Priloga 1

    METODE VZORČENJA ZA URADNI NADZOR NAD VSEBNOSTJO KOSITRA V ŽIVILIH V
PLOČEVINKAH

    1. Namen in področje uporabe
    Vzorčenje za izvajanje uradnega nadzora nad vsebnostjo kositra v živilih
poteka v skladu s postopki iz te priloge. Tako dobljeni sestavljeni vzorci
reprezentativno predstavljajo celoten lot. Skladnost z mejnimi vrednostmi za
kositer, ki so predpisane v Uredbi Komisije (ES) št. 466/2001 z dne 8. marca
2001 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih kontaminatov v živilih (UL L št.
77 z dne 16. 3. 2001, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba
Komisije (ES) 466/2001) se ugotavlja na podlagi vsebnosti, določenih v
laboratorijskih vzorcih.

    2. Opredelitve pojmov
    Lot: celotna količina živila, ki je bila dostavljena istočasno in za
katero vzorčevalec ve ali domneva, da ima enake značilnosti, kot so poreklo
oziroma proizvajalec, sorta oziroma vrsta, vrsta pakiranja, pakirnica,
dobavitelj ali druge označbe.
    Sublot: prepoznavni del večjega lota, v katerem se izvaja vzorčenje.
Vsak sublot mora biti fizično ločen od preostalega dela lota in prepoznaven.
    Primarni vzorec: količina materiala, odvzetega na posameznem mestu lota
ali sublota.
    Sestavljeni vzorec: združeni primarni vzorci, vzeti iz lota ali sublota.
    Laboratorijski vzorec: vzorec, poslan za analizo v laboratorij.

    3. Splošne določbe

    3.1. Osebje
    Vzorčenje izvaja zdravstveni inšpektor.

    3.2. Material za vzorčenje
    Vsak lot, ki je predmet preverjanja skladnosti, mora biti vzorčen
posebej.

    3.3. Previdnostni ukrepi
    Med vzorčenjem in pripravo vzorcev je potrebno paziti, da ne pride do
pogojev, ki bi lahko vplivali na vsebnost kositra v vzorcih in posledično
vplivali na analitsko določitev ali reprezentativnost sestavljenih vzorcev.

    3.4. Primarni vzorci
    Če je le mogoče, je potrebno primarne vzorce odvzeti na različnih
mestih, razporejenih po celotnem lotu ali sublotu. Vsako odstopanje od tega
postopka se zapiše v zapisnik iz točke 3.8 te priloge.

    3.5. Priprava sestavljenega vzorca
    Sestavljeni vzorec se pripravi z združitvijo vseh primarnih vzorcev,
odvzetih iz lota ali sublota. Sestavljeni vzorec se v celoti homogenizira v
laboratoriju.

    3.6 Enakovredni laboratorijski vzorci
    Enakovredni laboratorijski vzorci za uradni nadzor, za potrebe nosilcev
dejavnosti zaradi pridobitve drugega mnenja in za postopke na sodišču se
odvzamejo iz homogeniziranega sestavljenega vzorca.

    3.7. Shranjevanje in prevoz vzorcev
    Vsak vzorec se postavi v čisto inertno posodo, ki omogoča ustrezno
zaščito pred onesnaženjem in pred poškodbami pri prevozu. Med prevozom ali
skladiščenjem se upoštevajo vsi previdnostni ukrepi, s katerimi se
preprečijo morebitne spremembe v sestavi vzorcev.

    3.8. Zapečatenje in označevanje vzorcev
    Vsak vzorec, odvzet za uradni nadzor, se zapečati na mestu vzorčenja
tako, da pečata ni mogoče odstraniti ne da bi se poškodoval, in označi na
način, ki omogoča identifikacijo vzorcev.
    O vsakem vzorčenju se vodi uradni zapisnik, ki omogoča nedvoumno
prepoznavanje vsakega lota, navaja datum in mesto vzorčenja, z vsemi
dodatnimi informacijami, ki bi lahko bile analitiku v pomoč.

    4. Načrti vzorčenja
    Z uporabljenim postopkom vzorčenja se zagotovi, da je sestavljeni vzorec
reprezentativni del lota, od katerega je bil odvzet.

    4.1. Število primarnih vzorcev
    Najmanjše število primarnih vzorcev, odvzetih iz enega lota ali sublota
pločevink je navedeno v preglednici 1. Primarni vzorci, odvzeti iz vsake
pločevinke predstavljajo vsebino pločevinke in morajo imeti enako maso ter
se združijo v sestavljen vzorec (glej točko 3.5).

    Preglednica 1: Število pločevink (primarni vzorci-vsebina pločevink), ki
se vzamejo za oblikovanje sestavljenega vzorca

----------------------------------------------
Število pločevink            Število odvzetih
v lotu ali sublotu           pločevink
----------------------------------------------
1 do 25                      vsaj 1 pločevinka
26 do 100                    vsaj 2 pločevinki
> 100                        5 pločevink
----------------------------------------------

    Upošteva se, da se mejna vrednost za vsebnost kositra v živilu nanaša na
vsebnost vsake posamezne pločevinke. Če je rezultat preskušanja iz
sestavljenega vzorca manjši kot mejna vrednost, vendar blizu nje, in če
obstaja sum, da posamezne pločevinke lahko presegajo mejno vrednost, je
treba opraviti nadaljnja preizkušanja.

    4.2. Vzorčenje v prodaji na drobno
    Vzorčenje živil v prodaji na drobno je treba opraviti, kadar je to
mogoče, v skladu s postopki vzorčenja iz te priloge. Če to ni mogoče, se
smejo uporabiti drugi učinkoviti postopki vzorčenja v prodaji na drobno pod
pogojem, da zagotavljajo zadostno reprezentativnost za vzorčen lot.

    5. Skladnost lota ali sublota s specifikacijo
    Za potrebe uradnega nadzora preskusni laboratorij analizira
laboratorijski vzorec z vsaj dvema neodvisnima preskusoma in izračuna
srednjo vrednost rezultatov.
    Lot je sprejemljiv, če srednja vrednost ne preseže mejne vrednosti,
določene v Uredbi Komisije (ES) 466/2001 ob upoštevanju merilne negotovosti
in popravku izkoristka.
    Lot ni skladen glede mejne vrednosti določene v Uredbi Komisije (ES)
466/2001, če srednja vrednost, brez utemeljenega dvoma, presega mejno
vrednost ob upoštevanju merilne negotovosti in popravku izkoristka.

    Priloga 2
 
    PRIPRAVA VZORCA IN MERILA ZA ANALITSKE METODE ZA URADNI NADZOR NAD
VSEBNOSTJO KOSITRA V ŽIVILIH V PLOČEVINKAH
 
    1. Previdnostna in splošna načela za kositer
    Osnovna zahteva je pridobiti reprezentativen in homogen laboratorijski
vzorec, ne da bi prišlo do sekundarnega onesnaženja.
    Analitik mora zagotoviti, da se vzorci med pripravo ne onesnažijo. Če je
le možno, mora biti oprema, ki pride med pripravo v stik z vzorcem, izdelana
iz inertnega materiala, npr. plastike, kot je polipropilen, PTFE
(politetraflouretilen) ipd., in očiščena s kislino, da se kar najbolj
zmanjša tveganje za onesnaženje. Za rezanje robov se lahko uporabi visoko
kakovostno nerjavno jeklo.
    Za preskušanje se uporabi celoten vzorec, ki prispe v laboratorij. Samo
zelo dobro homogenizirani vzorci zagotavljajo ponovljive rezultate.
    Obstaja več primernih specifičnih postopkov za pripravo vzorcev, ki se
lahko uporabljajo. Primerni so postopki, opisani v standardu CEN »Foodstuffs
– Determination of trace elements – Performance criteria, general
considerations and sample preparation« (1), lahko pa se uporabljajo tudi
drugi ustrezni postopki.
 
    2. Priprava laboratorijskega vzorca
    Celoten sestavljeni vzorec se drobno zmelje (kjer je to ustrezno) in
dobro premeša po postopku, s katerim se dokazano doseže popolna
homogenizacija.
 
    3. Razdelitev vzorcev za pridobitev drugega mnenja in postopke na
sodišču.
    Enakovredni vzorci za uradni nadzor, za potrebe nosilcev dejavnosti
zaradi pridobitve drugega mnenja in za postopke na sodišču se odvzamejo iz
homogeniziranega materiala.
 
    4. Analitska metoda, ki jo uporablja laboratorij in pogoji
laboratorijskega nadzora
 
    4.1. Opredelitve pojmov
    V nadaljevanju so navedene splošne opredelitve pojmov, ki jih mora
laboratorij upoštevati:
    r = ponovljivost, vrednost manjša od absolutne razlike dveh posameznih
rezultatov preskusa, dobljenih pod ponovljivimi pogoji (t. j. isti vzorec,
isti analitik, ista aparatura, isti laboratorij in kratek časovni razmik),
za katero se pričakuje, da bo dobljena z verjetnostjo 95% in zato je r = 2,8
× s(r).
    s(r) =     standardni odmik, izračunan iz rezultatov, dobljenih pri
pogojih ponovljivosti.
    RSD(r) = relativni standardni odmik, izračunan iz rezultatov, dobljenih
pri pogojih ponovljivosti [(s(r) /) × 100], kjer je  povprečje rezultatov
vseh vzorcev, dobljenih pri pogojih ponovljivosti.
    R= obnovljivost, vrednost manjša od absolutne razlike dveh posameznih
rezultatov preskusa, dobljenih pod pogoji obnovljivosti (npr. identični
material, različni izvajalci, različni laboratoriji, z uporabo različne
metode), za katero se pričakuje, da bo dobljena z verjetnostjo 95% in zato
je R = 2,8 × s(R).
    s(R) =      standardni odmik, izračunan iz rezultatov, dobljenih pri
pogojih obnovljivosti.
    RSD(R) = relativni standardni odmik, izračunan iz rezultatov, dobljenih
pri pogojih obnovljivosti [(s(R) /)× 100]; pri čemer je  povprečje
rezultatov vseh vzorcev, dobljenih pri pogojih obnovljivosti.
    HORRAT(r) = ugotovljeni RSD(r), deljen z vrednostjo RSD(r), ki je
ocenjena s Horowitzevo enačbo, s podmeno, da je r = 0,66R.
    HORRAT(R) = ugotovljena vrednost RSD(R), deljena z vrednostjo RSD(R),
izračunano iz Horowitzeve enačbe (2).
    U = razširjena negotovost, izračunana s faktorjem pokritja 2, ki ustreza
približno 95-% stopnji zaupanja.
 
    4.2. Splošne zahteve
    Analitske metode, ki se uporabljajo v okviru uradnega nadzora nad živili
morajo biti v skladu s pravilnikom o uradnem zdravstvenem nadzoru nad živili
(Uradni list RS, št. 73/03, 45/04 in 97/04).
 
    4.3. Posebne zahteve
    Če posebne metode za določanje kositra v živilih v pločevinkah niso
predpisane na ravni Skupnosti, laboratoriji lahko izberejo katero koli
validirano metodo, pod pogojem, da izbrana metoda izpolnjuje izvedbena
merila iz preglednice 2. Validacija naj po možnosti vključuje certificiran
referenčni material.
 
    Preglednica 2: Izvedbena merila za analitske metode za določitev
vsebnosti kositra v živilih v pločevinkah
 
-------------------------------------------------------------------------
Parameter          Vrednost/opomba
-------------------------------------------------------------------------
Uporaba            Živila, navedena v Uredbi Komisije (ES) 242/2004 z dne
                   12. februarja 2004, o spremembi Uredbe Komisije (ES)
                   466/2001 glede anorganskega kositra v živilih (Uradni
                   list L št. 42 z dne 13. 2. 2004)
Meja zaznavnosti   Ne več kakor 5 mg/kg
Meja določanja     Ne več kakor 10 mg/kg
Natančnost         Vrednosti HORRAT(r) ali HORRAT(R) manj kakor 1,5 v
                   medlaboratorijskih primerjalnih shemah
Izkoristek         80-105% (kakor je navedeno v medlaboratorijskih
                   primerjalnih shemah)
-------------------------------------------------------------------------
Specifičnost       Brez matričnih ali spektralnih interferenc
-------------------------------------------------------------------------
 
    4.3.1. Izvedbena merila – Ocena (merilne) negotovosti
    Primernost analitske metode, ki jo laboratorij uporablja, se lahko oceni
tudi na osnovi (merilne) negotovosti. Laboratorij lahko uporabi metodo, ki
bo dala rezultate v okviru najvišje standardne negotovosti, ki se lahko
izračuna z uporabo naslednje formule:

    Če analitska metoda daje rezultate z merilnimi negotovostmi, ki so nižje
od najvišje standardne negotovosti, je metoda enako primerna kakor tista
metoda, ki izpolnjuje izvedbena merila iz preglednice 2.

    4.4. Izračun izkoristka in poročanje rezultatov
    Rezultat analize se poroča z ali brez izkoristka. Navesti je treba tudi
način poročanja in vrednost izkoristka. Analitski rezultat, kjer je
upoštevan izkoristek, se uporablja za preverjanje skladnosti (glej točko 5
Priloge 1).
    Analitik mora upoštevati “Harmonised Guidelines for the Use of Recovery
Information in Analytical Measurement” (3), ki jih je pripravil
IUPAC/ISO/AOAC. Te smernice so v pomoč pri določanju faktorjev izkoristka.
    Analitski rezultat se poroča kot x±U, pri čemer je x rezultat analize in
U merilna negotovost.

    4.5. Standardi kakovosti za laboratorije
    Laboratoriji morajo ravnati v skladu s pravilnikom o uradnem
zdravstvenem nadzoru nad živili (Uradni list RS, št. 73/03, 45/04 in 97/04).

    4.6. Druga merila v zvezi s preskušanjem
    Preskušanje strokovnosti
    Sodelovanje v ustreznih shemah medlaboratorijskih primerjalnih
preskušanj, ki so v skladu z “International Harmonised Protocol for the
Proficiency Testing of (Chemical) Analytical Laboratories”, ki je bil
pripravljen pod pokroviteljstvom IUPAC/ISO/AOAC.
    Nekatere od teh shem posebej vključujejo določanje vsebnosti kositra v
živilih, zato je priporočljivejše sodelovanje pri taki shemi, kakor pri
splošni shemi za določanje kovin v živilih.
    Notranje obvladovanje kakovosti
    Laboratoriji morajo biti sposobni dokazati, da so postopki za notranje
obvladovanje kakovosti vzpostavljeni. Iz tega naslova se lahko navedejo
“ISO/AOAC/IUPAC Guidelines on Internal Quality Control in Analytical
Chemistry Laboratories” (5)
    Priprava vzorca
    Paziti je treba, da se ves kositer v vzorcu prenese v raztopino za
analizo. Zlasti postopek za razklop vzorca mora zagotavljati, da nobena
vrsta hidroliziranega SnIV ni oborjena (to pomeni vrste, kot so kositrov
oksid SnO(2), Sn(OH)(4), SnO(2).H(2)O).
    Vzorci se pripravijo v 5 mol/l HCl. Zaradi hlapnosti SnCl(4), raztopina
ne sme zavreti.

    VIRI
    1. BS EN 13804:2002: Foodstuffs – Determination of trace elements –
Performance criteria, general considerations and sample preparation, CEN,
Rue de Stassart 36, B-1050 Brussels.
    2. W Horwitz, “Evaluation of Analytical Methods for Regulation of Foods
and Drugs”, Anal. Chem., 1982, 54, 67A – 76A.
    3. ISO/AOAC/IUPAC Harmonised Guidelines for the Use of Recovery
Information in Analytical Measurement. Uredili Michael Thompson, Steven L R
Ellison, Ales Fajgelj, Paul Willetts and Roger Wood, Pure Appl. Chem., 1999,
71, 337 – 348.
    4. ISO/AOAC/IUPAC International Harmonised Protocol for Proficiency
Testing of (Chemical) Analytical Laboratories, Uredili M Thompson and R
Wood, Pure Appl. Chem., 1993, 65, 2123 – 2144 (Objavljeno tudi v J. AOAC
International, 1993, 76, 926).
    5. ISO/AOAC/IUPAC International Harmonised Guidelines for Internal
Quality Control in Analytical Chemistry Laboratories, Uredili M Thompson and
R Wood, Pure Appl. Chem., 1995, 67, 649 – 666.