Na podlagi 23. in 175. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03) in 16. člena Statuta Občine Šmartno pri Litiji (Uradni list RS, št. 33/03, 106/03) je Občinski svet občine Šmartno pri Litiji na 18. redni seji dne 27. 1. 2005 sprejel

Sprejme se odlok o Ureditvenem načrtu za območje dopolnilne gradnje in komunalne asanacije Zavrstnika (v nadaljnjem besedilu: ureditveni načrt), ki ga je izdelal Savaprojekt Krško d.d., pod številko UN 122/01.

Ureditveni načrt vsebuje tekstualni del in grafični del, ki sta sestavni del tega odloka.

A)    TEKSTUALNI DEL
1     Zakonska regulativa
2     Povzetki iz prostorskih sestavin planskih aktov
      Občine Šmartno pri Litiji
3     Smernice (pogoji) pristojnih organov in organizacij
4     Strokovna mnenja pristojnih organov in organizacij
 
B)    GRAFIČNI DEL
U1    Izsek iz grafičnih prilog prostorskih sestavin
      dolgoročnega plana Občine Litija za obdobje
      1986–90/2000 in družbenega plana
      Občine Litija za obdobje 1986–1990                M 1: 5000
U2    Izsek iz urbanistične zasnove Zavrstnik           M 1: 5000
U3    Kopija katastrskega načrta                        M 1: 2880
U4    Pregledna situacija                               M 1: 5000
U5    Geodetski načrt                                   M 1: 1000
U6    Ureditvena situacija                              M 1: 1000
U7    Komunalno energetska ureditev                     M 1: 1000
U8    Načrt gradbenih parcel in prometna
      situacija                                         M 1: 1000

Območje ureditvenega načrta Zavrstnik obsega ca. 15,17 ha. Območje leži na južnem pobočju Sitarjevca, večinoma severno od ceste Litija (oziroma Šmartno) – Štangarske Poljane. Na južno stran te ceste sega le nasproti gostinskega lokala »Škrat« ter v pasu pri gasilskem domu. Na severu poteka meja deloma po meji gozdnega roba, v osrednjem delu pa ob meji obstoječe pozidave. Na vzhodu sega območje do prekinitve strnjene pozidave. Skrajni zahodni del naselja ni zajet v ureditveni načrt.

Meja ureditvenega načrta poteka po naslednjih parcelah:
k.o. Šmartno
655/2, 654, 653/2, 658/6, 658/1, 660/1, 670, 671, 682, 684/1-d, 684/5, 684/2, 663/8, 663/7, 663/6, 663/3, 663/5, 685/1, 686/2, 686/1, 688/1, 688/2, 678/4, 678/2, 677/2, 677/3, 692/1, 692/2, 691, 695, 694-d, 741/2, 741/1, 742-d, 740/1, 744/1-d, 743-d, 745-d, 744/2, 738, 736, 754/2-d, 735/1, 734/1, 734/3, 734/2-d, 732/1, 1041/31-d, 765/1-d, 729-d, 766/2-d, 727-d, 725/1-d, 710/1-d, 717/4-d, 717/5-d, 717/3, 664/1, 665-d, 1042/2-d
d – delno zajeta parcela.

Koncept ureditve
Ureditveni načrt obsega območje novogradenj, območje dopolnilne gradnje ter ureditev prometne in komunalne infrastrukture v celotnem območju naselja. Ureditve so zasnovane tako, da ohranjajo podeželski značaj naselja ter se prilagodijo naravnim danostim in obstoječim ustvarjenim razmeram v prostoru.
 
Namembnost objektov
Znotraj obstoječih in predvidenih stanovanjskih objektov je možno urediti obrtno-storitvene dejavnosti mirnega značaja. Za lociranje dejavnosti na težje dostopnem terenu je potrebno preveriti prometno zmogljivost dovoznih cest do objekta.
Javni program (centralne dejavnosti) se predvidi ob glavni cesti, lahko v sklopu stanovanjskih objektov.

Prostor in objekti na območju ureditvenega načrta so predvideni za naslednje dejavnosti: stanovanjske, poslovne, kmetijske, servisne, ne hrupne obrtne, družbene (šolske, kulturne, verske, športne, rekreacijske) in ostale dejavnosti, ki ne motijo obstoječih krajinskih in arhitektonsko urbanističnih kvalitet prostora.

V območju ureditvenega načrta so pod predpisanimi pogoji dopustni naslednji posegi v prostor:
– gradnja stanovanjskih, poslovnih, gospodarskih, pomožnih in začasnih objektov,
– gradnja dozidav, nadzidav, dopolnilna in nadomestna gradnja,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa, zvez (ceste, kanalizacija, vodovod, električno omrežje, plinovod, telefonsko omrežje, informacijski sistemi, javna razsvetljava…) in drugih ureditev, ki pomenijo izboljšanje kvalitete bivalnega okolja,
– rekonstrukcije, adaptacije, sanacije objektov in naprav,
– urejanje zelenih in rekreacijskih površin ter odprtih prostorov,
– rušitve,
– spremembe namembnosti objektov,
– tekoča vzdrževalna dela,
– posegi za izboljšanje bivalnega in delovnega okolja,
– posegi za obrambo in zaščito v primeru naravnih nesreč ali vojne.

Splošni pogoji v zvezi s prenovo obstoječe grajene strukture.
Orientacija objektov: ohranja se obstoječa smer slemenitve.
Horizontalni gabarit: dovoljena je le gradnja prizidkov, ki so predvideni z ureditvenim načrtom.
Vertikalni gabarit: nadzidave so možne v primeru, da ne presegajo K+P+1, oziroma P+1+M.
Strehe: veljajo enaki pogoji kot za novogradnje.
Fasade: veljajo enaki pogoji kot za novogradnje.
Gospodarski objekti: možno jih je povečati do tlorisa 18x10m ± 10% in višine P+M; večji so lahko v primeru, če to zahteva tehnologija.

Splošni pogoji v zvezi z oblikovanjem novogradenj
V Ureditvenem načrtu Zavrstnik se predvidi gradnja novih objektov, dozidave obstoječih objektov, ustrezna ureditev nekaterih javnih površin, prometa in komunalne infrastrukture.
Pozidave je predvidena vzporedno s plastnicami, izogiba se hudourniškim grapam ter odmika od gozdnega roba. Ohranja se podeželski značaj naselja.
Ob novogradnjah je predviden prostor le za manjše pomožne objekte (lope, garaže …).
 
Orientacija objektov
Smer slemena novih in dozidanih objektov se prilagaja obstoječi pozidavi in v večini primerov poteka vzporedno s plastnicami. Slemenitev objektov ob glavni in lokalni cesti pa se prilagaja slemenitvi obstoječih sosednjih objektov (sklopu objektov).
 
Horizontalni gabarit
Oblika individualnih stanovanjskih objektov je praviloma podana v razmerju stranic pravokotnega tlorisa, nad katerim stoji enostavna dvokapna streha.
Osnovne dimenzije novogradenj so 9 x 12 m ± 25 %. Osnovni tloris je možno povečati za kvadrat ca. 5 x 5m v obliko L (princip atrijske hiše) ali kot podaljšek vzdolžne stranice (garaža).
Osnovni tloris ni členjen z grajenimi izzidki in balkoni na čelnih fasadah, gradnja objektov je možna znotraj predvidene tolerančne meje oziroma znotraj površine, ki določa lokacijo objekta (razvidno iz grafičnega dela).
 
Vertikalni gabarit
Za novogradnje, postavljene na pobočje, je zaželena gradnja medetažnih objektov gabarita K (delno vkopana) + P + M.
Višinski gabarit novogradenj ob glavni cesti ne presega K (delno vkopana) + P + 1.
Kolenčni zid je skrit v kapi strehe.
Kletna etaža je maksimalno vkopana v teren.
 
Strehe
Strehe so enostavne simetrične dvokapnice naklona 35° do 45°.
Na strehah je možna izvedba frčad za osvetlitev podstrešij. Te smejo biti trikotne s trikotnim zatrepom. Izvedba frčad trapezne in pravokotne oblike ni primerna.
Predlaga se uporaba opečne kritine (bobrovec ali zareznik) ali sodobnih posnetkov tovrstnih kritin rdeče ali rjave barve.
 
Fasade
Fasade so izvedene v zaglajenem zidarskem ometu. Uporabljajo se svetli toni, možna je bela ali pastelni odtenki toplih barv. Za popestritev je možno oblikovati obrobe oken in vrat v sorodni barvi. Zaželena je tudi kombinacija z lesom v naravni barvi.
Okenske odprtine so manjših dimenzij, vertikalno in horizontalno poravnane. Uporaba panoramskih zasteklitev je dopustna, vendar naj bo v skladu s tipologijo naselja (»neindustrijski« videz).
 
Gospodarski objekti, poslovno stanovanjski objekti
Predvidena je izgradnja dveh novih gospodarskih objektov in dveh novih poslovno-stanovanjskih objektov. Oblikovanje naj sledi splošnim pogojem oblikovanja novogradenj (glede slemenitve, streh, kritine in fasad). Tlorisi so pravokotni in ne večji od 180 m2 (18 x 10m ± 10 %), višinski gabariti ne presegajo P+M, razen, kolikor to zahteva tehnologija oziroma vrsta dejavnosti.

Glavni dostopi in dovozi
Za objekte na pobočju velja glede dovozov naslednje: Kjer je dovozna cesta speljana nad predvidenim objektom, je dovoz speljan v pritličje objekta. Kjer pa je dovozna cesta speljana nižje od objekta, je dovoz urejen v klet.
Objekti na ravnini imajo urejen dovoz z glavne ceste, za novogradnje se po možnosti uporabijo že obstoječi dovozi.
Glavni vhodi v objekte so praviloma na daljši stranici objekta.
 
Ureditev gradbene parcele
Predvidenim objektom so določena funkcionalna zemljišča. Praviloma obsegajo pas širine 2,5 m okoli objekta, vključena je tudi komunalna oprema (greznica, vodovodni jašek) in prometne površine (dovoz, obračališče, parkirišče).
Pri objektih s poslovno-stanovanjsko funkcijo je potrebno v sklopu funkcionalnega zemljišča zagotoviti ustrezne parkirne površine.
Pri objektih ob glavni cesti je potrebno zagotoviti obračališče za osebna vozila v sklopu funkcionalnega zemljišča.
Ob prometnici se locira stanovanjski objekt, na dvorišču pa se organizirajo gospodarski in pomožni objekti (garaža, drvarnica, kotlarna, senik, hlevi …).
Minimalen odmik objektov od parcelne meje je 2,5m, od prometnice pa 5 m.

Pomožni objekti
Za pomožne objekte veljajo splošni občinski predpisi o pomožnih objektih.

Obstoječe prometnice
Glavno cesto se na potrebnih mestih rekonstruira na ustrezno širino (5 m), opremi se jo s pločnikom in razsvetljavo, uredijo se avtobusna postajališča z ustreznim nadkritjem. Za umiritev prometa skozi naselje se postavijo cestne ovire za umirjanje prometa.
Obstoječe lokalne ceste in javne poti se primerno razširijo na minimalno širino 3,5 m.
Predvidene prometnice
Novozgrajeno območje se bo s prometno infrastrukturo navezovalo na že obstoječo prometno mrežo. Predvidena je izgradnja dovoznih poti / cest za povezavo stanovanjskih sklopov na pobočju z glavno cesto ter dostopov do novih gradbenih parcel.
Dostopi do novogradenj so izpeljani iz obstoječih poti in stez, z minimalno dopustno širino (3,5 m). Na težje prevoznih mestih so predvidena izogibališča.
Na vzhodnem delu naselja se za dostop do novogradenj uredi ena dovozna cesta, izpeljana iz obstoječe steze ob zelenem pasu.
Gradbene parcele so določene tudi nekaterim prometnim površinam:
– novim cestam, ki bodo služile kot dovozne ceste za predvidene objekte,
– obstoječim cestam, ki jih širimo, urejamo ter
– obstoječim cestam, ki v obstoječem katastru nimajo določene parcele.
Pri objektih s poslovno-stanovanjsko funkcijo je potrebno v sklopu gradbene parcele zagotoviti ustrezne parkirne površine.

Kanalizacijsko omrežje
Za celotno naselje se zgradi kanalizacijsko omrežje in predvidi se priključitev obstoječe in predvidene povezave na kanalizacijski zbirnik ter dolgoročno na čistilno napravo. Kratkoročno pa se zagotovi ureditev greznic (nepretočne, neprepustne, troprekatne) na praznjenje in nadzor nad izvajanjem te obveze. Hkrati je potrebno sanirati obstoječe greznice, ki ne ustrezajo predpisanim.
Predvidi se ločeno kanalizacijsko omrežje za fekalne in meteorne vode.
 
Fekalne odpadne vode
Odvajanje fekalnih odpadnih voda se predvidi z ureditvijo dveh primarnih krakov, iz vzhodnega in iz zahodnega dela območja UN, ki potekata po glavni cesti. Od najnižje točke teh vodov se odpadne vode speljejo proti čistilni napravi izven območja ureditvenega načrta.
Sekundarni kanalizacijski vodi potekajo od posameznih objektov na pobočju. Večinoma potekajo po lokalnih cestah in javnih poteh proti primarnima vodoma ob glavni cesti.
Dejavnosti, pri katerih se pojavlja tehnološka voda, morajo imeti lastni sistem čiščenja z izpustom vode preko kontrolnega jaška v kanalizacijo ali potok.
 
Meteorne odpadne vode
Od vsakega posameznega objekta, ločeno od vodov fekalnih odpadnih voda, potekajo vodi meteornih odpadnih voda. Zbirajo se prav tako ob najnižji točki ob glavni cesti, od tu pa so speljane do potoka Reka. Celotno omrežje meteornih odpadnih voda je urejeno podzemno.
Pri objektih s poslovno-stanovanjsko funkcijo je potrebno zagotoviti odvodnjavanje meteornih voda s parkirišč oziroma manipulativnih površin, v skladu s predpisi.
Celotno kanalizacijsko omrežje je zasnovano tako, da poteka gravitacijsko.

Vodovodno omrežje
Iz obstoječega primarnega voda (DN 80) se izpeljejo nove zanke za potrebe novogradenj ter rekonstruirajo obstoječi sekundarni vodi na ustrezne profile za zagotavljanje pitne in požarne vode obstoječim objektom.
Na predvidenih in rekonstruiranih vodovodnih zankah se zgradijo hidranti.
Obstoječe vodovodno omrežje omogoča omejeno priključevanje na sistem, zato je predvidena ureditev novega oziroma dodatnega vodnega vira izven območja ureditvenega načrta.

Elektroenergetsko omrežje
Sklop novogradenj na vzhodnem delu naselja se bo napajal iz vzhodne TP z nizkonapetostnim kablom. Novogradnje na zahodnem delu naselja pa se bodo napajale iz zahodne TP. Napajanje posameznih novogradenj (kot zapolnitev med obstoječo se ureja od sosednjih objektov.
Obstoječi nadzemni vodi v naselju se kablirajo, trase podzemnih vodov naj potekajo ob cestah.
Predvidene novogradnje so od osi obstoječega daljnovoda 20kV odmaknjene minimalno 7 m. Napajanje predvidene javne razsvetljave ob glavni cesti se uredi iz vzhodne TP s kablom, ki poteka v predvidenem pločniku. Z javno razsvetljavo se opremi tudi igrišče, trg in obe avtobusni postajališči.

Telefonsko omrežje
Obstoječe nadzemno omrežje se kablira. Območje novogradenj se opremi s podzemnim telefonskim omrežjem. Napajanje posameznih novogradenj se opremi s podzemnim telefonskim omrežjem. Napajanje posameznih novogradenj (kot zapolnitev med obstoječo pozidavo) se ureja od sosednjih objektov.
Za vse porabnike je potrebno zagotoviti ustrezno zmogljivost omrežja.

Odpadki
V naselju se uredi odvoz komunalnih odpadkov iz skupnih zbirnih mest ob glavni cesti. Odpadki se odvažajo na komunalno deponijo.
Odpadki iz dejavnosti, ki ne spadajo med komunalne odpadke, naj se zbirajo in odvažajo ločeno.
Pri hlevih je potrebno urediti neprepustna in nepretočna gnojišča z gnojno ploščo in gnojno jamo. Ti odpadki se odvažajo na kmetijske površine ob upoštevanju ustreznih pogojev. Hkrati je potrebno sanirati obstoječa gnojišča, ki ne ustrezajo predpisom.
V grafičnem delu so določena funkcionalna zemljišča za postavitev posod za odpadke (na treh lokacijah).

Ogrevanje
Ogrevanje objektov je predvideno individualno iz lastnih kotlovnic na trda goriva, s kurilnim oljem ali na plin. Možna je izvedba alternativnih načinov ogrevanja. Dovoljena je postavitev plinskih rezervoarjev po pogojih distributerja. Cisterne za kurilno olje so lahko vkopane ali v posebnem prostoru v sklopu objekta.

Plinovodno omrežje in sistemi zvez
V sklopu komunalne infrastrukture je možna ureditev plinovodnega omrežja in dodatnega sistema zvez (kabelski distribucijski sistem).

Urejanje zelenih pasov
Na območjih hudourniških grap, ki so neprimerne za pozidavo, se puščajo zeleni pasovi. Ti naj v čim večji meri ostanejo kot naravno okolje. Možna je ureditev sprehajalnih poti, s pripadajočo urbano opremo (klopi, koši za smeti).
 
Igrišče
Južno od gasilskega doma se uredi igrišče z zelenico, v sklopu katere so možne tudi parkirne površine.
V grafičnem delu je določeno funkcionalno zemljišče za predvideno igrišče.
 
Trg
Ob kapelici v osrednjem delu naselja se oblikuje prostor, primeren za druženje prebivalcev. Uredi se kot manjši trg, ki se ustrezno opremi (tlakuje, osvetli, zazeleni…), v smislu parkovne ureditve.

Za urejanje zelenih površin naj se uporablja avtohtono rastlinje. Priporoča se uporaba viskodeblnega sadnega drevja kot členitvenega elementa v prostoru. Urbana oprema na javnih površinah naj bo enotna in skladna z značajem naselja.

Varstvo pred prekomernim hrupom
Območje ureditvenega načrta spada po Uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju v III. Stopnjo varstva pred hrupom za območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa. Dovoljena je maksimalna ekvivalentna raven hrupa za dan 60 dB (A) in za noč 50 dB (A).
Zmanjševanju vpliva hrupa cestnega prometa je poleg prometno varnostnih razlogov namenjena tudi omejitev hitrosti vožnje skozi naselje.

Varstvo zraka
V naselju ni dovoljena izgradnja objektov in lociranje dejavnosti, ki lahko vplivajo na prekomerno onesnaženje zraka.

Varstvo voda
Za izboljšanje stanja so predvideni naslednji ukrepi:
– sanacija gnojnih jam in greznic,
– izgradnja in redno vzdrževanje ločenega kanalizacijskega sistema naselja,
– priključitev vseh »proizvajalcev odpadnih voda« na kanalizacijski sistem,
– priključitev kanalizacijskega sistema na čistilno napravo.

Požarno varstvo
Za zagotovitev požarne varnosti se dogradi obstoječe vodovodno omrežje ter ustrezni hidranti.
Preprečitev širjenje požara se zagotovi z ustreznimi odmiki med objekti, ki so minimalno enaki višini višjega objekta.
Dostop za gasilska vozila se zagotovi po intervencijskih poteh, ki potekajo po csetah, javnih poteh, peš površinah in dvoriščih.

Obramba in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Vsi objekti na območju UN Zavrstnik morajo biti dimenzionirani in projektirani za potresno območje VII. stopnje po lestvici MCS.

Varstvo naravnih vrednot in kulturne dediščine
Na območju ureditvenega načrta ni evidentiranih objektov in območij naravnih vrednot.
Ohranjati je potrebno zelene površine, drevesa in skupine dreves, stoječe in tekoče vode ter druge življenjske prostore. Ob morebitnih posegih v gozdni rob na severu območja naj se ta ponovno vzpostavi s sadnjo avtohtonih grmovnih vrst.
Na območju ureditvenega načrta ni evidentiranih objektov ali območij kulturne dediščine.

Novogradnje je možno locirati v okviru tolerančnih mej, označenih v grafičnem delu. Pri tem se upoštevajo odmiki od parcelnih mej, potrebni za vzdrževanje objekta in dovoljene dimenzije objektov.
Tolerance za horizontalne gabarite so ± 10 % pri gospodarskih in poslovno-stanovanjskih objektih, pri stanovanjskih objektih pa ± 25 %. Izjemoma so dopustne tudi večje tolerance, pod pogojem, da ne vplivajo negativno na sosednje objekte, naprave ali krajinsko sliko naselja, kar se ugotovi v postopku izdelave izrisa. Pri gospodarskih in poslovno – stanovanjskih objektih so možna odstopanja od toleranc, kolikor to zahteva tehnologija oziroma vrsta dejavnosti.
Dopustne so tudi tolerance pri izvedbi komunalne, energetske in prometne infrastrukture ob pogoju, da ne spreminjajo vsebinskega koncepta ureditve.

V prvi fazi je možno realizirati novogradnje, za katere je potrebno urediti le priključek na obstoječo prometno in komunalno-energetsko infrastrukturo.
Možne so adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadomestne gradnje objektov pred izgradnjo komunalne in energetske infrastrukture, če te ne povzročajo večjih obremenitev na obstoječi prometni in komunalno – energetski infrastrukturi.
Za novogradnje, ki se bodo gradile pred izgradnjo kanalizacijskega omrežja in priključitvijo na čistilno napravo, je potrebno zagotoviti nepretočne, neprepustne, triprekatne greznice na praznjenje.
Pred zagotovitvijo dodatnega vodnega vira so novogradnje dopustne, če obstoječ vir njihovo obremenitev še prenese, o čemer presodi upravljavec vodovodnega omrežja.

Investitorji in izvajalci del so v času gradnje in po končani gradnji dolžni:
– ob izkopu gradbene jame odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati ter jo uporabiti za zunanjo ureditev,
– komunalnemu nadzorniku Občine Šmartno pri Litiji podati vlogo za določitev načina ravnanja z odvečnim materialom, ki nastane ob izkopu,
– zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišča in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet,
– varovati obstoječe komunalne naprave elektroenergetske vode in sisteme zvez, da niso ob izgradnji poškodovane. Obstoječe naprave ob posegih zavarovati in zaščititi po pogojih upravljavcev,
– sočasno z izgradnjo posameznih objektov izvesti tudi zunanjo ureditev,
– gradbene parcele, ki ne bodo pozidane v začetni fazi realizacije ureditvenega načrta, vzdrževati v urejenem stanju, tako da ne bodo niti funkcionalno niti vizualno motila značaja naselja,
– med gradnjo zavarovati vegetacijo pred poškodbami; po končani gradnji odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico in višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču,
– v primeru odkritja geološke naravne dediščine (nahajališča mineralov) pri zemeljskih delih je potrebno o najdbi obvestiti pristojno organizacijo za varstvo narave, ki poda usmeritve glede nadaljnjega ukrepanja.

Nadzor nad izvajanjem ureditvenega načrta opravljajo pristojne inšpekcijske službe in komunalni nadzornik v Občini Šmartno pri Litiji.

Ureditveni načrt je stalno na vpogled pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora Občine Šmartno pri Litiji in Upravni enoti Litija.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.