snovi je potrebno načrtovati dodatni monitoring. Vsebina dodatnega monitoringa se določi na osnovi ocene obsega nesreče in značilnosti tekočine ali snovi.
(3) Izvajalec monitoringa o rezultatih monitoringa redno obvešča izvajalca gradbenih del oziroma upravljavca z vmesnimi poročili.
(4) Pri določitvi monitoringa se smiselno upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. V delih, kjer je to mogoče, je treba monitoring prilagoditi in uskladiti z drugimi obstoječimi državnimi in lokalnimi spremljanji stanj kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja (tla, površinske in podzemne vode, živali in rastline) je treba zagotoviti vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju posamezne sestavine okolja. Točke spremljanja stanja je treba zasnovati tako, da omogočajo kontinuirano pridobivanje podatkov. Monitoring je treba izvajati v skladu z veljavnimi predpisi in usmeritvami, določenimi v Poročilu o vplivih na okolje. Rezultati monitoringa so javni. Investitor je dolžan poskrbeti za dostopnost podatkov.
(5) Dodatni ustrezni zaščitni ukrepi, ki jih je investitor dolžan izvesti na podlagi rezultatov monitoringa, so:
– dodatne tehnične in prostorske rešitve,
– dodatne zasaditve in vegetacijske zgostitve,
– sanacije poškodovanih območij, naprav ali drugih prostorskih sestavin,
– povečanje ali izgradnja naprav za varstvo sestavin okolja.

(1) Organizacija gradbišča se omeji na območje platojev. Za potrebe gradbišča se uporabljajo že obstoječe komunikacije in ureja se čim manj novih dovoznih poti. Obveznosti investitorja in izvajalca v času gradnje so tudi:
– zagotovitev ustreznega odvijanja motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,
– ustrezna ureditev vseh cest, ki bi eventualno služile obvozu ali transportu med gradnjo pred začetkom del,
– ustrezna zaščita infrastrukturnih objektov, naprav ter ostalih objektov,
– zagotovitev zavarovanja gradbišča tako, da bosta zagotovljena varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč, odprava morebitnih negativnih posledic, ki bi nastale zaradi graditve in obratovanja v skladu z veljavnimi prepisi v najkrajšem možnem času,
– zagotovitev nemotene komunalne oskrbe objektov in naprav preko vseh komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih in drugih naprav,
– uskladitev posegov na območju naprav in napeljav z upravljavci komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih in drugih naprav, ki so v njihovi pristojnosti,
– zagotovitev vseh potrebnih varnostnih ukrepov in organizacija gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode,
– v primeru nezgode zagotovitev takojšnjega ukrepanja za to usposobljenih delavcev.
(2) Obveznosti investitorja in izvajalca po končani gradnji so:
– po potrebi sanacija poškodb vseh cest, ki so služile obvozu ali transportu med gradnjo,
– po potrebi sanacija poškodb infrastrukturnih objektov, naprav ter ostalih objektov.

Investitor mora pripraviti ustrezne razmejitve, predati potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem ter poskrbeti za primopredajo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, katere v skladu z njegovimi pristojnostmi ne bo prevzel v upravljanje. Pristojni upravljavci so dolžni le-te prevzeti v upravljanje in vzdrževanje.

Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d. (v nadaljnjem besedilu: DARS, d.d.) je investitor preddel in zemeljskih del v obsegu, ki je določen v medsebojni pogodbi med DARS, d.d., in Petrolom, d.d. Prav tako je DARS, d.d., investitor izgradnje vodovoda in elektrike do platojev. Petrol, d.d., je investitor vseh visokogradnih objektov, zunanje ureditve platoja, izgradnje komunalnih vodov, katerih ni investitor DARS, d.d., izgradnje vseh komunalnih vodov znotraj platoja in vseh ostalih del, ki so zajeta v medsebojni pogodbi med DARS, d.d., in Petrol, d.d.

(1) Pri realizaciji državnega lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno–tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
(2) Odstopanja od tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.
(3) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja morajo biti vse stacionaže objektov in naprav natančno določene. Dopustna so manjša odstopanja od stacionaž in gabaritov, navedenih v tej uredbi, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna le v skladu z določbami prvega in drugega odstavka tega člena.

V območju državnega lokacijskega načrta je v skladu s predpisi, ki urejajo področje graditve objektov, dovoljena postavitev naslednjih pomožnih infrastrukturnih objektov:
– pomožni cestni objekti,
– pomožni energetski objekti,
– pomožni telekomunikacijski objekti ter
– pomožni komunalni objekti.

Območje urejanja po tej uredbi vključuje tudi možnost postavitve naprav in ureditev za elektronski sistem cestninjenja v prostem prometnem toku, če se vzpostavitev takega sistema določi s predpisi, ki urejajo sistem cestninjenja. Postavitev teh naprav in ureditev se štejeta za dopustna odstopanja v območju urejanja, ki so v javnem interesu.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Ministrstvo za okolje in prostor – Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

Z dnem uveljavitve te uredbe se za ureditveno območje lokacijskega načrta iz 3. člena te uredbe šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Ajdovščina za obdobje 1986–2000 in družbenega plana Občine Ajdovščina 1986–1990, ki se nanaša na območje Občine Vipava (Uradno glasilo, št. 9/98, 5/99, 7/99 in 5/00),
– Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih v Občini Vipava (Uradno glasilo, št. 3/00).

Do izvedbe v tej uredbi navedenih posegov se na ureditvenem območju iz 3. člena te uredbe ohranja sedanja raba prostora.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.