Na podlagi 175. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1) (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 in 58/03 – ZZK-1) in 29. člena o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 57/94, 14/95, 20/95, 9/96, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98) in 19. člena Statuta občine Trebnje (Uradni list RS, št. 50/95 in 80/98) je Občinski svet občine Trebnje na 15. seji dne 28. 1. 2005 sprejel

S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine Trebnje (planske celote 1,3,4,5) (Skupščinski Dolenjski list, št. 4/91 in Uradni list RS, št. 15/99, št. 24/00, 15/99, 7/02, 91/02 in 59/04), ki se nanašajo na:
– Uskladitev besedila odloka s spremembami in dopolnitvami prostorskega plana Občine Trebnje
– Uskladitev grafičnega prikaza območij urejanja s spremembami in dopolnitvami prostorskega plana Občine Trebnje
– ostale dopolnitve.

V grafičnem prikazu so dopolnjene naslednje prostorske vsebine:
– grafični prikaz v merilu 1: 5000 se prikaže v analogni in digitalni obliki
– kartografska dokumentacija prostorskih ureditvenih pogojev se spremeni tako, da se uskladi s spremembami in dopolnitvami dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Trebnje
– izločitev površin ki se urejajo s PIN,
– območja za rekreacijo na območjih, ki niso namenjena za poselitev
– območja za kmetijska gospodarstva
– območja koriščenja in sanacij
– območje deponije bioloških odpadkov.

POSEGI NA OBMOČJIH UREJANJA, NAMENJENA POSELITVI
V 7. členu se šesta alinea spremeni tako, da se glasi:
– gradnja pomožnih in drugih objektov v okviru gradbene parcele
7. členu se doda nov odstavek, ki se glasi:
V stanovanjskih območjih so dopustne proizvodne dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernih obremenitev okolja z emisijami in prometom ter nimajo škodljivih vplivov na bivalne in delovne pogoje.
7.c členu se doda alinea:
– gradnja parkirišč za tovorna vozila in avtobuse pod pogoji iz 7.j člena
7.h členu se doda alinea:
– gradnja objektov za gojenje rastlin (tople grede, podzemne kleti…)
Doda se 7. k člen, ki se glasi:
Znotraj območij, ki predstavljajo zaokroženo osamelo domačijo – kmetijo, tudi če v prostorskem planu ni opredeljena kot poselitveno območje (objekti s pripadajočo gradbeno parcelo) je dovoljena gradnja objektov, naprav in vse druge oblike gradenj, in sicer:
– nadomestna in novogradnja stanovanjskih stavb, dozidava, nadzidava, odstranitev objektov in rekonstrukcija stanovanjskih stavb znotraj opredeljene gradbene parcele
– nadomestna in novogradnja, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije, odstranitev objektov za potrebe kmetijstva (hlevi, skednji, strojne lope, kozolci, silosi, gnojišča, gnojne jame in podobno).
V primeru, da prej naštetih gradenj zaradi prostorskih ali drugih omejitev (majhnost gradbene parcele, nezadostni odmiki od sosednjih objektov ali infrastrukturnih objektov, neustrezen prostor za dovoz in manipulacijo) ni možno umestiti znotraj opredeljene gradbene parcele, lahko te stavbe segajo tudi izven gradbene parcele, ki pa morajo z obstoječimi tvoriti zaključeno stavbno gručo, pod pogojem, da se namembnost teh stavb ne sme spremeniti vsaj deset let od izdaje gradbenega dovoljenja, razen za namembnost dodatnih dejavnosti na kmetiji in turizmu.
 
POSEGI NA OBMOČJIH, KI NISO NAMENJENA POSELITVI
V 13. členu se v 1. točki prva alinea spremeni tako, da se glasi:
– gradnja gospodarskih in pomožnih objektov (gnojišča, zbiralniki gnojevke, kašče, kmečke lope, rastlinjak, ribnik, silos, skedenj, vrtina ali vodnjak, vodno zajetje, senik, krmišče, molzišče, maneže in hlevski izpust) za potrebe kmetijstva, če na grajenem območju kmetije zaradi premajhne razpoložljive površine takšnega objekta ni mogoče postaviti, ob pogoju, da se predhodno pridobi mnenje kmetijske svetovalne službe, iz katere izhaja, da je takšen objekt nujno potreben za obratovanje kmetije.
V 13. členu se v 2. točki tretja alinea spremeni tako, da se glasi:
– ne sme posegati v območja ohranjanja narave, območja kulturne dediščine ter območja Natura 2000
14. členu se doda odstavek, ki se glasi:
Krčitve gozdov je dopustno izvajati le v primeru planske opredelitve spreminjanja terena v kmetijska zemljišča in v primeru tras koridorjev infrastrukture, kjer ni možna druga izpeljava trase. Pri takšnih gradnjah je obvezna ureditev gozdnih robov. Za vse bodoče planirane krčitve gozdov, ki bi bile namenjene povečavi kmetijskih zemljišč, je potrebno predhodno uskladiti namensko rabo v planskih aktih Občine Trebnje.
V 15. členu se tretja alinea prvega odstavka dopolni:
se dopušča za trajne nasade površine 0.5 ha ali večje.
Drugi odstavek 15. člena se dopolni z besedilom:
Dopustne so gradnje stanovanjskih, gospodarskih in enostavnih objektov na parcelah št. 753/3 in 753/4 k.o. Straža, 923/3, 914 in 910/1 k.o. Mirna ter 1058/1 in 1058/2 k.o. Vrhtrebnje, ki predstavljajo razpršeno poselitev ter na območju naselja Trebelno, ki je opredeljeno kot vinogradniško območje.
15. členu se doda nov odstavek, ki se glasi:
Dozidave, rekonstrukcije in nadomestne gradnje zidanic so dopustne tudi če je velikost vinogradniške ali sadjarske površine manjša od predpisane. Kleti zidanic naj bodo zidane praviloma iz kamna, fasade naj bodo izvedene v zaglajenem ometu bele ali svetle pastelne barve. Nad zidano kletjo je dopustna tudi lesena nadgradnja pritličja, izvedena s plohi. Oblikovanje fasad naj upošteva elemente tradicionalne arhitekture. Pri vinskih kleteh so dopustne vkopane kleti, ki so v parterni ureditvi pohodne ali zazelenjene in predstavljajo del zunanje ureditve.
 
DRUGI POSEGI
18.a členu se doda nov odstavek, ki se glasi:
Deponijo bioloških odpadkov (krompirjevih ipd.) v Kotu pri Mirni se namenja odlaganju odpadkov in predelavi odpadkov ter sanaciji v skladu z veljavno okoljevarstveno zakonodajo.
Poglavje se dopolni z 18.b členom, ki se glasi:
Na celotnem območju občine so dopustne raziskave naravnih surovin in podzemnih voda pod pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površju.
 
POGOJI ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR
28. členu se dodata nova odstavka:
V primerih, ko se dograjujejo kompleksi z izrazitimi strešnimi volumni, je dopustno oblikovanje streh z minimalnimi nakloni.
Smer slemena mora potekati v smeri osi objekta.
V 29. členu se druga alinea prvega odstavka nadomesti z besedilom:
– višina: K+P+M, dodatna kletna etaža je dopustna samo v primeru, da je le-ta v celoti vkopana. Dopustna pa je tudi višina P+1+M za raven teren, pri čemer je dopustna tudi izvedba kletne etaže pod pogojem, da je le ta v celoti vkopana.
V 29. členu se v tretjem odstavku v prvi alinei briše drugi stavek in doda alinea:
– tlorisne površine vinskih kleti so dopustne do 120 m²
31. člen se spremeni tako, da se glasi:
Čebelnjaki se lahko gradijo le na podlagi predhodnega mnenja pristojne čebelarske družine iz katere izhaja, da je zemljišče, na katerem naj bi stal čebelnjak vključeno v kataster čebelje paše in čebelarski pašni red, investitor pa je v skladu s predpisi, ki urejajo uravnavanje obsega površin čebelje paše, vpisan v register o čebelarjih. Čebelnjaki se gradijo pod naslednjimi pogoji:
– čebelnjak lahko obsega površino za panje, priročno skladišče ter sanitarije
– objekt mora biti pritličen ter nepodkleten, v leseni izvedbi, višina ležišča kapne lege nad urejenim terenom je največ 3 m.
Gradnja pomožnih objektov in stavb, ki predstavljajo funkcionalno dopolnitev obstoječih stanovanjskih stavb, kateri glede velikosti ne izpolnjujejo pogoje po določbah Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih ter enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03 in 130/04) je dovoljena na celotnem poselitvenem območju, razen če s tem odlokom ni določeno drugače.
Oblikovanje pomožnih objektov oziroma stavb z ustreznim arhitekturnim oblikovanjem ter kombinacijo ravnih strešin z dvokapnicami, v kontekstu obstoječih strešin, je potrebno ustvariti višjo kvaliteto naselja. Glede na konfiguracijo oziroma terenske razmere so pomožni objekti in stavbe lahko vkopani v teren in v parterni ureditvi gradbene parcele predstavljajo del zunanje ureditve.
 
POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE
Besedilo 39. člena se nadomesti z:
Cestno omrežje
(1) Pri rekonstrukciji cest in poti so dopustna večja odstopanja od obstoječih tras le v primeru izboljšanja prometno tehničnih elementov, zmanjšanja posegov na kmetijska in gozdna zemljišča, vodotoke ter vidno izpostavljene in krajinsko značilna območja.
(2) Pri urejanju cest in poti je treba zavarovati brežine, sanirati strme sklane useke in brežine ter ohraniti stare oporne zidove iz kamna.
(3) Pri rekonstrukcijah cest in preplastitvah je treba višino cestišča in površin za pešca uskladiti z višinami urejenega terena pred objekti in višinami vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost ne poslabša.
(4) Vsak objekt mora imeti zagotovljen dostop neposredno iz javne ceste ali posredno preko drugih, za promet urejenih zemljišč. Rešitvi dostopa mora biti podrejena tudi zunanja ureditev objekta vključno s parkirnimi in ostalimi manipulativnimi površinami.
(5) Dovozi in priključki na ceste morajo omogočati dostop urgentnih in interventnih vozil. Zasnova cestnih priključkov mora zagotavljati preglednost in ostale pogoje glede varnega vključevanja prometa.
(6) Slepo zaključene ceste morajo imeti obračališča. Obračanje vozil mora biti zagotovljeno tudi na vseh internih manipulativnih ali dvoriščnih površinah.
Doda se 39.a člen, ki se glasi:

Hodniki za pešce, peš površine
(1) Varovano območje poti za pešce pomeni smer povezovanja javnih peš povezav za pešce. Potek tras ter dimenzije je potrebno prilagoditi terenu in drugim razmeram v prostoru.
(2) Hodniki za pešce so širine najmanj 1.60 m oziroma skladno z razmerami v prostoru. Uredijo se ob pomembnejših prometnicah, glede na ugotovljene potrebe.
(3) Urejanje hodnikov za pešce, trgov in drugih peš površin ter dostopi do objektov javnega značaja morajo biti brez arhitekturnih ovir ter osvetljeni.
Doda se 39.b člen, ki se glasi:

Kolesarske steze
(1) Kolesarske steze se urejajo ob robu vozišča praviloma nivojsko ločena od vozišča ali kot kolesarske poti. Dvostranske kolesarske steze so minimalne širine 1 m, dvosmerne pa širine 2 m.
(2) Kot kolesarske poti se urejajo tudi gozdne in kmetijske poti.
Doda se 39.c člen, ki se glasi:

Mirujoči promet (parkiranje)
(1) Pri gradnji novih objektov (dozidavah, nadzidavah), rekonstrukcijah in spremembah namembnosti je treba zagotoviti zadostno število parkirnih mest (v skladu z normativi) na gradbeni parceli objekta. Pri enostanovanjski stavbi morata biti zagotovljena najmanj dva parkirna mesta, pri večstanovanjskih stavbah pa min 1,50 parkirnega mesta na vsako stanovanje. Izjemoma se parkirišča lahko zagotavljajo na javnih ali drugih površinah, če je stavba v območju ohranjanja značilne vaške zazidave in parkirišča ni možno zagotoviti na gradbeni parceli.
(2) Pri stavbah z dejavnostmi, ki so vezane na individualni motorni promet (stavbe za storitvene dejavnosti, industrijske stavbe) je treba parkirne prostore zagotoviti na gradbeni parceli stavbe, na skupnem parkirišču za več stavb skupaj ali pogodbeno na drugem zemljišču. Uporaba javnih parkirišč za potrebe posamezne stavbe je dopustna samo v soglasju z upravljalcem javnega parkirišča).
(3) Parkirišča morajo biti locirana ob objektu ali za njim, kakor dopuščajo prostorske razmere. Parkirišča, ki po površini presegajo 100 m2 je treba členiti z ločilnimi zasaditvami, spremembami tlakov ali drugimi oblikovalskimi elementi. Ta zahteva ne velja za začasna parkirišča v času prireditev.
(4) Parkirišča za tovorna vozila ni dopustno urejati v območjih vaških jeder, kjer bi bile potrebne rušitve stavbnega fonda, ki predstavlja značilno vaško zazidavo.
 
POGOJI ZA KOMUNALNO IN ENERGETSKO UREJANJE
42. člen se nadomesti z:
(1) V rezervatih in varovalnih pasovih obstoječih in predvidenih komunalnih in energetskih vodov in naprav ni dovoljena gradnja novih objektov, razen izjemoma s soglasjem upravljalca voda oziroma predlagateljem rezervata. Na obstoječih objektih do dopustna le vzdrževalna dela.
(2) Obstoječe in predvidene objekte je obvezno treba priključiti na obstoječa javna omrežja za oskrbo s pitno vodo, odvajanje in čiščenja odpadnih voda, oskrba z električno energijo in telekomunikacijsko omrežje. Trase komunalnih in energetskih vodov morajo biti med sabo usklajene.
(3) Komunalni in energetski vodi morajo biti izvedeni v podzemni izvedbi. Zemljišča tras podzemnih napeljav oziroma vodov je potrebno po izvedbi sanirati.
(4) Nadzemne komunalne in energetske objekte in napeljave (transformatorske postaje, črpališča, vodohrani) je treba locirati nevpadljivo, predvsem ne na osrednjih prostorih naselij (vaški trgi in vaška jedra). Objekti morajo biti primerno arhitekturno prilagojeni kontekstu neposrednega okoliškega prostora.
(5) Gradnjo in rekonstrukcijo komunalnih in energetskih vodov in naprav je treba izvajati časovno in fizično usklajeno, z upoštevanjem racionalnosti izvajanja posegov glede na druge vode in naprave na isti trasi ter ureditev prometnih površin.
(6) Komunalna in energetska infrastruktura mora praviloma potekati po javnih površinah v kolikor to dopuščajo terenske in druge razmere. V primeru poteka komunalne in energetske infrastrukture v območju cestnih teles je treba sanirati tudi celotno tangirano območje prometnih in peščevih površin.
(7) Občinska uprava lahko v postopku izdaje lokacijske informacije za gradnjo ali rekonstrukcijo posameznega komunalnega ali energetskega voda oziroma objekta, na podlagi podatkov o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture pogojuje potek trase voda oziroma lokacijo objekta.
Za 45. členom se dodajo naslednji členi:

Elektroenergetsko omrežje
(1) Za zagotovitev ustrezne oskrbe z električno energijo je dopustna gradnja visoko in nizkonapestostnih vodov ter transformatorskih postaj. Nove transformatorske postaje je treba locirati v okviru poselitvenih območij naselij ob upoštevanju omejitvenih meril in pogojev.
(2) Pri gradnji novih objektov in večjih rekonstrukcijah visoko in nizkonapetostnega elektro omrežja v poselitvenih območjih naselij je obvezna podzemna izvedba s kabelsko kanalizacijo. V enaki izvedbi morajo biti izvedeni tudi vsi individualni priključki, katerih izvedba mora upoštevati tudi možnost kasnejše navezave ostalih uporabnikov v neposredni okolici. Transformatorske postaje in kabelaske prostostoječe omare je dopustno postavljati le izven varovalnih pasov javnih cest.
(3) Za obstoječe in predvidene daljnovode je treba upoštevati varovalne pasove. Gradnja v teh pasovih je omejena oziroma dopustna po pogojih upravljalca.

Telekomunikacijsko omrežje
(1) Nova telefonska in druga telekomunikacijska kabelska omrežja je dopustno izvajati le v skupnem koridorju in izključno v podzemni izvedbi.
(2) Bazne postaje namenjene javnim telekomunikacijskim storitvam je treba postavljati praviloma znotraj poselitvenih območij naselij z upoštevanjem varovalnih odmikov. Bazne postaje ne smejo imeti škodljivih vplivov na bivalne in delovne pogoje ter zdravje ljudi.

Javna razsvetljava
Javna razsvetljava se izvede ob vseh pomembnejših cestah in peš površinah v naseljih. Zagotavljati mora minimalne vrednosti srednje osvetljenosti v skladu s tehničnimi predpisi.Izbira svetil ne sme povzročati svetlobnega onesnaženja v okolju.

Odstranjevanje odpadkov
(1) Odjemna mesta za komunalne odpadke morajo biti praviloma na zemljišču povzročitelja odpadkov. V naseljih so dopustna skupna odjemna mesta za komunalne odpadke in ekološke otoke, ki morajo biti na javni površini.
(2) Odjemna mesta z zabojniki v naseljih morajo biti dostopna in urejena na vidno neipostavljenih lokacijah.
Oskrba z vodo
Za 46. členom se doda 46.a člen, ki se glasi:

Vodovodno omrežje
(1) Obstoječi in predvideni objekt morajo obvezno biti priključeni na javno vodovodno omrežje, skladno s pogoji upravljalca. V območjih, kjer ni ustreznega vodovodnega omrežja, se oskrba z vodo zagotovi s higienskimi kapnicami, vodnjaki ali lastnimi vrtinami.
(2) V naseljih mora biti zagotovljena zadostna količina požarne vode s hidrantnim omrežjem na javnem vodovodu ali kot rezerve požarne vode v kapnicah oziroma vodnjakih.
(3) Uporabniki tehnološke vode morajo zagotoviti zaprte sisteme.
47. člen – odvajanje odpadnih voda se nadomesti z besedilom:
Kanalizacijsko omrežje
(1) Kanalizacijsko omrežje mora biti praviloma zasnovano ločeno za odvajanje odpadnih fekalnih in padavinskih voda.
(2) Vse fekalne odpadne vode je obvezno treba priključiti na javno kanalizacijo s čistilno napravo. Tehnološke odpadne vode je možno priključiti na javno kanalizacijo le, če so predhodno očiščene, do predpisane stopnje onesnaženosti. Kanalizacija za odvod odpadnih fekalnih vod mora biti vodotesna.
(3) V območjih, kjer objektov ni možno priključiti na javno kanalizacijo s čistilno napravo je treba objekte priključiti na lokalno, skupinsko ali individualno čistilno napravo. Do izgradnje omrežja za odvajanje in čiščenja fekalnih voda so obvezne vodotesne greznice, katerih vsebina se odvaža na centralno čistilno napravo. Individualna praznitev greznic je dopustna lastnikom, ki razpolagajo s svojimi kmetijskimi površinami na katerih ni omejena raba zaradi bližine varstvenih pasov pitne vode ali ostale omejitve s področja varstva okolja.
(4) Padavinske vode s peš površin, zelenic, streh objektov se morajo odvajati v ponikovalnico ali vodotoke. Padavinske vode z utrjenih prometnih in manipulativnih površin se morajo odvajati v javno kanalizacijo, ponikovalnico ali vodotoke preko peskolovov in lovilcev olj.
(5) Začasni objekti za prireditve, namenjeni gostinskim storitvam, ki imajo urejen priključek na javno vodovodno omrežje ali pri svoji dejavnosti generirajo odpadne vode, morajo imeti začasen priključek na javno kanalizacijo ali urejeno vodotesno greznico.
POSEBNI POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR
Za 56. členom se doda 56.a člen, ki se glasi:
V ureditvenem območju S 78 – zapori Dob so možne gradnje in spremembe namembnosti za stanovanjske, poslovne in kmetijske namene.
Gabariti in pogoji za oblikovanje bodo določeni v izbrani natečajni rešitvi, prav tako tudi pogoji za zunanjo ureditev.
Natečajna rešitev pa se mora prilagajati urbanističnim in oblikovnim merilom obstoječega kompleksa.
Za gradnjo objektov izven območja, ki ga bo urejeno na osnovi natečajne rešitve, pa se mora oblikovanje prilagajati obstoječim objektom.
Dovoljena je gradnja varnostnega zidu oziroma ograje v višini, ki jo določajo predpisi za gradnjo zaporov.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.