Na podlagi 27., 31., 33. in 190. člena Zakona o urejanju prostora ZUreP-1 (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popravek), 18. člena Statuta Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 3/00) in Programa priprave sprememb in dopolnitev splošnih prostorskih ureditvenih pogojev za Občino Cerknica (Uradni list RS, št. 106/03) je Občinski svet občine Cerknica na 13. seji dne 17. 2. 2005 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah splošnih prostorskih ureditvenih pogojev za Občino Cerknica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se, v skladu s prostorskimi sestavinami dolgoročnega in družbenega plana občine Cerknica (Uradni list RS, št. 100/04), sprejmejo spremembe in dopolnitve splošnih prostorskih ureditvenih pogojev za občino Cerknica (Uradni list RS, št. 43/92, 8/94) (v nadaljnjem besedilu: PUP Cerknica), ki jih je izdelala RRD, Regijska razvojna družba d.o.o. iz Domžal pod številko projekta 6/2004 v septembru 2004.
2. člen
(vsebina PUP Cerknica)
PUP Cerknica vsebuje:
I. Tekstualni del:
1. odlok
2. obrazložitev
3. smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora
II. Grafični del:
– prikaz območij urejanja s PUP Cerknica M 1:25000
– prikaz namenske rabe prostora ter meril
in pogojev na DKN (Postojna: 07, 08, 16, 17,
18, 19, 20, 26, 27, 28, 29, 30, 35, 36, 37, 38,
39, 40, 45, 46, 47, 48, 49, 50, Pivka: 06, 07,
08, 09, 10, 18, 19, 20, 29, 30, Sodražica: 01,
02, 03, 11, 12, 21, Velike Lašče:11, 12, 13,
21, 22, 23, 24, 31, 32, 41, 42) M 1:5000
– usmeritve za kompleksne zazidave
3. člen
(vsebina odloka PUP Cerknica)
Besedilo odloka sestavljajo:
I. SPLOŠNE DOLOČBE
II. SKUPNE DOLOČBE
1. OBSEG OBMOČJA UREJANJA
2. NAMENSKA RABA PROSTORA
3. MERILA IN POGOJI ZA:
3.1. vrsto prostorskih ureditev in gradenj,
3.2. oblikovanje prostorskih ureditev in gradnjo objektov,
3.3. določanje gradbenih parcel in parcelacije zemljišč,
3.4. prometno urejanje,
3.5. komunalno urejanje,
3.6. ohranjanje narave,
3.7. varstvo kulturne dediščine,
3.8. varstvo okolja,
3.9. varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter ureditve za potrebe obrambe.
III. POSEBNE DOLOČBE
1. SKUPNE POSEBNE DOLOČBE
1.1. MAKROCELOTA CERKNICA
1.2. MAKROCELOTA RAKEK
1.3. MAKROCELOTA JEZERSKI DEL
1.4. MAKROCELOTA HRIBOVITI DEL
2. PODROBNEJŠE POSEBNE DOLOČBE
2.1. ZA ZAČASNE PUP:
2.1.1. CE-16C Center-del in CE-18C Poslovni center
2.1.2. CE-29C-5, CE-29C-4 Grič, Lužce
2.1.3. Posebno območje prepleta naravnih vrednot in turizma (UN)
2.2. USMERITVE ZA OBMOČJA KOMPLEKSNIH ZAZIDAV:
2.2.1. Begunje BG-S7
2.2.2. Lipsenj LI-S5
2.2.3. Rakek RK-S5
2.2.4. Rakek RK-S6, RK-M10
2.2.5. Slivice SL-S2
2.3. ZA VEČJA NEPOZIDANA OBMOČJA:
2.3.1. Cajnarje CJ-S2, Cerknica CR-M8, Begunje BG-S8, Rakek: RK-S9, RK-S12, RK-S13, RK-S25, Slivice SL-S3
2.3.2. Cerknica CR S9
2.4. GLEDE VRSTE POSEGOV:
2.4.1. Cerknica CR-Z4
2.4.2. Cerknica CR-D7
2.4.3. Cerknica CR-D6
2.4.4. Cerknica CR-M4
2.4.5. Dolenja vas DL-S1, Lipsenj LI-S6, Otok OT-S1, Zelše ZE-S1
2.4.6. Goričice GČ-S1
2.4.7. Podskrajnik PK-KP1
2.4.8. Rakek RK-M9
2.4.9. Reparje RE-S1
2.4.10. Žerovnica ŽE-S2, ŽE-S3, ŽE-S4
2.4.11. Podskrajnik PK-L2, PK-L3
2.4.12. Območja smučišč
2.4.13. Čohovo ČO-S3
2.4.14. Dolenje Jezero DJ-I1
2.5. ZA OBLIKOVANJE OBMOČIJ:
2.5.1. Bezuljak BZ-S2, Dolenja vas DL-S2, Cerknica CR-S10, Grahovo GR-M1, Lipsenj LI-S2, Martinjak MR-M1, Otok OT-S1
2.5.2. Rakek RK-M1
2.5.3. Cerknica: CR-S6, CR-S18, Rakek RK-S10
IV. PREHODNE DOLOČBE
V. KONČNE DOLOČBE
II. SKUPNE DOLOČBE
1. Obseg območja urejanja s PUP Cerknica
4. člen
Območje, ki se ureja s PUP Cerknica, obsega območje občine Cerknica. Celotno območje urejanja s PUP Cerknica je razdeljeno na štiri gravitacijska območja (makrocelote):
(1.) Cerknica,
(2.) Rakek,
(3.) Jezerski del,
(4.) Hriboviti del.
Deli PUP Cerknica so glede na specifike makrocelot izdelani ločeno za posamezne makrocelote (skupne posebne določbe).
Preglednica 1: Prikaz poselitvenih območij naselij vključenih v posamezne makrocelote:
----------------------------------------------------------------------
Zap. št. Ime makrocelote Ime naselja Šifra naselja
----------------------------------------------------------------------
(1.) Cerknica Cerknica CR
Begunje pri Cerknici BG
Brezje BR
Selšček SŠ
Topol pri Begunjah TB
----------------------------------------------------------------------
(2.) Rakek Rakek RA
Ivanje selo IS
Podskrajnik PK
Rakov Škocjan RŠ
Slivice SL
Unec UN
Zelše ZE
----------------------------------------------------------------------
(3.) Jezerski del Bločice BL
Bloška polica BP
Dolenja vas DL
Dolenje jezero DJ
Gorenje jezero GJ
Goričice GČ
Grahovo GR
Laze pri Gorenjem jezeru LG
Lipsenj LI
Martinjak MR
Otok OT
Žerovnica ŽE
----------------------------------------------------------------------
(4.) Hriboviti del Beč BČ
Bečaje BJ
Bezuljak BZ
Cajnarje CJ
Čohovo ČO
Dobec DB
Dolenje Otave DO
Gora GA
Gorenje Otave GO
Hribljane HB
Hruškarje HR
Jeršiče JE
Korošče KO
Koščake KŠ
Kožljek KŽ
Kranjče KJ
Kremenca KR
Krušče KČ
Kržišče KE
Lešnjake LE
Mahneti MA
Milava MI
Osredek OS
Otonica ON
Pikovnik PI
Pirmane PR
Podslivnica PS
Ponikve PN
Ravne RV
Reparje RE
Rudolfovo RU
Slugovo SU
Stražišče ST
Sveti Vid SV
Ščurkovo ŠČ
Štrukljeva vas ŠV
Tavžlje TA
Zahrib ZA
Zala ZL
Zibovnik ZI
Župeno ŽU
----------------------------------------------------------------------
S PUP Cerknica se poleg naštetih poselitvenih območij naselij urejajo tudi gradnje zunaj strnjenih naselij (zaselki in razpršene gradnje), ki so v planskih aktih občine Cerknica opredeljena kot poselitvena območja (zazidljiva zemljišča) in območje krajine (kmetijska, gozdna in ostala zemljišča).
Z začasnim PUP (do sprejetja LN) se urejajo območja, za katera je v planskih aktih načrtovana izdelava lokacijskih načrtov (v nadaljnem besedilu: LN), in sicer:
– CE-10S Kamna Gorica (ZN),
– CE-11S Loško – sever (ZN),
– CE-16C Center – del (UN),
– CE-18C Poslovni center (UN),
– CE-24C Kamna Gorica – center (ZN),
– CE-29C-1 Obvoznica (ZN),
– CE-29C-3 Grič, Lužce (ZN),
– CE-29C-4 Grič, Lužce (ZN),
– CE-29C-5 Grič, Lužce (ZN),
– CE-31I Obvoznica (LN),
– CE-35S Kamna Gorica – sever (ZN),
– CE-34S Loško (ZN),
– RA-3S Pod Srnjakom – Pod Tičnico 2 (ZN),
– RA-21S Nova soseska (ZN),
– RA-25S Nad kasarnami (ZN),
– RA-29I
– PO-3P Pod kasarnami (ZN),
– PO-6I/1 in PO-6I/2,
– 013009/1 (Cerknica – golf igrišče) ZN,
– 013019/1 Grahovo – Solznik ZN,
– Posebno območje prepleta naravnih vrednot in turizma UN.
S PUP Cerknica se ne urejajo območja sprejetih izvedbenih prostorskih aktov:
– CE-2C Obrtna cona za mlinom (ZN),
– CE-19C Za vrtovi – del (UN),
– CE-16C Center – del (UN),
– CE-20Z Pokopališče (UN),
– CE-29C-2 Bencinski servis (ZN),
– RA-6C Šola (ZN),
– RA-8S Pod Srnjakom – zahod (ZN),
– 013019 Grahovo – del (ZN).
2. Namenska raba prostora
5. člen
Prostorske sestavine dolgoročnega in družbenega plana za območje Občine Cerknica določajo namensko rabo zemljišč. Podrobnejša namenska raba je določena s PUP Cerknica v poglavju skupnih določb oziroma za specifične primere tudi v poglavju posebnih določb tega odloka.
Prostorske ureditve in gradnje so dovoljene v poselitvenih območjih. Izven strnjenih naselij, na poselitvenih območjih (gradbenih parcelah) so dovoljene prostorske ureditve in gradnje posameznih objektov. Na območju krajine je dovoljena gradnja objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture, razen na območjih za potrebe obrambe, kjer je za poseg potrebno pridobiti soglasje Ministrstva za obrambo.
Preko območij podrobnejše namenske rabe segajo območja sekundarne rabe. To so vodovarstvena območja, območja ohranjanja narave, območja varstva kulturne dediščine, območja mineralnih surovin, varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture, območja nadzorovane rabe za potrebe obrambe, območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in ogrožena območja.
6. člen
Vsa poselitvena območja naselij, zaselkov in razpršene gradnje so glede na prevladujočo namensko rabo razdeljena na morfološke enote, ki so označene s šifro naselja, šifro osnovne in podrobnejše namenske rabe ter zaporedno številko.
Območje PUP Cerknica je opredeljeno z naslednjo namensko rabo:
(1) NAMENSKA RABA NA POSELITVENIH OBMOČJIH
S – Območja stanovanj (območja pretežno namenjena bivanju s spremljajočimi stavbami splošnega družbenega pomena, storitvenih dejavnosti in trgovin, ki služijo tem območjem).
SE – Območja stanovanj (območja namenjena pretežno eno ali dvostanovanjskim stavbam).
SV – Območja večstanovanjskih stavb (območja pretežno namenjena večstanovanjskim stavbam).
SP – Območja počitniških hiš (območja namenjena stavbam, ki se občasno uprabljajo za počitek ali oddih).
SK – Stanovanjska območja s kmetijskimi gospodarstvi (območja pretežno namenjena stanovanjskim in nestanovanjskim kmetijskim stavbam za opravljanje kmetijske dejavnosti).
SS – Stanovanjska območja za posebne namene (območje namenjeno domovom za ostarele, socialno varstvenim zavodom in drugim skupinskim nastanitvenim stavbam).
KP – Območja kmetijske proizvodnje (območja namenjena objektom, ki neposredno služijo primarni kmetijski proizvodnji).
D – Območja stavb splošnega družbenega pomena
DI – Območja namenjena vzgoji in izobraževanju.
DS – Območja športa (območja namenjena za športne dvorane in športna igrišča).
DZ – Območja namenjena zdravstvu, bolnišnicam in zavodski oskrbi.
DK – Območja namenjena kulturi (kulturni domovi, muzeji, knjižnice itd).
DU – Območja javne uprave.
DV – Območja namenjena čaščenju in opravljanju verskih obredov.
M – Mešana območja
MS – Območja urbanih središč (območja pretežno namenjena trgovskim, gostinskim, storitvenim, kulturnim in stanovanjskim stavbam ter stavbam javne uprave).
MV – Območja urbanih vaških središč (območja pretežno namenjena trgovskim, gostinskim, storitvenim, kulturnim in stanovanjskim stavbam, stavbam javne uprave ter kmetijam).
MB – Območja pretežno namenjena trgovskim, gostinskim, storitvenim, obrtnim in poslovnim stavbam.
MD – Območja pretežno namenjena stanovanjskim, trgovskim, gostinskim, obrtnim, poslovnim in storitvenim stavbam.
MP – Območja pretežno namenjena stanovanjskim, trgovskim, gostinskim, manjšim proizvodnim, obrtnim, storitvenim in poslovnim stavbam.
MK – Posebna območja (območja namenjena zavetiščem in kočam z manjšimi okrepčevalnicami).
MT – Turistična območja (območja namenjena turizmu z možnostjo nastanitve in rekreacije).
P – Območja proizvodnih dejavnosti
PD – Proizvodna območja pretežno namenjena proizvodnji, skladiščem in parkiriščem.
Z – Območja športno-rekreacijskih in zelnih površin.
ZS – Športna in rekreacijska območja namenjena zunanjim športnim igriščem.
ZK – Območja namenjena pokopališčem.
(2) OBMOČJA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE
DC – Območja državnih cest.
LC – Območja občinskih lokalnih cest in javnih poti.
IP – Območja prometnih površin izven vozišča.
IZ – Območja železniških prog.
Izp – Območja železniških postaj.
OC – Območje za čiščenje voda.
OO – Območja za odlaganje odpadkov.
OV – Območja za oskrbo z vodo.
EE – Območja za oskrbo z električno energijo.
(3) NAMENSKA RABA NA OBMOČJU KRAJINE
VC – Vodna zemljišča celinskih voda.
VI – Območja vodne infrastrukture.
L – Območja mineralnih surovin.
LN – Območja nadzemnega pridobivalnega prostora.
KI – Najboljša kmetijska zemljišča.
KO – Druga kmetijska zemljišča.
G – Večnamenski gozdovi.
GV – Varovalni gozdovi.
GRD1 – Gozdovi s posebnim namenom, v katerih so gozdnogospodarski ukrepi dovoljeni.
GRD2 – Gozdovi s posebnim namenom, v katerih gozdnogospodarski ukrepi niso dovoljeni oziroma so dovoljeni le izjemoma.
OB – Območja za potrebe obrambe.
3. Merila in pogoji
3.1. Merila in pogoji za vrsto prostorskih ureditev in
gradenj
7. člen
Merila in pogoji določajo skupne dopustne vrste prostorskih ureditev in gradenj za vsa istovrstna območja, v poselitvenih območjih in zunaj poselitvenih območij, razen če v posebnih določbah ni določeno drugače.
Merila in pogoji, določeni s tem odlokom so podlaga za izdelavo posebnega dela projekta ter gradnjo enostavnih objektov.
8. člen
(vrste ureditev in gradenj)
V območju PUP Cerknica so možne naslednje vrste ureditev in gradenj:
(1.) gradnja novih objektov,
(1.1.) dozidave obstoječih stavb,
(1.2.) nadzidave obstoječih stavb,
(2.) rekonstukcije obstoječih objektov,
(3.) vzdrževanje obstoječih objektov,
(4.) nadomestne gradnje objektov,
(5.) odstranitev objektov,
(6.) spremembe namembnosti objektov (stavb),
(7.) spremembe rabe stavb,
(8.) gradnja gospodarske javne infrastrukture in drugih omrežij in objektov v javni rabi,
(9.) gradnja inženirskih objektov,
(10.) gradnje in postavitve enostavnih objektov:
(10.a)
– gradnje in postavitve pomožnih objektov:
– objekti za lastne potrebe;
– ograje;
– pomožni infrastrukturni objekti;
pomožni kmetijsko-gozdarski objekti;
(10.b) postavitve začasnih objektov,
(10.c) gradnja vadbenih objektov,
(10.d) postavitev spominskih obeležij,
(10.e) postavitev urbane opreme.
Pred pričetkom del je za gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta, nadomestno gradnjo, odstranitev objekta in spremembo namembnosti objekta potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. Gradbeno dovoljenje je potrebno tudi za enostavne objekte, kadar ne izpolnjujejo enega ali več pogojev, ki jih določa Pravilnik o vrstrah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči.
9. člen
(pomen izrazov)
V PUP Cerknica imajo navedeni posamezni izrazi naslednji pomen:
– objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami;
– stavba je objekt z enim ali več prostorov, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti;
– gradbeni inženirski objekti so objekti transportne infrastrukture, cevovodi, komunikacijska omrežja, elektrovodi, kompleksni industrijski objekti in drugi gradbeni inženirski objekti;
– prostorska ureditev je načrtovana razmestitev dejavnosti in objektov na določenem območju;
– gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled;
– rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, zunanji izgled in namembnost objekta, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave;
– vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist;
– nadomestna gradnja je izvedba del, ko se na mestu poprej odstranjenega objekta ali v njegovi neposredni bližini, vendar znotraj gradbene parcele, zgradi nov objekt, s katerim se bistveno ne spremeni namembnost, zunanjost, velikost in vplivi na okolje dosedanjega objekta, ki se ga pred začetkom uporabe nadomestnega objekta odstrani;
– odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in vzpostavi prejšnje stanje;
– sprememba namembnosti je izvedba del, ki ne predstavljajo gradnje in s katerimi se tudi ne spreminja zunanjega videza objekta, predstavljajo pa takšno spremembo rabe objekta oziroma njegovega dela, da se z njo posledično poveča vpliv objekta na okolico;
– sprememba rabe je takšna izvedba del, ki predstavlja spremembo namembnosti, vendar se zaradi nje ne spremeni velikost in zunanji izgled stavbe ter ne povečuje vplivov na okolico, ali takšna sprememba namembnosti, ko se opravljanje dejavnosti v poslovnem prostoru nadomesti z drugo, takšni dejavnosti podobno dejavnostjo;
– zakonito zgrajen objekt je objekt ali stavba, ki je bil izveden na podlagi ustreznih pravnomočnih upravnih dovoljenj oziroma je bil izveden pred letom 1967;
– faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) je razmerje med zazidano površino stavbe in celotno površino gradbene parcele. Zazidano površino določajo dimenzije navpične projekcije zunanjih delov stavbe, ki so nad zemljiščem, na horizontalno ravnino zemljišča;
– faktor izrabe gradbene parcele (FI) je razmerje med bruto tlorisno površino stavbe in celotno površino gradbene parcele. Bruto tlorisna površina je skupna površina vseh etaž stavbe;
– gospodarska javna infrastruktura so omrežja, neposredno namenjena izvajanju gospodarskih javnih služb s področja prometa, energetike, komunalnega gospodarstva, upravljanja z vodami in gospodarjenja z drugimi vrstami naravnega bogastva ali varstva okolja, kakor tudi druga omrežja in objekti v javni rabi;
– objekt v javni rabi je objekt, katerega raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem in se glede na način rabe deli na javne površine in nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi;
– pomožni objekt je objekt za lastne potrebe, znotraj gradbene parcele, ki pripada stanovanjski stavbi, oziroma kmetijskemu gospodarstvu zgrajenem na podlagi gradbenega dovoljenja in služi izboljšavi bivalnih pogojev ter kmetijski ali ljubiteljski dejavnosti posameznikov in njihovih družin, ograja, ki omejuje dostop tretjih oseb na dvorišče, vrt ali drugo zemljišče, pomožni infrastrukturni objekt, ki predstavlja del gospodarske javne infrastrukture, vključno s cestninskimi postajami, ali del druge javne infrastrukture oziroma omrežja v javni rabi ali priključek na takšno infrastrukturo oziroma omrežje in pomožni kmetijsko-gozdarski objekt, s pomočjo katerega se opravlja dejavnost kmetijstva, lova, gozdarstva oziroma ribištva;
– začasni objekt je enostavni objekt, narejen v montažni izvedbi in iz lahkih materialov, namenjen sezonski turistični ponudbi, prireditvi ali začasnemu skladiščenju in podobno, ki se postavi samo za čas trajanja takšne ponudbe, prireditve oziroma skladiščenja;
– vadbeni objekt je enostavni objekt, namenjen športu in rekreaciji na prostem, kot so nogomet, odbojka, rokomet, tenis, golf, vzletišča za zmaje, ultralahka letala in druga podobna športna vzletišča, rekreacijsko jahanje, kolesarjenje, trim steze in druga podobna športna oziroma rekreacijska igrišča na prostem, kakor tudi enostavni objekt, namenjen vajam za zaščito in reševanje, vojaškemu vadišču in podobno pod pogojem, da se s takšnim objektom ne spreminja vodnih in reliefnih značilnosti;
– spominsko obeležje je konstrukcijsko enostaven kip, plošča ali drugačen spomenik, namenjen obeležitvi zgodovinskega, kulturnega ali kakšnega drugega pomembnega dogodka oziroma za prireditev;
– urbana oprema so enostavno premakljivi objekti oziroma predmeti, s pomočjo katerih se zagotavlja namenska raba javnih površin;
– dopolnilna dejavnost kmetije je dejavnost turizma, gozdarstva, gostinstva, drobne obrti in proizvodov, nabiranja in sušenja zdravilnih rastlin, vrtnarstvo, čebelarstvo, perutninarstvo ter reja divjadi oziroma dejavnost, ki je v skladu s predpisi o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji;
– sanitarne sečnje so sečnje okuženega, z insekti napadanega, močno poškodovanega ali podrtega drevja;
– vodno zemljišče celinskih voda je zemljišče, na katerem je celinska voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem;
– priobalno zemljišče celinskih voda je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče;
– tloris z vogalnim zamikom je tloris z odrezanim vogalom v pritličju in tvori pokrit prostor pred vhodom in je bolj pravokotne oblike. Značilen je za nekatera naselja vzdolž nekdanjih »prevozniških« cest in za predele Notranjske. Vzrok za nastanek take oblike je bil v potrebi po prostoru pred vhodom, ki je bil zavarovan pred dežjem; iz tega se je razvila značilna arhitekturna oblika, ki največkrat ni imela več povezave s prvotno zahtevo, je pa določala pripadnost arhitekturni tipiki;
– tloris z arkadnim zamikom je oblikovan podobno kot tloris z vogalnim zamikom, vendar z dodatnim motivom arkad v pritličju – največkrat pri nadstropnih stavbah.
(1) Vrste gradenj in prostorskih ureditev ter ukrepov in omejitev na celotnem območju PUP
10. člen
(1.1.) Na celotnem območju, ki se ureja s PUP Cerknica so, razen v območjih izključne rabe za potrebe obrambe, dovoljene naslednje vrste ureditev in gradenj:
– gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve gospodarske javne infrastrukture in drugih omrežij v javni rabi, za katere ni predvidena izdelava lokacijskega načrta;
– rekonstrukcija in vzdrževanje obstoječih zakonito zgrajenih stavb;
– nadomestne gradnje zakonito zgrajenih objektov (izjema so objekti kulturne dediščine);
– odstranitve stavb (izjema so objekti kulturne dediščine);
– spremembe rabe zakonito zgrajenih stavb;
– gradnje pomožnih infrastrukturnih objektov.
Prepovedano je odstranjevati posamična drevesa ali skupine dreves izven gozda in gozdnega prostora, ki tvorijo značilno podobo krajine, razen sanitarne sečnje.
(1.2.) Na celotnem območju, ki se ureja s PUP Cerknica, so na vodnih zemljiščih celinskih voda, poplavnih, erozijskih ter vodovarstvenih območjih dovoljene le naslednje gradnje in prostorske ureditve ter ukrepi in omejitve:
(1.2.1.) Na vodnih zemljiščih celinskih voda vodnega in priobalnega zemljišča ter na območju presihajočih jezer (VC, VI) so dovoljene le:
– vodnogospodarske ureditve, ki se urejajo kompleksno (ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda);
– gradnje objektov grajenega vodnega javnega dobra;
– gradnje objektov gospodarske javne infrastrukture (prometne, telekomunikacijske, energetske, komunalne in okoljske);
– vzdrževalna dela na obstoječih površinah, objektih in napravah;
– rekonstrukcije obstoječih objektov in naprav, ki bistveno ne spreminjajo namembnosti in velikosti objekta;
– ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave;
– oživljanje reguliranih vodotokov;
– gradnje objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih;
– gradnje objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem;
– gradnje objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije;
– ureditve manjših zajemališč požarne vode;
– ureditve manjših zajetij za ureditev ribnikov;
– postavitev naprav za potrebe študijskih in raziskovalnih dejavnosti,
– renaturacija vodotokov,
– drugi posegi dovoljeni v skladu s predpisi o vodah.
Priobalno zemljišče voda Cerkniškega jezera je 15 m od meje vodnega zemljišča (najvišji zabeležen vodostaj). Priobalno zemljišče ostalih vodotokov, potokov, hudournikov, suhih strug ter ribnikov, mlak in močvirij s stalnim ali občasnim pritokom ali odtokom tekočih ali podzemnih voda, je 5 m od meje vodnega zemljišča.
Pri ureditvah in gradnjah znotraj priobalnega zemljišča naj se v največji meri ohranja obstoječa vegetacija.
Po zakonu o vodah je za gradnje na vodnem ali priobalnem zemljišču, ki so potrebne za izvajanje javne službe ali za izvajanje vodne pravice, na varstvenih in ogroženih območjih, zaradi odvajanja odpadnih voda, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode ter za hidromelioracije in rudarjenje potrebno pridobiti vodno soglasje.
(1.2.2.) Poplavna območja
Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja. Dovoljeni so posegi, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Na poplavnih območjih je za vsako gradnjo oziroma poseg predhodno izdelati hidrološko hidravlično presojo vodnega režima.
(1.2.3.) Erozijska območja
Posegi na erozijskih območjih se izvajajo v skladu z določili zakona o vodah.
Na območjih običajne zaščite na žariščih površinske, globinske in bočne erozije je za vsako gradnjo, oziroma poseg, ki ima značaj graditve ali rekonstrukcije objektov in naprav, predhodno pridobiti geološko mnenje.
(1.2.4.) Vodovarstvena območja
Na vodovarstvenih območjih so prepovedane dejavnosti, ki bi lahko ogrozile količinsko ali kakovostno stanje vodnih virov. Dovoljeni pa so ukrepi, s katerimi se zavaruje količina ali kakovost vodnih virov.
Za posamezne posege v vodovarstvenih območjih je potrebno upoštevati določila veljavnih odlokov in predpisov za posamezna vodovarstvena območja.
(2) Vrste prostorskih ureditev in gradenj v poselitvenih območjih
11. člen
V skladu s podrobnejšo namensko rabo so v posameznih območjih, za katere ni predvidena izdelava lokacijskih načrtov, poleg gradenj, prostorskih ureditev in omejitev določenih v 10. členu, dovoljene še naslednje vrste ureditev in gradenj:
(2.1.) V stanovanjskih območjih (SE, SV) so dovoljene:
– gradnje novih stanovanjskih stavb in spremljajočih stavb splošnega družbenega pomena, storitvenih dejavnosti in trgovin, ki služijo tem območjem;
– dozidave obstoječih zakonito zgrajenih stavb, ki so v skladu z namensko rabo območja, v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje oziroma za večstanovanjske objekte tudi v skladu z dovoljenim faktorjem izrabe gradbene parcele (FI);
– nadzidave obstoječih zakonito zgrajenih stavb v skladu z namensko rabo območja ter v skladu z višinskim gabaritom dovoljenim za to območje;
– spremembe namembnosti zakonito zgrajenih stavb pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja;
– gradnje in postavitve pomožnih objektov za lastne potrebe, ograj, postavitve začasnih objektov (razen objektov namenjenih skladiščenju), vadbenih objektov ter spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov). Pomožni objekti za lastne potrebe se lahko izvajajo v okviru meril za pozidanost oziroma v skladu z dovoljenim faktorjem izrabe (FI), pri večstanovanjskih območjih (SV) pa mora biti takšna gradnja organizirano vodena s strani upravnika večstanovanjske hiše, ki ga določa stanovanjski zakon. Ne glede na dovoljeni faktor zazidanosti (FZ) in faktor izrabe (FI) gradbene parcele je na gradbenih parcelah večstanovanjskih stavb za potrebe parkiranja možna postavitev skupnih nadstrešnic v skladu z ostalimi določili odloka.
– v sklopu obstoječih kmetij se dovoljujejo še dopolnilne dejavnosti kmetije, spremembe namembnosti objektov v skladu z določeno namensko rabo in postavitve enostavnih pomožnih kmetijskih objektov.
Za makroceloto Jezerski del je potrebno upoštevati še (1.3.1.) točko 38. člena, za makroceloto Hriboviti del pa (1.4.1.) točko 39. člena.
Za morfološke enote Dolenja vas DL-S1, Otok OT-S1 in Zelše ZE-S1 je potrebno upoštevati (2.4.5.) točko 43. člena, za Goričice GČ-S1 (2.4.6.) točko 43. člena, za Reparje RE-S1 pa (2.4.9.) točko 43. člena.
(2.2.) V območjih počitniških hiš (SP) so dovoljene:
– gradnje novih počitniških hiš;
– dozidave zakonito zgrajenih počitniških hiš v skladu z merili za oblikovanje in do izrabe površine dovoljene za pozidanost počitniškega območja;
– gradnje in postavitve pomožnih objektov za lastne potrebe, ograj ter postavitve spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov). Pomožni objekti za lastne potrebe se lahko izvajajo do izrabe dovoljene tlorisne površine za pozidanost počitniškega območja.
(2.3.) V stanovanjskih območjih s kmetijskimi gospodarstvi (SK) so dovoljene:
– gradnje novih stanovanjskih in nestanovanjskih kmetijskih stavb za opravljanje kmetijske dejavnosti ter gradnje dopolnilnih dejavnosti kmetij;
– dozidave obstoječih zakonito zgrajenih stavb, v skladu z namensko rabo območja ter v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;
– nadzidave obstoječih zakonito zgrajenih stavb v skladu z namensko rabo območja ter v skladu z višinskim gabaritom dovoljenim za to območje;
– spremembe namembnosti zakonito zgrajenih stavb pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja oziroma predstavlja dopolnilno dejavnost kmetije;
– gradnje in postavitve pomožnih objektov za lastne potrebe, ograj ter pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, postavitve začasnih in vadbenih objektov ter spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov). Pomožni objekti za lastne potrebe in pomožni kmetijsko-gozdarski objekti se lahko izvajajo v okviru meril in pogojev za pozidanost območja (gradbene parcele).
Za morfološke enote Dolenja vas DL-S1, Lipsenj LI-S6, Otok OT-S1 in Zelše ZE-S1 je potrebno upoštevati (2.4.5.) točko 43. člena, za Goričice GČ-S1 (2.4.6.) točko 43. člena, za Reparje RE-S1 (2.4.9.) točko 43. člena, za Žerovnico: ŽE-S2, ŽE-S3 in ŽE-S4 (2.4.10.) točko 43. člena, za Čohovo ČO-S3 pa (2.4.13.) točko 43. člena.
(2.4.) V stanovanjskih območjih za posebne namene (SS) so dovoljene:
– gradnje domov za ostarele, socialno-varstvenih zavodov in drugih nastanitvenih stavb;
– dozidave in nadzidave obstoječih stavb v skladu z namensko rabo območja in v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;
– spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja;
– gradnje pomožnih objektov za lastne potrebe, postavitve ograj, postavitve začasnih objektov (razen objektov namenjenih skladiščenju), vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov).
(2.5.) V območjih kmetijske proizvodnje (KP) so dovoljene:
– gradnje in prostorske ureditve na območju (KP) so opredeljene v posebnih določbah v (2.4.7.) točki 43. člena.
(2.6.) V območjih namenjenih vzgoji in izobraževanju (DI) so dovoljene:
– gradnje, dozidave in nadzidave stavb namenjenih vzgoji, izobraževanju in znanstveno-raziskovalnemu delu v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;
– spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja;
– gradnje in postavitve športnih igrišč, ograj, postavitve začasnih objektov (razen objektov namenjenih skladiščenju) in vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov).
(2.7.) V območjih namenjenih za šport (DS) so dovoljene:
– gradnje in prostorske ureditve na območju (DS) so opredeljene v posebnih določbah v (2.4.3.) 43. člena.
(2.8.) V območjih namenjenih za zdravstvo (DZ) so dovoljene:
– gradnje, dozidave in nadzidave stavb za zdravstveno, bolnišnično in zavodsko oskrbo ter spremljajočih objektov, ki služijo tej dejavnosti v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;
– spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja;
– gradnje in postavitve ograj, spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov).
(2.9.) V območjih namenjenih za kulturo (DK) so dovoljene:
– gradnje, dozidave in nadzidave stavb za kulturo in razvedrilo, muzejev in knjižnice ter spremljajočih objektov, ki služijo tej dejavnosti v skladu z merili za pozidanost in oblikovanje;
– spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja;
– gradnje in postavitve ograj, postavitve začasnih objektov (razen objektov namenjenih skladiščenju), spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov).
(2.10.) V območjih namenjenih javni upravi (DU) so dovoljene:
– gradnje, dozidave in nadzidave stavb namenjenih javni upravi v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje
– spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja;
– postavitve začasnih objektov (razen objektov namenjenih skladiščenju), spominskih obeležij in urbane opreme.
Za morfološko enoto Cerknica CR-D7 je potrebno upoštevati (2.4.2.) točko 43. člena.
(2.11.) V območjih namenjenih za čaščenje in opravljanje verskih obredov (DV) so dovoljene:
– gradnje, dozidave in nadzidave stavb namenjenih za čaščenje in opravljanje verskih obredov ter spremljajočih objektov, ki služijo tej dejavnosti;
– spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja;
– postavitve začasnih objektov (razen objektov namenjenih skladiščenju), spominskih obeležij in urbane opreme.
(2.12.) V območjih urbanih središč (MS) so dovoljene:
– gradnje izobraževalnih, trgovskih, gostinskih, storitvenih, kulturnih, gasilskih in stanovanjskih stavb ter stavb javne uprave;
– dozidave in nadzidave obstoječih stavb v skladu z namensko rabo območja ter v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;
– spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja;
– gradnje in postavitve pomožnih objektov za lastne potrebe, ograj, postavitve začasnih objektov (razen objektov namenjenih skladiščenju), vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme. Pomožni objekti za lastne potrebe se lahko izvajajo v okviru meril in pogojev za pozidanost območja (gradbene parcele);
– v sklopu obstoječih kmetij se dovoljujejo še dopolnilne dejavnosti kmetije, spremembe namembnosti objektov v skladu z določeno namensko rabo in postavitve enostavnih pomožnih kmetijskih objektov.
(2.13.) V območjih urbanih vaških središč (MV) so dovoljene:
– gradnje izobraževalnih, trgovskih, gostinskih, storitvenih, kulturnih, gasilskih in stanovanjskih stavb, stavb javne uprave ter kmetij;
– dozidave in nadzidave obstoječih stavb v skladu z namensko rabo območja ter v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;
– spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja;
– gradnje in postavitve pomožnih objektov za lastne potrebe, ograj ter pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, postavitve začasnih objektov (razen objektov namenjenih skladiščenju), vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme. Pomožni objekti za lastne potrebe in pomožni kmetijsko-gozdarski objekti se lahko izvajajo v okviru meril in pogojev za pozidanost območja (gradbene parcele).
(2.14.) V območjih mešanih dejavnosti (MB) so dovoljene:
– gradnje, dozidave in nadzidave trgovskih, gostinskih, obrtnih, poslovnih in storitvenih stavb v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;
– spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja;
– gradnje in postavitve ograj, začasnih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme.
Za morfološko enoto Cerknica CR-D7 je potrebno upoštevati (2.4.2.) točko 43. člena.
(2.15.) V območjih mešanih dejavnosti (MD) so dovoljene:
– gradnje, dozidave in nadzidave stanovanjskih, trgovskih, gostinskih, obrtnih, poslovnih in storitvenih stavb v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;
– spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja;
– gradnje pomožnih objektov za lastne potrebe in postavitve ograj, začasnih objektov (razen objektov namenjenih za skladiščenje) in vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme.
(2.16.) V območjih mešanih dejavnosti (MP) so dovoljene:
– gradnje, dozidave in nadzidave stanovanjskih, trgovskih, gostinskih, obrtnih, storitvenih, poslovnih ter manjših proizvodnih stavb v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;
– spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja;
– gradnje in postavitve pomožnih objektov za lastne potrebe, ograj, začasnih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme. Pomožni objekti za lastne potrebe se lahko izvajajo v okviru meril in pogojev za pozidanost območja (gradbene parcele);
– v sklopu obstoječih kmetij se dovoljujejo še dopolnilne dejavnosti kmetije, spremembe namembnosti objektov v skladu z določeno namensko rabo in postavitve enostavnih pomožnih kmetijskih objektov.
Za morfološko enoto Cerknica CR-M4 je potrebno upoštevati (2.4.4.) točko 43. člena, za Rakek RK-M9 pa (2.4.8.) točko 43. člena.
(2.17.) V območjih posebnega namena (MK) so dovoljene:
– gradnje in dozidave stavb namenjenih planinskim, lovskim in drugim kočam z manjšimi okrepčevalnicami;
– gradnje pomožnih objektov za lastne potrebe in postavitve ograj ter spominskih obeležij;
– k gradnji stavb in pomožnih objektov na zemljiščih (gradbenih parcelah) v območij posebnega namena (MK), ki mejijo na gozdne površine opredeljene s prostorskim planom občine, je potrebno pridobiti soglasje Zavoda RS za gozdove, pri čemer Zavod RS za gozdove posegov na poselitvena območja ne more preprečiti, saj so bila ta usklajena v postopku izdelave prostorskega plana občine.
(2.18.) V turističnih območjih (MT) so dovoljene:
– gradnje, dozidave in nadzidave stavb namenjenih turizmu z možnostjo nastanitve ter rekreacije v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;
– spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja;
– gradnje in postavitve ograj, začasnih objektov (razen objektov namenjenih skladiščenju) in vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme.
(2.19.) V območjih proizvodnih dejavnosti (PD) so dovoljene:
– gradnje, dozidave in nadzidave proizvodnih, skladiščnih, obrtnih, storitvenih, trgovskih in poslovnih stavb, okrepčevalnic, barov, obratov za pripravo in dostavo jedi, gradnje in dozidave bencinskih servisov ter gradnje parkirišč v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;
– spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja;
– gradnje pomožnih objektov za lastne potrebe (le nadstrešek in rezervoar za UNP) in postavitve ograj, začasnih objektov in urbane opreme.
(2.20.) V športno-rekreacijskih območjih (ZS) so dovoljene:
– gradnje športnih igrišč in drugih objektov za šport in rekreacijo na prostem ter spremljajočih objektov, ki služijo tej dejavnosti (gostinske stavbe (gostilna, okrepčevalnica, bar), pisarne, garderobe, sanitarije in podobno);
– dozidave obstoječih spremljajočih objektov;
– spremembe namembnosti obstoječih spremljajočih objektov pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo območja;
– gradnje in postavitve ograj, začasnih objektov (razen objektov namenjenih skladiščenju) in vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme.
Za morfološko enoto Cerknica CR-Z4 je potrebno upoštevati (2.4.1.) točko 43. člena.
(2.21.) V območjih namenjenih pokopališčem (ZK) so dovoljene:
– gradnje in širitve pokopališč ter gradnje in dozidave pokopaliških stavb s spremljajočimi objekti;
– gradnje in postavitve ograj ter spominskih obeležij.
V površino za pozidanost območja se štejejo površine vseh stavb na gradbeni parceli.
(3) Vrste gradenj in prostorskih ureditev na območjih gospodarske javne infrastrukture
12. člen
Na območjih gospodarske javne infrastrukture (DC, LC, IP, IZ, IZp, EE, OO, OC, OV) so poleg gradenj, prostorskih ureditev ter ukrepov in omejitev določenih v 10. členu tega odloka možne še gradnje novih objektov ter spremembe namembnosti obstoječih objektov v skladu z določeno namensko rabo.
(4) Vrste gradenj in prostorskih ureditev ter ukrepov in omejitev na območju krajine
13. člen
Na območju krajine so poleg gradenj, prostorskih ureditev in omejitev določenih v 10. členu tega odloka dovoljeni še naslednji posegi:
(4.1.) Območja mineralnih surovin (L)
(4.1.1.) V območjih nadzemnega pridobivalnega prostora (LN) in mineralnih surovin potencialnega prostora za izkoriščanje mineralnih surovin je dovoljeno še:
– izkoriščati mineralne surovine;
– graditi objekte in naprave za potrebe izkoriščanja mineralnih surovin in betonarne;
– po zaključku izkoriščanja je obvezno območje kvalitetno sanirati.
(4.1.2.) V območjih sanacije obstoječih kamnolomov je dovoljeno še:
– sanirati relief in ga prilagoditi konfiguraciji obstoječega terena in okolice;
– ozeleniti in biološko rekultivirati območje;
– prepustiti obstoječe nahajališče procesu samosanacije (renaturacije);
– izvajati posege, ki so namenjeni varovanju in zaščiti pred negativnimi vplivi na okolje.
Za območje morfoloških enot Podskrajnik PK-L2 in PK-L3 je potrebno upoštevati (2.4.11.) točko 43. člena.
(4.2.) Območja najboljših in drugih kmetijskih zemljišč (KI, KO)
Na območjih kmetijskih zemljišč so dovoljeni še naslednji posegi:
– kmetijsko prostorsko ureditvene operacije in melioracije;
– sanacije divjih peskopov, gramoznic in odlagališč odpadkov v osnovno namensko rabo;
– urejanje in gradnja poljskih poti, pešpoti in kolesarskih poti;
– vodnogospodarske ureditve obstoječih strug, potokov in hudournikov;
– gradnje in postavitve naprav in opreme za varstvo pred točo;
– gradnje pomožnih kmetijskih objektov, ki se jih v skladu s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, lahko gradi brez gradbenega dovoljenja na kmetijskih zemljiščih.
– Kozolec kot enostavni objekt.
– Rastlinjak, kot enostavni objekt. Postavitev rastlinjakov se dovoljuje ob soglasju pristojne občinske strokovne službe za dobo petih let, z možnostjo podaljšanja.
– Čebelnjak, kot enostavni objekt, vendar samo, če se predhodno pridobi mnenje pristojne čebelarske službe, iz katerega izhaja, da je zemljišče, na katerem naj bi stal takšen čebelnjak, v skladu s predpisi, ki urejajo čebelarstvo, vključeno v kataster čebelje paše in čebelarski pašni red, njegov investitor pa, da je v skladu s predpisi, ki urejajo uravnavanje obsega površin čebelje paše, vpisan v register o čebelarjih. Postavlja se jih lahko smo na drugih kmetijskih zemljiščih.
– Krmišča in molzišča na pašnikih, kot enostavne objekte. Če se območje po določenem času več ne uporablja za pašo, je investitor dolžan objekte odstraniti in zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje. Postavlja se jih lahko smo na drugih kmetijskih zemljiščih.
– postavitve začasnih objektov (razen objektov namenjenih skladiščenju) v skladu s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči. Za začasne objekte na kmetijskih zemljiščih je potrebno predhodno pridobiti soglasje pristojne občinske strokovne službe.
– postavitve panojev z oglaševalno površino do 12 m2, oziroma do 24 m2 pri dvostranskem panoju, višine do 5 m nad terenom ob soglasju pristojne občinske strokovne službe. Postavitev večjih oglaševalnih panojev je dovoljena pod pogojem, da se zanjo pridobi soglasje občinskega sveta občine Cerknica in gradbeno dovoljenje.
– razglediščne točke s potrebno opremo.
(4.3.) Območja gozdov
Za vse posege v gozd in gozdni prostor je predhodno potrebno pridobiti soglasje Zavoda RS za gozdove. Za posege v zemljišča, ki so postala zazidljiva z zadnjim prostorskim planom občine (širitve), je potrebno soglasje Zavoda RS za gozdove pridobiti v primeru, da ima predvideni poseg za posledico krčitev gozda in da meji zemljišče, na katerem se poseg predvideva, na gozdne površine opredeljene v prostorskem planu občine, pri čemer Zavod RS za gozdove posegov na poselitvena območja ne more preprečiti, saj so bila ta usklajena v postopku izdelave prostorskega plana občine.
V negozdnem prostoru, ki je funkcionalno povezan z gozdom, so dopustni le posegi, ki ne razvrednotijo ali ne poškodujejo gozda. V prostoru ob gozdu je potrebno ohraniti obstoječe dostope do gozda oziroma urediti nadomestne. Odmik od gozdnega raba mora biti tolikšen, da gospodarjenje z gozdom ne ogroža objektov oziroma rab prostora; če tega odmika ni, investitor prevzema odgovornost za poškodbe na svojem objektu, ki jih lahko povzročijo normalno gospodarjenje s sosednjim gozdom ali ujme ter sanacija njihovih posledic.
Pri posegih v gozd in gozdni prostor je potrebno upoštevati tipološke značilnosti krajine ter zagoravljati ohranitev ekološkega ravnovesja, značilnosti razporeditve gozdnih mas v prostoru in značilnosti obstoječega gozdnega roba.
Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati.
(4.3.1.) V območju večnamenskih gozdov (G) so dovoljeni še naslednji posegi:
– posegi v skladu z gozdnogospodarskimi načrti in lovskogojitvenimi načrti;
– sanacije degradiranega gozdnega prostora;
– sanacije divjih peskokopov, gramoznic in odlagališč odpadkov v osnovno namensko rabo;
– gradnje rekreacijskih in kolesarskih poti;
– urejanje hudournikov in druge vodnogospodarske ureditve;
– gradnje pomožnih gozdarskih objektov (obore, krmilnice, lovske preže, napajališča, gozdne vlake, gozdne ceste in učne poti ter gozdne žičnice);
– gradnje čebelnjakov v skladu s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, če se pridobi gradbeno dovoljenje in soglasje Zavoda RS za gozdove;
– sanitarne sečnje;
– krčitve gozdov za kmetijske namene do površine 1,0 ha, če poseg ne razvrednoti ekoloških ali socialnih funkcij gozdov; pred izvedbo krčitve je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije.
(4.3.2.) Območjih varovalnih gozdov (GV) in gozdov s posebnim namenom, v katerih gozdnogospodarski ukrepi niso dovoljeni oziroma so dovoljeni le izjemoma (GRD2):
Režim gospodarjenja s takimi gozdovi je določen s predpisom vlade, s katerim je razglašen za varovalni gozd ali za gozd s posebnim namenom.
(4.3.3.) Območja gozdov s posebnim namenom, v katerih so gozdnogospodarski ukrepi dovoljeni (GRD1):
Posegi v prostor so dopustni v skladu s predpisom vlade o razglasitvi gozdov za posebne namene, s katerim je določen poseben režim gospodarjenja in ureditve teh gozdov.
Z gozdovi, ki še niso razglašeni je potrebno gospodarjenje prilagoditi tako, da se skrbi za ohranjanje njihove gozdne rabe v skladu s predpisi in gozdnogospodarski načrti.
(4.4) Območja za potrebe obrambe (OB)
Na območju občine Cerknica so za potrebe obrambe določena območja izključne in nadzorovane rabe. V območju izključne rabe za potrebe obrambe so dovoljene gradnje in ureditve objektov namenjenih za razmestitev in delo obrambnih sil. V območju nadzorovane rabe za potrebe obrambe je z vidika varnosti dovoljena le primarna raba (kmetijska, gozdna in uporaba lokalnih cest). Le v širšem varnostnem pasu vadišča Bloška polica so posegi dovoljeni izjemoma, če je zanje pridobljeno soglasje Ministrstva za obrambo.
Ne glede na določila prejšnjega odstavka so na območju izključne in nadzorovane rabe za potrebe obrambe možne gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve gospodarske javne infrastrukture (za katere se ne predvideva izdelava lokacijskega načrta), če se zanje pridobi soglasje Ministrstva za obrambo.
(5) Vrste gradenj in prostorskih ureditev ter omejitev v območjih začasnih PUP
14. člen
V območjih urejanja, za katera je načrtovana izdelava LN, so do sprejetja le teh dopustna le:
– vzdrževalna dela in rekonstrukcije zakonito zgrajenih stavb,
– odstranitve obstoječih objektov,
– gradnje rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve gospodarske javne infrastrukture in drugih omrežij in objektov v javni rabi,
– postavitve začasnih objektov (razen objektov namenjenih skladiščenju) in urbane opreme ob soglasju strokovne službe občine Cerknica
Ti posegi so dovoljeni pod pogojem, da ne bodo ovirali kasnejšega kompleksnega urejanja območij.
Za območja CE-16C Center-del, CE-18C Poslovni center, CE-29C-5, CE-29C-4 Grič, Lužce in Posebno območje prepleta naravnih vrednot in turizma (UN) je potrebno upoštevati še določila posebnih določb (40. člen).
3.2. Merila in pogoji za oblikovanje prostorskih ureditev
in gradnjo objektov
(1) Merila in pogoji za urbanistično oblikovanje
15. člen
(1.1.) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za stavbe:
Faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ):
+----+----+----+-------+----------+--------+----------+----+----+
| SE | SV | SK | KP |DS, DK, DU|MS in MV|MB, MD, MP| MT | PD |
+----+----+----+-------+----------+--------+----------+----+----+
|0,35|0,25|0,40|0,4-0,5| 0,35 | 0,45 | 0,30 |0,25|0,50|
+----+----+----+-------+----------+--------+----------+----+----+
V območju stanovanj (SE, SK, SP) se zaradi ohranjanja arhitekturne krajine, v primeru nagiba terena, ki je večji od 12° kriteriji za parcelacijo novih gradbenih parcel sorazmerno večajo tako, da je pri naklonu 25°, parcela v smeri naklona daljša za 100%.
Za stavbe splošnega družbenega pomena (DI, DZ, DV) ter stavbe za posebne namene (SS) se zazidanost določi v skladu z normativi in standardi, ki urejajo posamezno področje dejavnosti, oziroma zazidanost gradbene parcele določi odgovorni projektant.
V območjih počitniških hiš (SP) so gradnje dovoljene do 60 m2 tlorisne površine.
Za posebna območja (MK) v skladu z namembnostjo stavb zazidanost gradbene parcele določi odgovorni projektant.
V območju mešanih dejavnosti (MB, MD in MP) se predpisani faktor zazidanosti gradbene parcele lahko poveča do 0,40 pod pogojem, da se zagotovi ustrezno število parkirnih mest in s 17. členom odloka določeni obvezni delež zelenih površin.
Faktor izrabe gradbene parcele (FI):
Faktor izrabe gradbene parcele za večstanovanjske stavbe (SV) je od 0,8 do 1,1.
V primeru, ko je obstoječa zazidanost (FZ) in izraba (FI) gradbene parcele večja kot je določena v tem členu, so na teh gradbenih parcelah dovoljene le rekonstrukcije, vzdrževanje, spremembe namembnosti in rabe stavb.
Za morfološke enote Bezuljak BZ-S2, Dolenja vas DL-S2, Cerknica CR-S10, Grahovo GR-M1, Lipsenj LI-S2, Martinjak MR-M1 in Otok OT-S1 je potrebno upoštevati določila (2.5.1.) točke 44. člena.
Za morfološko enoto Rakek RK-M1 je potrebno upoštevati določila (2.5.2.) točke 44. člena.
(1.2.) Po tipologiji zazidave se stanovanjske stavbe delijo na:
V območjih (SE):
– prostostoječe enostanovanjske stavbe;
– prostostoječe dvostanovanjske stavbe;
– dvostanovanjske stavbe – dvojček;
– prostostoječe atrijske stavbe;
– stanovanjsko – poslovna stavba, ki mora imeti več kot polovico koristnih površin namenjenih za stanovanje;
– strnjena pozidava v naselbinskih jedrih.
V območjih (SV):
– večstanovanjske stavbe, ki so po gradbeni masi enake eno ali dvostanovanjskim stavbam;
– stanovanjski bloki;
– stanovanjski stolpiči;
– poslovne večstanovanjske stavbe, ki imajo le pritličja (kleti) nestanovanjska.
V območjih (SP):
– počitniške hiše.
V območjih (SK):
– enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe kmetij;
– prostostoječe enostanovanjske stavbe;
– prostostoječe dvostanovanjske stavbe;
– prostostoječe atrijske stavbe;
– strnjena pozidava v naselbinskih jedrih.
(1.3.) Lega objekta na zemljišču:
– Nove stavbe morajo biti odmaknjene od parcelnih meja tako, da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru gradbene parcele. Pri določitvi lege stavbe je potrebno slediti funkciji in legi stavb v gravitacijskem območju.
– Nove stavbe morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 4,0 m, enostavni objekti pa najmanj 2,00 m, razen ograje in rezervoarji za utekočinjeni naftni plin ali nafto, ki morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj toliko, kot to določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline. Manjši odmiki so možni le ob pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča, v primeru rezervoarja za utekočinjeni naftni plin ali nafto pa je potrebno montirati tudi ustrezen požarni zid.
– Ne glede na določila prejšnje alineje so, lahko v območjih urbanih vaških središč (MV), nove stavbe od parcelnih meja odmaknjene za najmanj polovico svoje višine od terena do kapi, vendar ne manj kot 2,5 m. Manjši odmiki so možni le ob pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča.
– Od obstoječih stavb morajo biti nove stavbe oddaljene najmanj toliko, da so zagotovljeni higiensko-zdravstveni in požarno varstveni pogoji.
– Ograje morajo biti od sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 0,5 m, pri čemer naj se, ob pisnem soglasju lastnika oziroma lastnikov sosednjih zemljišč, praviloma postavljajo na posestne meje, razen v primerih, ko je sosednje zemljišče javna cesta. Za postavitev ograj ob javnih cestah je potrebno pridobiti soglasje upravljalca ceste, ki določi ustrezne odmike in višine, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest.
– Nove stavbe in pomožni objekti za lastne potrebe morajo biti od cestnega telesa javnih cest oddaljene najmanj 5,0 m, oziroma v skladu s cestno-prometnimi predpisi glede na kategorizacijo posamezne ceste. Odstopanje od teh določil je možno le v soglasju z upravljalci cest ter takrat kadar morajo stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji naselja ali dela naselja.
– Upoštevati je potrebno obstoječe razpoznavne gradbene linije.
– V območjih urbanih vaških središč (MV) je pri določitvi lege stavbe potrebno slediti talni zasnovi vaškega jedra in obstoječim gradbenim linijam. Nadomestna gradnja objektov, ki je oddaljena manj kot 2,5 m od meje sosednjih zemljišč, je na to stran možna le na mestu poprej odstranjenega objekta in z istim odmikom ter v isti velikosti, kot objekt, ki se nadomešča, brez soglasja lastnika mejnih zemljišč, v kolikor se objektu bistveno ne spreminja namembnost, zunanjost in vplivi na okolje dosedanjega objekta.
– Postavitev stavb mora biti prilagojena konfiguraciji terena. Daljša stranica stavb lociranih na pobočjih mora biti vzporedna s plastnicami. Izjemoma je postavitev (orientacija) stavb lahko drugačna, če se z grafično analizo okolice, ki jih morajo vsebovati lokacijski podatki posebnega dela projekta, utemelji, da postavitev stavbe upošteva ohranjen identitetni urbanistični vzorec naselja oziroma dela naselja oziroma prevladujočo orientacijo slemen.
– V naseljih oziroma delih naselja z značilno postavitvijo stavb z daljšo stranico pravokotno na cesto, je potrebno gradnje in prostorske ureditve oblikovati v skladu s takšno tlorisno zasnovo območja.
– Upoštevati je potrebno obstoječe dominante in kvalitete prostora.
Za morfološke enote Bezuljak BZ-S2, Dolenja vas DL-S2, Cerknica CR-S10, Grahovo GR-M1, Lipsenj LI-S2, Martinjak MR-M1 in Otok OT-S1 je potrebno upoštevati določila (2.5.1.) točke 44. člena.
(2) Merila in pogoji za arhitektonsko oblikovanje
16. člen
(2.1.) Za oblikovanje stanovanjskih stavb v območju (SE) velja:
– Tlorisni gabarit vseh stavb (stanovanjske, družbene, storitvene stavbe in trgovine) mora imeti podolgovat tloris v razmerju stanic vsaj 1:1,3, stanovanjskih dvojčkov pa vsaj 1:2. Tloris je lahko tudi lomljen (za območje je značilen tloris z vogalnim zamikom in tloris z arkadnim zamikom). S prizidavami se ne sme porušiti zgoraj predpisanega tlorisnega gabarita.
– Višinski gabarit stavb je dovoljen do (K) + P + 1 + M, pri čemer višina kapu na najvišjem delu ne sme presegati višine 6,90 m nad urejenim terenom. Nadzidave stavb se lahko izvajajo le do zgoraj predpisanega višinskega gabarita. Pri določanju višine stavb je potrebno poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja, tako da nove stavbe ne izstopajo iz silhuete naselja.
– Obliko, naklon in kritino strehe ter smeri slemen je potrebno prilagoditi značilni podobi naselja. Strehe stavb so praviloma dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice, oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru lomljenega tlorisa. Strehe so lahko zaključene s čopi. Šotoraste in lomljene strešine niso dovoljene. Naklon streh je dovoljen v razponu od 35° do 45° z upoštevanjem prevladujočega naklona naselja oziroma dela naselja. Strešna kritina je praviloma v temno rjavih ali opečnih tonih. Odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad. Strešine frčad morajo imeti naklone enake osnovni strehi, razen pri frčadah na »firtah«, in ne smejo biti višje od nje. Sončni zbiralniki ne smejo biti postavljeni višje od slemena. Strehe nad prizidki morajo biti enake kot osnovna streha, kar ni obvezno za zimske vrtove.
– Arhitektonsko oblikovanje stavb, dozidave, nadzidave in rekonstrukcije morajo izhajati iz lokalne tradicije oblikovanja. Balkonske ograje naj imajo praviloma vertikalno položene deske. Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic in fasadne opeke niso željene. Stolpiči oziroma historiziranje ni željeno. V primerih velikih gradbenih mas je potrebno stavbo členiti na manjše gradbene mase. Stavbe so lahko grajene klasično ali montažno. Dozidave in nadzidave stavb morajo biti oblikovno usklajene z osnovno stavbo.
– Za nestanovanjske stavbe v okviru obstoječih kmetij je potrebno upoštevati oblikovalska določila (2.4.2.) točke tega člena.
Lokacijski podatki posebnega dela projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja morajo vsebovati grafični prikaz analize okolice (lega stavb v prostoru, značilna razmerja stranic tlorisa, višine stavb, naklon streh, razporeditev okenskih odprtin na fasadi, arhitekturno oblikovanje območja), kjer se gradnja oziroma prostorska ureditev načrtuje, s katerim bodo utemeljene izbrane usmeritve za oblikovanje objektov.
Za makroceloto Jezerski del je potrebno upoštevati določila (1.3.2.) točke 38. člena, za makroceloto Hriboviti del pa določila (1.4.2.) točke 39. člena.
(2.2.) Za oblikovanje stavb v območju (SV) velja:
(2.2.1.) Za večstanovanjske stavbe, ki so po gradbeni masi enake eno ali dvostanovanjskim stavbam, veljajo merila in pogoji za arhitektonsko oblikovanje iz točke 2.1. tega člena.
(2.2.2.) Za arhitektonsko oblikovanje stanovanjskih blokov in stolpičev, ki imajo lahko tudi nestanovanjsko pritličje velja:
– Tlorisni gabarit bloka mora imeti podolgovat tloris v razmerju stranic vsaj 1:2. Tlorisni gabarit stolpiča je praviloma 1:1 (do 1:1,3).
– Višinski gabarit je dovoljen do (K) + P + 3 + M. Nadzidrave se lahko izvajajo le do predpisanega višinskega gabarita. Zaradi višinske regulacije območja se nadzidave lahko izvajajo tudi do višinskega gabarita najvišje SV stavbe znotraj morfološke enote, ne glede na dovoljen FI.
– Obliko, naklon in kritino strehe ter smeri slemen določi odgovorni projektant. Barva streh je praviloma v temno rjavih ali opečnih tonih. Na obstoječih blokih je dovoljeno odpiranje strešin v obliki frčad. Strešine frčad morajo imeti enake naklone in ne smejo biti višje kot je osnovna streha. Sončni zbiralniki morajo biti postavljeni vzporedno s strešino.
– Arhitektonska zasnova blokov in stolpičev mora biti enotna za celotno območje.
– Rekonstrukcije fasad so dopustne pod pogojem, da se hkrati rekonstruira celotna posamična fasada – rekonstrukcija dela fasade ni dopustna. Rekonstrukcije fasad morajo biti izvedene tako, da se ohranja njena razpoznavnost in celovitost.
– Tehnične rešitve večstanovanjskih stavb morajo zagotavljati funkcionalno oviranim osebam neoviran dostop, vstop in uporabo objektov brez grajenih ovir.
Za območja morfoloških enot Cerknica: CR-S6, CR-S18 in Rakek RK-S10 je potrebno upoštevati določila (2.5.3.) točke 44. člena.
(2.3.) Za oblikovanje počitniških hiš (SP) velja:
– Tlorisna površina počitniške hiše je max. 60 m2. Tlorisna zasnova mora bit podolgovata v razmerju stranic vsaj 3:4. Dozidave obstoječih počitniških hiš so dovoljene le do dopustne skupne tlorisne površine 60 m2.
– Višinski gabarit počitniške hiše je dovoljene do (K) + P + M, pri čemer višina kapu na najvišjem delu ne sme presegati 5,40 m nad terenom.
– Strehe počitniških hiš so dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice. Naklon streh je dovoljen v razponu od 35° do 45°. Lomljene in šotoraste strehe niso dovoljene. Strešna kritna je v temno rjavih ali opečnih tonih. Odpiranje streh je dopustno v obliki frčad. Strešine frčad morajo imeti naklone enake osnovni strehi, razen pri frčadah na »firtah«, in ne smejo biti višje od nje. Sončni zbiralniki ne smejo biti postavljeni višje od slemena. Strehe nad prizidki morajo biti enake kot osnovna streha.
– Arhitektonska zasnova mora izhajati iz oblikovanja značilne lokalne tradicije. Balkonske ograje naj imajo vertikalno položene deske. Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic in fasadne opeke niso dovoljene. Objekti so lahko grajeni klasično ali montažno. Stolpiči oziroma historiziranje ni željeno. Dozidave počitniških hiš morajo biti oblikovno usklajene z osnovno stavbo.
(2.4.) Za arhitektonsko oblikovanje stavb v območjih (SK) in velja:
(2.4.1.) Za stanovanjske stavbe veljajo merila in pogoji za arhitektonsko oblikovanje iz točke 2.1. tega člena.
Za makroceloto Jezerski del je potrebno upoštevati določila (1.3.3.) točke 38. člena, za makroceloto Hriboviti del pa določila (1.4.3.) točke 39. člena.
(2.4.2.) Za arhitektonsko oblikovanje nestanovanjskih kmetijskih stavb velja:
– Gospodarska poslopja in hlevi morajo imeti podolgovat tlorisni gabarit v razmerju stranic vsaj 1:1,8, pomožne kmetijske stavbe pa vsaj 1:1,3 razen silosi.
– Višinski gabarit stavb je dovoljen do (K) + P z možnostjo izrabe podstrešja. Pri določanju višine stavb je potrebno poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja tako, da nove stavbe ne izstopajo iz silhuete naselja.
– Obliko, naklon, kritino in smer slemen je potrebno prilagoditi značilni podobi naselja. Strehe stavb so praviloma dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice. Strehe so lahko zaključene s čopom. Šotoraste in lomljene strešine niso dovoljene. Nakon streh je dovoljen v razponu od 30° do 45°. Strešna kritina je praviloma v temno rjavih ali opečnih tonih.
– Arhitektonsko oblikovanje stavb in dozidave morajo izhajati iz lokalne tradicije oblikovanja. V primerih velikih gradbenih mas je potrebno stavbo členiti na manjše gradbene mase. Stavbe so lahko grajene klasično ali montažno. Spremembe namembnosti stavb ne smejo porušiti lokalne tradicije arhitektonskega oblikovanja.
Lokacijski podatki posebnega dela projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja morajo vsebovati grafični prikaz analize okolice (lega stavb v prostoru, višina stavb, naklon streh), kjer se gradnja oziroma prostorska ureditev načrtuje, s katerim bodo utemeljene izbrane usmeritve za oblikovanje objektov.
(2.5.) Za arhitektonsko oblikovanje stavb v območjih (KP) je potrebno upoštevati podrobnejše posebne določbe točke (2.4.7.) 43. člena.
(2.6.) Za arhitektonsko oblikovanje stavb v območjih (SS, DI, DS, DZ, DK, DU, DV, MS) velja:
– Tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen velikosti in legi gradbene parcele ter namembnosti območja in funkciji stavb.
– Višinski gabariti stavb so poljubni glede na funkcijo stavb in ne smejo presegati max. višine slemena najvišjega objekta v okolici.
– Strehe stavb so lahko ravne ali v naklonu poljubnih oblik in obdelave, z upoštevanjem značilnosti oblikovanja obstoječe gradbene strukture v okolici.
– Stavbe morajo biti kvalitetno oblikovane.
– Dozidave in nadzidave morajo biti oblikovane v skladu z osnovno stavbo.
– Tehnične rešitve stavb v javni rabi morajo funkcionalno oviranim osebam omogočati neoviran dostop, vstop in uporabo objektov brez grajenih ovir.
– Za nestanovanjske stavbe v okviru obstoječih kmetij v območju MS je potrebno upoštevati oblikovalska določila (2.4.2.) točke tega člena.
(2.7.) Za arhitektonsko oblikovanje stavb v območjih (MV) velja:
– Tlorisni gabariti stavb morajo slediti tipičnemu razmerju značilnemu za stavbno dediščino v vaškem jedru.
– Višinski gabariti stavb so poljubni glede na funkcijo in tradicijo stavb in ne smejo presegati max. višine slemena najvišjega objekta v jedru ter izstopati iz silhuete naselja.
– Obliko, naklon in kritino streh ter smeri slemen je potrebno prilagoditi tradicionalni značilnosti vaškega jedra.
– Arhitektonsko oblikovanje stavb mora izhajati iz tradicionalnega oblikovanja stavbe dediščine. Pri rekonstrukcijah, dozidavah in nadzidavah stavb je potrebno ohranjati ornamente, značilne gradbene materiale, detajle, razporeditve odprtin in njihova razmerja ter naklon strešin. V primerih spremembe namembnosti stavb niso dopustne bistvene spremembe zunanjosti stavb.
Lokacijski podatki posebnega dela projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja morajo vsebovati grafični prikaz analize okolice (lega stavb v prostoru, značilna razmerja stranic tlorisa, višine stavb, naklon streh, razporeditev okenskih odprtin na fasadi, arhitekturno oblikovanje območja), kjer se gradnja oziroma prostorska ureditev načrtuje, s katerim bodo utemeljene izbrane usmeritve za oblikovanje objektov.
(2.8.) Za arhitektonsko oblikovanje stavb v območjih (MB, MD, MP) velja:
– Tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen velikosti in legi gradbene parcele ter namembnosti območja in funkciji stavb.
– Višinski gabariti stavb so poljubni glede na funkcijo stavb in ne smejo presegati max. višine slemena najvišjega objekta v okolici.
– Strehe stavb so lahko ravne ali v naklonu poljubnih oblik in obdelave, z upoštevanjem značilnosti oblikovanja obstoječe gradbene strukture v okolici.
– Stavbe morajo biti kvalitetno oblikovane.
– Dozidave in nadzidave morajo biti oblikovane v skladu z osnovno stavbo.
– Za nestanovanjske stavbe v okviru obstoječih kmetij v območju MP je potrebno upoštevati oblikovalska določila (2.4.2.) točke tega člena.
Za makroceloto Jezerski del je potrebno upoštevati določila (1.3.4.) točke 38. člena, za Hriboviti del pa (1.4.4.) točko 39. člena..
(2.9.) Za arhitektonsko oblikovanje stavb v območjih (MK in MT) velja:
– Tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen velikosti in legi gradbene parcele ter namembnosti območja in funkciji stavb.
– Višinski gabariti stavb so poljubni glede na funkcijo stavb in ne smejo biti vedutno izpostavljeni.
– Obliko, naklon, kritino in smer slemen je potrebno prilagoditi tradicionalni značilnosti območja.
– Arhitektonsko oblikovanje stavb mora izhajati iz tradicionalnega oblikovanja stavb.
– Dozidave in nadzidave morajo biti oblikovane v skladu z osnovno stavbo.
– Tehnične rešitve javnih stavb morajo funkcionalno oviranim osebam omogočati neoviran dostop, vstop in uporabo objektov brez grajenih ovir.
(2.10.) Za arhitektonsko oblikovanje stavb v območjih (PD) velja:
Tlorisna zasnova proizvodnih stavb mora upoštevati funkcijo območja in optimalno izrabo prostora ter tehnološke pogoje in omejitve. Vertikalni gabariti dopolnilnih gradenj proizvodnih objektov morajo upoštevati višinske gabarite obstoječe gradbene strukture. Vizualno izpostavljene meje (PD) območij naj bodo po možnosti intenzivno ozelenjene.
Objekti se oblikujejo v skladu s tehnološkimi zahtevami dejavnosti, kritina ne sme biti svetle barve.
(2.11.) Za arhitektonsko oblikovanje spremljajočih objektov v območjih (ZS) (gostinske stavbe, pisarne, garderobe, sanitarije ipd.) je potrebno upoštevati oblikovalska določila prve, tretje, četrte, pete in šeste alineje (2.8.) točke tega člena. Višinski gabarit stavb je dovoljen do (K) + P + M.
(2.12.) Za gradnje in dozidave pokopaliških stavb s spremljajočimi objekti na območjih (ZK) je potrebno upoštevati oblikovalska določila (2.6.) točke tega člena.
(2.13.) Odstopanja
Posamezne gradnje je možno oblikovati v kontrastu z okoljem in sicer zaradi estetskih in simbolnih razlogov, kadar ima različnost oziroma nasprotnost oblike za cilj vzpostaviti prostorsko dominanto, doseči večjo razpoznavnost območja, zlasti z novogradnjami na prometnih vozliščih, v središčih posameznih naselij in v drugih primerih gradenj, ki odstopajo od oblikovalskih usmeritev določenih za posamezna območja. Ob tem mora tak poseg upoštevati obstoječe dominante in kvalitete prostora. Upravičenost tovrstnega oblikovalskega posega se ocenjuje na podlagi najmanj dveh variantnih rešitev, tako da izbrano varianto potrdi župan s soglasjem na podlagi mnenja občinskiega odbora za okolje in prostor.
(3) Merila in pogoji za krajinsko oblikovanje
17. člen
(3.1.) Oblikovanje zelenih površin
V okviru gradbene parcele je potrebno za posamezne dejavnosti zagotoviti minimalno naslednji delež zelenih površin:
+-----+-----+-----+-----+----+-----+-----+-----+
| SE | SV | SK | KP | MS | MB, | MT | PD |
| | | | | in | MD, | | |
| | | | | MV | MP | | |
+-----+-----+-----+-----+----+-----+-----+-----+
| 30% | 15% | 30% | 15% |10% | 12% | 30% | 10% |
+-----+-----+-----+-----+----+-----+-----+-----+
Pri stavbah splošnega družbenega pomena (DI, DS, DZ, DK, DU, DV) ter pri stavbah za posebne namene (SS) se delež zelenih površin določi s projektom zunanje ureditve gradbene parcele v skladu s standardi in normativi, ki urejajo posamezno področje.
V naseljih je potrebno ohraniti čim več obstoječe vegetacije, nove zasaditve pa naj upoštevajo avtohtone drevesne in grmovne vrste.
Površine za otroška igrišča in ozelenjena parkirišča niso del zelenih površin.
Za morfološke enote Bezuljak BZ-S2, Dolenja vas DL-S2, Cerknica CR-S10, Grahovo GR-M1, Lipsenj LI-S2, Martinjak MR-M1 in Otok OT-S1 je potrebno upoštevati določila (2.5.1.) točke 44. člena.
Za morfološko enoto Rakek RK-M1 je potrebno upoštevati določila (2.5.2.) točke 44. člena.
(3.2.) Oblikovanje okolice objektov
– Pomožni objekti morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta. Strehe pomožnih objektov morajo biti izvedene na enak način kot nad osnovno stavbo, razen v primeru pohodne strehe (terase), ko je pomožni objekt postavljen kot prizidek k fasadi. V primeru, da je pomožni objekt prostostoječ, mora biti sleme strehe v smeri daljše stranice.
Skupne nadstrešnice za potrebe parkiranja na gradbenih parcelah večstanovanjskih stavb morajo biti oblikovane enotno za območje celotne morfološke enote.
– Pomožni objekti na območju krajine
Oblikovanje in uporaba materialov pri gradnjah in postavitvah kozolcev, čebelnjakov ter krmišč oziroma molzišč na pašnikih mora upoštevati lokalno tradicijo. Podolgovata tlorisna zasnova dvojnega kozolca mora biti v razmerju stranic vsaj 1:3, čebelnjaka pa vsaj 1:1,5. Sleme strehe mora biti v smeri daljše stranice, strešni naklon pa med 35 in 45 stopinjami, videz kritine mora biti v rastru in barvi podoben opečni. Objekti so lahko zgrajeni le v leseni izvedbi in postavljeni na točkovnih temeljih. Deske pri opaževanju so lahko pritrjene le vertikalno. Kozolec je lahko opažen le v zatrepih, sicer kozolec ne sme imeti zaprtih stranic. Stranice morajo biti oblikovane značilno lokalni tradiciji – horizontalne letve »štanti«.
– Ograjevanje parcel v naselju naj upošteva tip, material in višino ograj, ki je značilna zanj. Praviloma naj se uporabljajo žive meje ali lesene ograje. Žične ograje se lahko postavijo v kombinaciji z intenzivnim zelenjem. V stanovanjskih območjih višine ograj ne smejo presegati 1,20 m, kar ne velja za varovalne, igriščne in protihrupne ograje. Vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo proti gradbeni parceli in ne proti cesti. V križiščih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika. Če je rešitev uvoza iz vidika prometne varnosti problematična in bi zamik uvoza slednjo pomembno izboljšal, je takšna rešitev obvezna. Masivne, razen protihrupne ograje niso dovoljene. Ograjevanje zemljišč izven naselij ni dovoljeno razen v primeru fizičnega varovanja.
– Oporni zidovi so dovoljeni le v primerih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin. Oporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni.
– Urbana oprema in objekti oziroma predmeti, s katerimi se opremljajo javne površine morajo biti v naselju ali delu naselja oblikovani enotno. Locirani morajo biti tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih oseb ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Za celotno območje občine Cerknica se oglaševanje izvaja na osnovi enotnega koncepta. Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemeni hiš. Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2,5 m nad pohodno površino.
– Montažni začasni objekti morajo biti oblikovno prilagojeni ostali urbani opremi, locirani stran od javnih prometnih površin oziroma izven vidnega polja. Stojnice za sezonsko prodajo se lahko postavijo le za določen čas v omočjih strnjenih naselij.
V območjih značilnih pogledov na krajinske elemente ali elemente grajene strukture posebne vrednosti niso dovoljeni posegi, ki bi motili njihovo vrednost v prostoru.
Kadar gre za nadomestno gradnjo, je potrebno pred začetkom uporabe novega objekta, starega odstraniti in okolico novega objekta urediti.
Lastniki objektov morajo ves čas vzdrževati objekte in okolico in na ta način prispevati k splošno urejenem izgledu naselja.
Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
Za preselitev kmetij na rob naselja je treba zasnovati celotno kmetijo naenkrat, z vsemi potrebnimi objekti, pomožnimi objekti, ureditvijo dvorišč, dovozov in dostopov.
(3.3.) Oblikovanje drugih prostorskih ureditev
– Ureditve vodotokov in hudournikov so dopustne predvsem z uporabo naravnih materialov oziroma tako, da je čim manj vidnega betona. Kjer razmere dopuščajo, je potrebno ohranjati naraven potek vodotoka (meandri). Visokodebelno vegetacijo ob vodotokih je potrebno ohranjati v čim večji meri.
– Pri urejanju kmetijskih zemljišč, pri kmetijskih agromelioracijah, je potrebno ohranjati pasove vegetacije in posamezna debelejša drevesa ali skupine dreves. Prav tako je treba ohranjati gozdni rob, ga na novo zasaditi ali okrepiti. Pri melioracijah in hidromelioracijah je potrebno ohranjati naravne značilnosti prostora. Kjer razmere to dopuščajo, je potrebno ohraniti prvotni potek vodotoka in vegetacijo ob njem ali jo ponovno zasaditi. Z urejanjem pašnikov ter gradnjo gozdnih in dostopnih cest se ne sme sprožiti nevarni erozijskih procesov, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ter preprečiti odtoka visokih voda in hudournikov. Urejanje pašnikov je potrebno izvesti pravočasno, da se površine zarastejo do jesenskega deževja.
– Smučišča, steze za teke ter druge rekreacijske ureditve se morajo čimbolj prilagajati terenu brez bistvenega spreminjanja reliefnih in talnih razmer. Pri trasiranju in urejanju zemljišč je treba v največji meri ohranjati obstoječo vegetacijo (gozdni rob, drevje, grmičevje, ruševje, travno rušo in posamična drevesa).
3.3. Merila in pogoji za določanje gradbenih parcel in parcelacije zemljišč
18. člen
(1) GRADBENE PARCELE
Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma, na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
Pri določitvi gradbenih parcel je potrebno upoštevati:
– namembnost in velikost objekta na parceli s potrebnimi površinami za njegovo uporabo in vzdrževanje (dovozi in dostopi, parkirna mesta, utrjene površine in zelene površine);
– določen faktor zazidanosti (FZ) oziroma izrabe gradbene parcele (FI), minimalne odmike od posestnih meja in predpisan delež zelenih površin;
– zdravstveno tehnične zahteve: odmik od sosednjega objekta, vpliv bližnje okolice, osončenje, prevetritev in intervencijske poti.
Za kmetije in kmetijske objekte (SK, KP) se velikost gradbene parcele določi ob upoštevanju velikosti in usmeritve kmetije, potrebe po modernizaciji (nestanovanjske kmetijske stavbe, pomožni kmetijski objekti in stanovanjske stavbe kmetij), lege in medsebojne razporeditve objektov, potrebnega manipulativnega prostora ter ob upoštevanju vseh sanitarnih in požarnih predpisov.
Pri stavbah za posebne namene (SS), stavbah splošnega družbenega pomena (D), stavbah v mešanih (M) in proizvodnih (P) območjih se velikost gradbenih parcel določi na osnovi prostorskih značilnosti in zahtev dejavnosti, za katere se izvaja prostorska ureditev ali gradnja.
Obstoječim stavbam se gradbena parcela določa na podlagi dejanske rabe zemljišč (zazidanih površin stavb, ustreznega deleža zelenih površin, pripadajočih manipulativnih površin ter površin za mirujoči promet) tako, da je omogočena raba vseh stavb in da se ohrani funkcija vseh javnih površin.
(2) PARCELACIJA ZEMLJIŠČ
Parcelacija se, v skladu s predpisi, ki urejajo to področje, izvede na podlagi akta državnega organa ali organa lokalne skupnosti.
Kriteriji za parcelacijo minimalnih gradbenih parcel so:
– prostostoječe enostanovanjske stavbe 2.5-krat večja od bruto etažne
površine objekta
– prostostoječe dvostanovanjske stavbe 2.5-krat večja od bruto etažne
površine objekta
– dvostanovanjske stavbe – dvojčki 2.5-krat večja od bruto etažne
površine objekta
– prostostoječe atrijske stavbe 2.5-krat večja od bruto etažne
površine objekta
– počitniške hiše. 2.5-krat večja od bruto etažne
površine objekta
Velikost gradbenih parcel v območjih urbanih vaških središč (MV) je lahko tudi manjša, pri čemer je potrebno upoštevati ostala določila odloka (FZ, delež zelenih površin, parkirna mesta…).
Delitev zemljiških parcel za oblikovanje novih gradbenih parcel je možna, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje več gradbenih parcel primernih za gradnjo ter da imajo vse parcele zagotovljen dovoz in dostop.
Ne glede na določila prejšnjega odstavka je delitev parcel možna za potrebe gradnje javne infrastrukture.
Za morfološke enote Bezuljak BZ-S2, Dolenja vas DL-S2, Cerknica CR-S10, Grahovo GR-M1, Lipsenj LI-S2, Martinjak MR-M1 in Otok OT-S1 je potrebno upoštevati določila (2.5.1.) točke 44. člena.
3.4. Merila in pogoji za prometno urejanje
19. člen
(1) CESTE IN DRUGE PROMETNE POVRŠINE
Ceste s pripadajočimi objekti in napravami se lahko gradijo in prenavljajo v varovalnih pasovih cest in rezervatih namenjenih za promet, kar pa ne velja za kolesarske in sprehajalne poti.
Oblikovanju javnih prometnih površin je potrebno nameniti večjo pozornost, zlasti z uporabo primernih tlakovanj. Vrste tlakovanj naj bodo prilagojene različnim območjem ter posameznemu namenu. Za umirjanje prometa naj se poleg drugih ureditev uporabljajo tudi tlakovanja.
(1.1.) Pometne površine
– Vse prometne površine morajo biti označene z ustrezno vertikalno in horizontalno signalizacijo.
– Minimalna širina občinskih cest (asvaltno cestišče z bankinami) – ulic je 4,0 m.
– Slepe ceste praviloma niso dovoljene. Izjemoma pa je slepa cesta možna, v kolikor ima na zaključku ceste urejeno ustezno obračališče.
– Hkrati z gradnjo, rekonstrukcijo ali vzdrževalnimi deli na cesti je potrebno vključiti tudi graditev oziroma po potrebi naenkrat izvesti kompleksno prenovo komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav.
– Ob regionalnih, lokalnih ter zbirnih mestnih in krajevnih cestah je v naseljih potrebno izvesti hodnike za pešce, ki morajo biti opremljeni z javno razsvetljavo.
– Hodniki za pešce morajo biti zaradi varnosti pešcev po možnosti iz hrapavih materialnov in imeti ob prehodih za pešce poglobljene robnike, da ni oviran prehod funkcionalno oviranim osebam.
– Ob regionalnih, lokalnih ter zbirnih mestnih in krajevnih cestah naj se izvedejo kolesarske steze oziroma poti. Glede na prostorske možnosti in razpoložljivost zemljišč se naj kolesarske poti izvedejo izven cestnih teles.
– Ob javnih cestah je na prometnih površinah izven vozišča dovoljeno urejati avtobusna postajališča, parkirišča in počivališča, v skladu z veljavnimi predpisi.
– Postavljanje objektov in naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje je v varovalnem pasu ob državnih in lokalnih cestah je dovoljeno ob soglasju upravljalca v skladu z veljavno zakonodajo.
(1.2.) Dovozi in priključki
– Vsak objekt na zaključeni gradbeni parceli mora imeti zagotovljen, urejen in varen dovozni priključek na javno cesto.
– Priključki posameznih objektov in dovozne ceste morajo biti praviloma vezani na občinsko cesto in z njo na državno cesto. Na javno cesto se praviloma priključuje več objektov skupno.
– Novi priključki na javno cesto morajo biti praviloma locirani na nasprotni strani že obstoječih priključkov.
– Iz javnih cest morajo biti omogočeni nemoteni dovozi do kmetijskih in gozdnih zemljišč.
– Do vsakega objekta je potrebno zagotoviti dovoz za intervencijska vozila.
– Meteorne in odpadne vode iz objektov, parcel in zunanje ureditve praviloma ne smejo pritekati na javno pot in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje ceste in cestnega telesa.
(1.3.) Parkirne površine
– Pri novogradnjah, rekonstrukcijah ali pri spremembi namembnosti vseh stavb je potrebno na gradbeni parceli zagotoviti zadostne parkirne površine, garažna mesta ali garaže v kletnih etažah tako za stanovalce kakor tudi zaposlene in obiskovalce.
– Parkirne in manipulativne površine morajo biti z ustreznimi odmiki, ki so glede na kategorijo ceste različni, fizično ločeni od cestnega sveta.
– Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti dimenzionirane in urejane tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto.
Pri izračunu parkirnih mest je potrebno upoštevati, glede na namembnost oziroma dejavnost, naslednje minimalno število parkirnih mest (v nadaljevanju: PM):
– Enostanovanjske stavbe 2 PM
– Dvostanovanjske stavbe 4 PM
– Dvojček 4 PM
– Večstanovanjske stavbe 1,5 PM / stanovanje + 1 PM / 10 stanovanje
– Počitniške hiše 1 PM
– Domovi z ostarele 1 PM / 5 postelj
– Vrtci, šole 2 PM / oddelek + 1 PM / 2 zaposlena
– Športna igrišča 1 PM / 250 m2 površine igrišč
– Zdravstveni domovi 1 PM / 2 zaposlena + 1 PM na 30 m2 koristne
površine
– Prireditveni prostori 1 PM / 5 sedežev
– Cerkve 1 PM / 20 sedežev
– Trgovine 1 PM / 30 m2 koristne prodajne površine
oziroma min. 2 PM
+ 1 PM / 2 zaposlena
– Gostilne 1 PM / 4 sedeže + 1 PM / 2 zaposlena
– Gostilne s prenočišči 1 PM / 2 sobi in 1 PM / 6 sedežev
– Obrtni in industrijski obrati 1 PM / 50 m2 neto površine + 1 PM / 2
zaposlena
– Skladišča 1 PM / 100 m2 neto površine ali 1 PM / 2
zaposlena
– Poslovni prostori s strankami 1 PM / 30 m2 neto površine
– Poslovni prostori brez strank 1 PM / 2 zaposlena
– Pokopališča 1 PM / 30 grobov.
– Pri določanju parkirnih mest za objekte v javni rabi, ki morajo biti brez grajenih ovir, je potrebno zagotoviti 5% parkirnih mest rezerviranih za vozila oseb z invalidskimi vozički, oziroma vsaj 1 parkirno mesto.
– Pri določanju parkirnih mest večstanovanjskih objektov (SV) je potrebno zagotoviti na vsako deseto stanovanje 1 parkirno mesto za vozila oseb z invalidskimi vozički.
– Na gradbenih parcelah je dovoljena gradnja manjkajočih parkirnih mest k obstoječim stavbam, ob upoštevanju minimalnega deleža zelenih površin.
Določila veljajo povsod, razen v primeru, ko je možno v bližini parkiranje na javnih parkiriščih s soglasjem pristojnega upravljalca in ob upoštevanju potreb po istočasnem parkiranju.
V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju.
(1.4.) Varovalni pasovi cest
– Zaradi preprečitve škodljivih vplivov gradenj in prostorskih ureditev v prostor ob cesti, na cesto in promet na njej, je ob javnih cestah določen varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena.
– Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran državne ceste širok:
– pri avtocestah 40 m,
– pri regionalnih cestah 15 m,
– Varovalni pas občinske ceste je širok:
– pri lokalnih cestah 8 m,
– pri javnih poteh 6 m,
– pri javnih poteh za kolesarje 3 m.
– Državne ceste so določene z uredbo o kategorizaciji državnih cest, občinske ceste pa z odlokom o kategorizaciji občinskih cest.
– Za vsako gradnjo in prostorsko ureditev je v varovalnem pasu ceste potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojnega državnega oziroma občinskega organa.
(1.5.) Rezervati prometnic
Planiranim prometnicam in obstoječim prometnicam, ki so predvidene za rekonstrukcijo, je določen rezervat ceste.
V rezervatih cest prostorske ureditve in gradnje niso dovoljene. Na obstoječih objektih in napravah so dovoljena le vzdrževalna dela ter eventuelna prečkanja omrežij energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture.
Rezervati posameznih cest so:
– lokalne ceste (LC) 30 m
– javne poti (JP) 20 m
(2) ŽELEZNIŠKI PROMET
Preko območja PUP Cerknica poteka glavna železniška proga I. reda Ljubljana – Sežana. Določen je 200 m varovalni pas na obeh straneh proge, računan od osi skrajnih tirov.
Predvidena je rekonstrukcija obstoječe železniške proge za hitrosti do 160 km/h in izgradnja hitre proge do 250 km/h na odseku Ljubljana – Sežana – d.m. – Trst.
Vsa bodoča križanja cest z železniško progo morajo biti izvedena izvennivojsko oziroma v skladu z Zakonom o varnosti v železniškem prometu.
(3) PROMET NA CELINSKIH VODAH
Gradnje in prostorske ureditve za potrebe plovbe so opredeljene v 10. členu odloka.
(4) ŽIČNIŠKI PROMET
Nove žičnice in vlečnice morajo biti speljane in urejene tako, da z gradnjo, obratovanjem in vzdrževanjem ne povzročajo čezmernih vplivov na okolje in, da ne ogrožajo varnosti ljudi, prometa, objektov in naprav.
Teren, na katerem se postavlja temelj za žičniške naprave (podpore, postaje) mora biti stabilen in ne sme biti izpostavljen plazovom. Na območjih, kjer je nevarnost plazov ali drugih naravnih ovir, so potrebni tehnični ukrepi za zaščito konstrukcij in objektov.
Če žičnica križa cesto ali pot, daljnovod ali drugo žičnico ali vlečnico ali teče vzporedno z njimi, so potrebni ustrezni tehnični ukrepi, da se preprečijo medsebojne motnje in odvrnejo nevarnosti, ki jih to utegne povzročiti, ter omogoči reševanje potnikov z linije žičnice.
V stavbi pogonske postaje ali v njeni neposredni bližini morata biti predvidena prostor za delavce na žičnici ter delavnica za vzdrževanje in remont. Postaje žičnic z odklopljivimi prižemkami morajo biti pokrite.
Pri rekonstrukcijah, kjer se vlečnice zamenjajo s sedežnicami, je potrebno poškodovano zemljišče na bivši trasi rekultuvirati.
3.5. Merila in pogoji za komunalno urejanje
20. člen
Komunalne ureditve se morajo izvajati na način, ki zagotavlja varstvo okolja, ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam in je v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. Pri izvedbi komunalnih ureditev je potrebno upoštevati zasnove upravljalcev posameznih infrastruktur.
Infrastrukturni vodi praviloma potekajo v cestnem svetu in morajo biti med seboj usklajeni.
Posamezni komunalni objekti in naprave, kot so transformatorske postaje, črpalne postaje, vodni zbiralniki in podobno, morajo biti po možnosti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu kakšnega drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem terena.
Gradnja objektov je možna le na komunalno opremljenih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj minimalno komunalno opremo: dovozno pot na javno cesto, priključek na elektriko, oskrbo z vodo in urejeno odvajanje odpadnih voda. Gradnja novih objektov naj bo zasnovana tako, da bo omogočala racionalno oskrbo s komunalnimi vodi.
V novonačrtovanih območjih predvidenih za gradnjo, kjer še ni zgrajene prometne in komunalne infrastrukture, je gradnja objektov možna šele po izgradnji mininalne komunalne opreme iz prejšnjega odstavka.
(1) Odvajanje in čiščenje odpadnih ter padavinskih voda
21. člen
Odvajanje in čičščenje odpadnih ter padavinskih voda ureja odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih voda na območju Občine Cerknica.
Objekti, ki so namenjeni odvajanju in čiščenju odpadnih ter padavinskih voda, se delijo na objekte z značajem javne meteorne in komunalne kanalizacije, za katere skrbi upravljalec, ter objekte, ki nimajo javnega značaja in so v lasti uporabnikov (interna meteorna in komunalna kanalizacija).
Za posamezna naselja ali zaključene celote naselja se načrtuje gradnja kanalizacijskega omrežja v ločenem sistemu s končnimi dispozicijami.
Komunalno kanalizacijo se vodi na čistilne naprave.
V javno kanalizacijo se mora odvajati komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, v skladu z določili odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih voda na območju Občine Cerknica.
Priključitev na javno kanalizacijo se izvede v skladu s pogoji upravljalca.
Padavinske vode se preko meteorne kanalizacije vodi v ponikovalnice ali vodotoke v skladu z veljavnimi predpisi.
Padavinske vode s cest se spelje preko cestnih požiralnikov in lovilcev olj, kjer so potrebni, v ponikovalnico ali vodotok po najbližji možni poti. Padavinske vode s streh objektov se v ponikovalnice ali vodotoke vodi preko peskolovov, s povoznih površin (parkirišč, dvorišč...) pa preko lovilcev olj in peskolovov.
Na območjih, kjer sistem javne komunalne kanalizacije še ni zgrajen, se komunalne in tehnološke vode iz objektov in naprav vodijo v vodotesne več prekatne greznice primernih dimenzij brez iztoka, ki jih mora redno čistiti pooblaščeni upravljalec. Po izgradnji kanalizacijskega omrežja se objekti obvezno priključijo na kanalizacijo mimo greznic, ki jih je potrebno izprazniti in dezinficirati.
Odpadne vode je prepovedano spuščati iz greznic na javne ali zasebne površine, potoke ali druge površinske vode ali v podzemlje.
Tehnološke vode in druge odpadne vode, ki vsebujejo škodljive snovi je možno priključiti na javno kanalizacijo, v kolikor so predhodno očiščene do mere, kot jo določa veljavna zakonodaja.
Gnojišča in gnojne jame morajo biti načrtovane v skladu s Strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic.
V varstvenih pasovih vodnih virov je način odvajanja odpadnih in padavisnkih voda določen s posameznimi odloki o varovanju vodnih virov.
(2) Oskrba s pitno vodo
22. člen
Oskrbo s pitno vodo ureja odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Cerknica
Na območjih, kjer je zgrajen javni vodovod, je za vse stavbe obvezna priključitev in uporaba javnega vodovoda v skladu s soglasjem upravljavca. Kjer je vodovodno omrežje samo delno zgrajeno, je pred gradnjo stavb ali sočasno, potrebno zgraditi javno vodovodno omrežje. Priključitev na vaški vodovod je možna pod pogoji upravljavca. Na območjih brez vodovodnega omrežja si morajo investitorji do izgradnje vodovodnega omrežja zagotoviti oskrbo s pitno vodo v skladu s predpisi, ki določajo zahteve, ki jih mora izpolnjevati pitna voda.
Nova vodovodna omrežja je praviloma potrebno zgraditi v obstoječem ali predvidenem cestnem svetu tako, da je možno vzdrževanje omrežja in priključkov.
V rezervatih obstoječih in predvidenih vodovodnih koridorjev ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, razen ob soglasju upravljalca.
Uporabniki tehnološke vode morajo imeti zaprte sisteme.
Na vodovodnem omrežju je potrebno zgraditi hidrantno omrežje, ki mora zagotoviti zadostno požarno vodo oziroma v območjih, ki ne zagotavljajo zadostnih količin požarne vode, urediti ustrezne požarne bazene ali zagotoviti dostop k površinskim vodotokom pod pogoji, ki jih določi pristojni organ.
(3) Oskrba z električno energijo
23. člen
Pri lociranju objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje in zasnovo elektroenergetskega omrežja in naprav ter predpisane odmike in pogoje upravljavca. Objekte je potrebno priključiti na električno omrežje v skladu s pogoji za dobavo in odjem električne energije.
Pri gradnjah in prostorskih ureditvah je potrebno upoštevati elektroenergetske koridorje, ki znašajo:
– za napetostni nivo kablovoda 20 kV: 8 m (2×4 m od osi kablovoda),
– za napetostni nivo daljnovoda 10, 20 kV: 20 m (2×10 m od osi daljnovoda (DV)),
– za napetostni nivo daljnovoda 35 kV: 30 m (2×15 m od osi DV),
– za napetostni nivo daljnovoda 110 kV: 30 m (2×15 m od osi DV),
– za napetostni nivo daljnovoda 220 kV: 40 m (2×20 m od osi DV),
– za napetostni nivo daljnovoda 440 kV: 50 m (2×25 m od osi DV).
Za vsak poseg v koridorje obstoječih in predvidenih daljnovodov in kablovodov je potrebno pridobiti soglasje upravljavca.
Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave stavb namenjenih za stalno oziroma občasno bivanje), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elekromagnetnega polja, ki so določene v uredbi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
Nizko in srednje napetostno omrežje je v naseljih potrebno zgraditi v podzemni oziroma kabelski izvedbi.
Na območjih, ki so predvidena za gradnjo novih objektov in na območjih, kjer je napetost nezadostna, je potrebno izvesti ojačitve obstoječega omrežja oziroma zagotoviti lokacije za nove transformatorske postaje in trase za priključne srednjenapetostne vode. Nove transformatorske postaje naj bodo oblikovane in postavljene tako, da čim manj vplivajo na vidne kvalitete prostora.
Izgradnja javne razsvetljave naj se izvede enotno za celotno naselje oziroma del naselja. Dostopne ceste in hodniki za pešce naj bodo opremljeni z nizkimi uličnimi svetilkami, glavne ulice in ceste pa z enotno visokimi kandelabri tipske oblike.
Posebno pozornost je potrebno nameniti oblikovanju oziroma izboru tipa svetilke, ki mora upoštevati obstoječe oblikovno kvalitetne rešitve značilne za določeno okolje. V vaških jedrih je tip in obliko svetilke potrebno prilagoditi kulturnemu izročilu. Če kvalitetne rešitve za določeno območje ne ostajajo, je potrebno v prostor umestiti takšne svetilke, ki bodo skladne z okoljem in bodo zanj predstavljale kvalitetno rešitev.
(4) Oskrba s plinom
24. člen
V Občini Cerknica je predvidena izgradnja plinovodnega omrežja.
Pri prostorskih ureditvah in gradnji objektov je potrebno upoštevati stanje in zasnovo plinovodnega omrežja, ki izhaja iz planskih usmeritev občine. V nadzorovanih oziroma varstvenih pasovih plinovodov je potrebno upoštvati zakonsko določene omejitve.
Za vse gradbene posege in ureditve, ki se nahajajo v nadzorovanih in varstvenih pasovih plinovodov je potrebno pridobiti soglasje od upravljavca plinovodnega omrežja.
Nadzorovani pas za plinovode z delovnim tlakom nad 16 barov je 100 m na vsako stran osi plinovoda. Varstveni pas za plinovode za delovnim tlakom manjšim od 16 barov in večjim od 5 barov je 5 m na vsako stran osi plinovoda, za plinovode z delovnim tlakom manjšim od 5 barov je 2 m na vsako stran osi plinovoda.
V 2 × 5 m pasu vseh plinovodov se smejo dela izvajati pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom pooblaščenega upravljalca.
Za visokotlačne plinovode je potrebno upoštevati Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar (Uradni list RS, št. 60/01 in 54/02), za srednjetlačne plinovode pa Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS, št. 26/02 in 54/02).
Priključitev objektov na zgrajeno plinovodno omrežje je možna pod pogoji, ki jih določi pooblaščeni upravljalec plinovoda.
(5) Telekomunikacijsko omrežje in sistem zvez
25. člen
Novogradnje, rekonstrukcije in priključki telekomunikacijskega (v nadaljnem besedilu TK) omrežja morajo biti v naseljih zgrajeni v podzemni oziroma kabelski izvedbi.
Pri prečkanju prometne infrastrukture je potrebno predvideti cevne propuste (zaščitne cevi).
Pri določanju lege stavb od TK omrežja je potrebno upoštevati predpisane odmike oziroma zaščitne ukrepe. Za vključitev objektov na TK omrežje je predhodno potrebno pridobiti soglasje upravljalca.
Priključitev na TK omrežje se izvede na osnovi projektno tehnične dokumentacije, ki mora upoštevati obstoječo infrastrukturo ter določiti ustrezne odmike od nje.
Izgradnja omrežja mobilne telefonije mora biti usklajena s koncesijsko pogodbo posameznega operaterja in z veljavnimi mednarodnimi standardi s področja mobilne telefonije.
Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba upoštevati naslednje usmeritve in pogoje:
– prednostno se objekte in naprave mobilne telefonije usmerja na lokacije, ki zagotavljajo manjši vpliv na zdravje ljudi, naravo, okolje in kulturno dediščino;
– objekte in naprave mobilne telefonije se umešča v prostor tako, da se jih združuje v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave;
– na izpostavljenih legah je treba zagotoviti čim manjši vpliv na vidne kvalitete prostora;
– v urbanih območjih je treba prioritetno izkoristiti območja in objekte, namenjene trgovsko-nakupovalni, industrijski in poslovni dejavnosti, v stanovanjskih območjih pa jih je treba vključevati na obstoječe sisteme infrastrukture ali v njihovo neposredno bližino (npr. kotlovnice, dimniki, stolpi);
– če je le mogoče, je treba objekte in naprave mobilne telefonije postavljati na manj kvalitetna kmetijska zemljišča;
– na zavarovana območja narave (razen ožjih zavarovanih območij narave, kjer se objekte in naprave mobilne telefonije ne postavlja), na območja predvidena za zavarovanje, na območja naravnih vrednot in na ekološko pomembnih območjih naj se posega le izjemoma in na način, ki ne spreminja lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo ta status;
– na območja in objekte kulturne dediščine naj se praviloma ne posega. Gradnja objektov in naprave mobilne telefonije je možna le, če je pridobljeno kulturnovarstveno soglasje.
– posebno pozornost je treba nameniti oblikovanju objektov mobilne telefonije tako, da je oblikovanje čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipiki ter naravnim danostim prostora (npr. barve, obliko stebrov in anten).
Kabelsko razdelilni sistem
Za sprejem televizijskih programov prek satelita in distribucijo signala je dopustno zgraditi razdelilno kabelsko omrežje (v nadaljevanju CaTV) in ga povezati na glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom.
– Trasa omrežja CaTV mora praviloma potekati po isti trasi kot poteka telefonsko omrežje.
– Predvideni kablovodi morajo biti vkopani in praviloma v zaščitnih ceveh.
– Upoštevati je potrebno predpisane vertikalne in horizontalne odmike kabla CaTV od ostalih komunalnih vodov.
(6) Ravnanje in odlaganje odpadkov
26. člen
Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov je urejeno z Odlokom o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
Dovoljeno je zbiranje manjših količin organskih odpadkov na vrtovih in njivah za predelavo v kompost.
Povzročitelj kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva lahko sam zagotovi kompostiranje svojih kuhinjskih odpadkov v hišnem kompostniku v skladu s predpisi o ravnanju z organskimi kuhinjskimi odpadki.
Za ločeno zbiranje odpadkov se, v skladu z občinskimi predpisi, v posameznih območjih, na primerno dostopnih mestih, locira ekološke otoke.
Pri novih objektih se predvidijo zbirna mesta za odpadke tako, da niso vidno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz.
Zbiranje posebnih in nevarnih odpadkov mora biti ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in urejeno na način, ki ga predpisujejo veljavni predpisi in področni predpisi o posameznih nevarnih snoveh.
Gradbene odpadke se odvaža na deponijo urejeno za odlaganje tovrstnih odpadkov. Deponiranje gradbenih odpadkov naj se zagotavlja povezano s sanacijo gramoznic in drugih kopov mineralnih surovin. Odlaganje odpadnega gradbenega, rušitvenega in izkopnega materiala v 15 m obvodni pas na brežine, v pretočne profile vodotokov ter na nestabilna mesta, kjer bi lahko prišlo do splazitve ali erodiranja, ni dovoljeno.
3.6. Merila in pogoji za ohranjanje narave in biotske raznovrstnosti
27. člen
(1.) NARAVOVARSTVENE SMERNICE
Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve splošnih prostorskih ureditvenih pogojev za Občino Cerknica.« (ZRSVN, OE Ljubljana, november 2003), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu občine Cerknica.
Za gradnjo objektov in prostorske ureditve v območjih naravnih vrednot je, v skladu s 105. členom Zakonom o ohranjanju narave, predhodno potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje pristojnega Ministrstva za okolje, prostor in energijo.
(2.) SEZNAM OBMOČIJ NARAVNIH VREDNOT
(2.1) Seznam zavarovanih območij
(2.1) Seznam zavarovanih območij
+----+-----+-------------+------------------------------------+------+-------+
|Zap.|Ev. |Ime |Ocena stanja in značilnosti |Status|Uradna |
|št. |št. | | | |objava |
+----+-----+-------------+------------------------------------+------+-------+
|14 |2538 |Sleme – |Drevo je vitalno z dobro ohranjenim |NS |URADNI |
| | |lipovec |rastiščem, visoka in simetrično | |LIST |
| | | |razrasla krošnja. | |RS, |
| | | | | |2/92 |
+----+-----+-------------+------------------------------------+------+-------+
|18 |2318 |Osredek – |Krošnja je odlično ohranjena, |NS |URADNI |
| | |lipa |rastišče je ohranjeno na približno | |LIST |
| | | |70% površine. | |RS, |
| | | | | |2/92 |
+----+-----+-------------+------------------------------------+------+-------+
|19 |2319 |Osredek – |Rastišče je dobro ohranjeno, pred |NS |URADNI |
| | |lipa ob |približno 10 leti je bila močno | |LIST |
| | |cerkvi |obžagana. | |RS, |
| | | | | |2/92 |
+----+-----+-------------+------------------------------------+------+-------+
|25 |2521 |Ivanje selo –|Debelejša lipa je bila v preteklosti|NS |URADNI |
| | |lipi pri |močno obžagana. | |LIST |
| | |cerkvi | | |RS, |
| | | | | |2/92 |
+----+-----+-------------+------------------------------------+------+-------+
|26 |2200 |Planina – |Del nekdaj strnjenega drevoreda |SON |URADNI |
| | |Unec – |Planina – Martinjak. Potreben je | |LIST |
| | |drevored |sanacije. Ogroža ga soljenje | |RS, |
| | | |cestišča, morebitna neustrezna | |2/92 |
| | | |rekonstrukcija cestišča. | | |
+----+-----+-------------+------------------------------------+------+-------+
|27 |2520 |Cerje – |Močno razvita krošnja gloga z |NS |URADNI |
| | |drevesasti |obsegom 115 cm. | |LIST |
| | |glog | | |RS, |
| | | | | |2/92 |
+----+-----+-------------+------------------------------------+------+-------+
|35 |2203 |Dobec – |Drevored raste blizu gozda. |SON |URADNI |
| | |drevored pri |Najdebelejše drevo ima obseg 280 cm.| |LIST |
| | |cerkvi | | |RS, |
| | | | | |2/92 |
+----+-----+-------------+------------------------------------+------+-------+
|36 |2205 |Dobec – lipa |Lipa ima obseg 235 cm in je v dobrem|NS |URADNI |
| | |ob znamenju |stanju. | |LIST |
| | | | | |RS, |
| | | | | |2/92 |
+----+-----+-------------+------------------------------------+------+-------+
|38 |2466 |Kožljek – |Debelejša lipa je votla, ima delno |NS |URADNI |
| | |lipi pri |ohranjeno rastišče in krošnjo. | |LIST |
| | |cerkvi | | |RS, |
| | | | | |2/92 |
+----+-----+-------------+------------------------------------+------+-------+
|39 |2468 |Kožljek – |Lipe rastejo na travniku, obseg |NS |URADNI |
| | |štiri lipe |najdebelejše je 340 cm. | |LIST |
| | |pri kapelici | | |RS, |
| | | | | |2/92 |
+----+-----+-------------+------------------------------------+------+-------+
|40 |2472 |Bezuljak – |Rastišče in krošnja sta odlično |NS |URADNI |
| | |lipa pod |ohranjena, deblo je votlo. | |LIST |
| | |cerkvijo | | |RS, |
| | | | | |2/92 |
+----+-----+-------------+------------------------------------+------+-------+
|41 |2330 |Stražišče – |Rastišče lipe je prizadeto, krošnja |NS |URADNI |
| | |lipa |pa obžagana. | |LIST |
| | | | | |RS, |
| | | | | |2/92 |
+----+-----+-------------+------------------------------------+------+-------+
|43 |2539 |Sveti Vid – |Lipa je bila zasajena ob |NS |URADNI |
| | |lipa na |osamosvojitvi Slovenije. | |LIST |
| | |osrednjem | | |RS, |
| | |trgu | | |2/92 |
+----+-----+-------------+------------------------------------+------+-------+
|44 |1021 |Sveti Vid – |Lipa pri cerkvi Sv. Vida raste na |NS |URADNI |
| | |lipa |utrjenem rastišču. Leta 2002 je bila| |LIST |
| | | |dekapitirana na višini približno 6 | |RS, |
| | | |m. | |2/92 |
+----+-----+-------------+------------------------------------+------+-------+
|45 |2522 |Korošče – |Rastišče in krošnja sta dobro |NS |URADNI |
| | |lipa |ohranjena. | |LIST |
| | | | | |RS, |
| | | | | |2/92 |
+----+-----+-------------+------------------------------------+------+-------+
|47 |2332 |Štrukljeva |Rastišče in krošnja sta odlično |NS |URADNI |
| | |vas – lipi |ohranjena. | |LIST |
| | |pri cerkvi | | |RS, |
| | | | | |2/92 |
+----+-----+-------------+------------------------------------+------+-------+
|48 |0331 |Unec – lipa |Lipa ima v slovenskem merilu izjemne|NS |URADNI |
| | | |dimenzije. Obseg ima 735 cm. Stara | |LIST |
| | | |naj bi bila preko 400 let. Je | |RS, |
| | | |izjemno vitalna. Na višini okoli 2 | |2/92 |
| | | |metra se razrašča v pet vrhov. | | |
| | | |Rastišče je prizadeto. | | |
+----+-----+-------------+------------------------------------+------+-------+
|50 |3722 |Unec – Rakek |Predstavlja najpomembnejši ohranjen |SON |URADNI |
| | |– drevored |strnjeni del drevoreda Planina – | |LIST |
| | | |Martinjak. Potreben je sanacije. | |RS, |
| | | |Ogroža ga soljenje cestišča, | |2/92 |
| | | |morebitna neustrezna rekonstrukcija | | |
| | | |cestišča. | | |
+----+-----+-------------+------------------------------------+------+-------+
|53 |2524 |Rakek – lipa |Ohranjena krošnja in ugodno |NS |URADNI |
| | |pri spomeniku|rastišče. | |LIST |
| | |NOB | | |RS, |
| | | | | |2/92 |
+----+-----+-------------+------------------------------------+------+-------+
|54 |2477 |Rakek – |Lipe drevoreda ne dosegajo izjemnih |SON |URADNI |
| | |drevored med |dimenzij. Nimajo najugodnejšega | |LIST |
| | |parkom in |rastišča. | |RS, |
| | |železniškim | | |2/92 |
| | |prehodom | | | |
+----+-----+-------------+------------------------------------+------+-------+
|58 |2525 |Rakek – divji|Vitalen divji kostanj ima dobro |NS |URADNI |
| | |kostanj pri |rastišče na vrtu hiše. | |LIST |
| | |hiši | | |RS, |
| | |Partizanska | | |2/92 |
| | |26 | | | |
+----+-----+-------------+------------------------------------+------+-------+
|59 |2211 |Rakek – |Ohranjeni fragmenti drevoreda |SON |URADNI |
| | |Cerknica – |Planina – Martinjak. Potreben je | |LIST |
| | |drevored |sanacije. Ogroža ga soljenje | |RS, |
| | | |cestišča, morebitna neustrezna | |2/92 |
| | | |rekonstrukcija cestišča. | | |
+----+-----+-------------+------------------------------------+------+-------+
|60 |2526 |Begunje pri |Lipa ima slabo rastišče sredi |NS |URADNI |
| | |Cerknici – |asfaltiranega tovarniškega | |LIST |
| | |lipa pri |parkirišča. Krošnja je močno | |RS, |
| | |tovarni |obžagana. | |2/92 |
+----+-----+-------------+------------------------------------+------+-------+
|61 |1102 |Begunje pri |Lipa je dekapitirana in votla. |NS |URADNI |
| | |Cerknici – | | |LIST |
| | |lipa pred | | |RS, |
| | |cerkvijo | | |2/92 |
+----+-----+-------------+------------------------------------+------+-------+
|62 |2542 |Begunje pri |Mlada lipa je bila zasajena ob |NS |URADNI |
| | |Cerknici – |osamosvojitvi Slovenije. | |LIST |
| | |lipa pri | | |RS, |
| | |cerkvi | | |2/92 |
+----+-----+-------------+------------------------------------+------+-------+
|63 |1101 |Begunje pri |Lipa raste ob zidu pri cerkvi. |NS |URADNI |
| | |Cerknici – |Koreničnik je gobav, krošnja je | |LIST |
| | |lipa |dobro ohranjena. | |RS, |
| | | | | |2/92 |
+----+-----+-------------+------------------------------------+------+-------+
|64 |2339 |Brezje – lipa|Lipa je bila zasajena leta 1775, |NS |URADNI |
| | |pri cerkvi |raste sredi naselja pri cerkvi. | |LIST |
| | | | | |RS, |
| | | | | |2/92 |
+----+-----+-------------+------------------------------------+------+-------+
|65 |2212 |Cerknica – |Drevored tanjšega drevja ob cesti |SON |URADNI |
| | |Begunje pri |med Cerknico in Begunjami v bližini | |LIST |
| | |Cerknici – |gozda. | |RS, |
| | |drevored | | |2/92 |
+----+-----+-------------+------------------------------------+------+-------+
|66 |2527 |Topol pri |Hrast na travniku blizu hiše s |NS |URADNI |
| | |Begunjah – |številko 18 ima ohranjeno krošnjo. | |LIST |
| | |hrast | | |RS, |
| | | | | |2/92 |
+----+-----+-------------+------------------------------------+------+-------+
|73 |0252 |Rakov Škocjan|Ogrožen je zaradi možnosti |NS |UL |
| | | |neustreznih novih gradenj, želje po | |LRS, |
| | | |asfaltiranju ceste, neustrezne | |27/49 |
| | | |turistične izrabe in vse večjega | | |
| | | |onesnaženja voda, ki v dolini | | |
| | | |izvirajo. Problematičen je velik in | | |
| | | |neurejen turistični obisk. | | |
+----+-----+-------------+------------------------------------+------+-------+
|107 |2284 |Cerknica – |Enostranski drevored 11 divjih |SON |URADNI |
| | |drevored |kostanjev ob Notranjski cesti je | |LIST |
| | | |slabe vitalnosti, rastišče je slabo.| |RS, |
| | | | | |2/92 |
+----+-----+-------------+------------------------------------+------+-------+
|109 |2214 |Cerknica – |Sredi trga raste lipa manjših |NS |URADNI |
| | |lipa na trgu |dimenzij s pravilno oblikovano | |LIST |
| | |Tabor |krošnjo. | |RS, |
| | | | | |2/92 |
+----+-----+-------------+------------------------------------+------+-------+
|110 |2235 |Cerknica – |Lipa je bila zasajena ob |NS |URADNI |
| | |lipa pri |osamosvojitvi Slovenije. | |LIST |
| | |spomeniku J. | | |RS, |
| | |V. Valvasorja| | |2/92 |
+----+-----+-------------+------------------------------------+------+-------+
|111 |2529 |Cerknica – |Na pobočju poraslem z grmovjem |NS |URADNI |
| | |lipi za |rasteta dve lipi, obe imata | |LIST |
| | |tovarno Brest|ohranjeno rastišče in krošnje. | |RS, |
| | | | | |2/92 |
+----+-----+-------------+------------------------------------+------+-------+
|114 |2198 |Cerknica – |Del nekdaj strnjenega drevoreda |SON |URADNI |
| | |Martinjak – |Planina – Martinjak. Potreben je | |LIST |
| | |drevored |sanacije. Ogroža ga soljenje | |RS, |
| | | |cestišča, morebitna neustrezna | |2/92 |
| | | |rekonstrukcija cestišča. | | |
+----+-----+-------------+------------------------------------+------+-------+
|123 |2530 |Martinjak – |Lipa je bila močno obžagana, raste |NS |URADNI |
| | |lipa pri |ob cesti. | |LIST |
| | |cerkvi | | |RS, |
| | | | | |2/92 |
+----+-----+-------------+------------------------------------+------+-------+
|159 |2541 |Grahovo – |Lipa pri cerkvi je bila zasajena ob |NS |URADNI |
| | |lipa pri |osamosvojitvi Slovenije. Obseg je 40| |LIST |
| | |cerkvi |cm. | |RS, |
| | | | | |2/92 |
+----+-----+-------------+------------------------------------+------+-------+
| | |Notranjski |Ohranjeno območje narave v občini |RP |URADNI |
| | |regijski park|Cerknica, zavarovano z občinskim | |LIST |
| | | |odlokom. | |RS, |
| | | | | |75/02 |
+----+-----+-------------+------------------------------------+------+-------+
| | |Cerkniško |V preteklosti izvedene regulacije so| |URADNI |
| | |jezero |spremenile vodni režim. Polje je | |LIST |
| | | |nadalje ogroženo zaradi lova na | |RS, |
| | | |ptice, intenzivnega športnega | |75/02 |
| | | |ribolova, nenadzorovanega požiganja | | |
| | | |trstišč, postavljanja jezov, delne | | |
| | | |intenzifikacije kmetijstva, | | |
| | | |stihijskega razvoja rekreacije in | | |
| | | |turizma ter neustrezne gradnje | | |
| | | |infrastrukturnih objektov. | | |
+----+-----+-------------+------------------------------------+------+-------+
| | |Javorniki – |Območje strnjenih gozdov z dokaj | |URADNI |
| | |osrednji del |ohranjeno naravno drevesno sestavo | |LIST |
| | | |in bogatim rastlinskim in živalskim | |RS, |
| | | |svetom. Problematično je sušenje | |75/02 |
| | | |jelke, trend v zabukovljenje jelovo-| | |
| | | |bukovih gozdov in nepomlajevanje | | |
| | | |jelke in plemenitih listavcev zaradi| | |
| | | |prenamnožene jelenjadi in srnjadi, | | |
| | | |ter v nižjih legah zasmrečeni bukovi| | |
| | | |gozdovi in kulture smreke – | | |
| | | |Karlovica. | | |
+----+-----+-------------+------------------------------------+------+-------+
| | |Menišija |Območje strnjenih gozdov z dokaj | |URADNI |
| | | |ohranjeno naravno drevesno sestavo | |LIST |
| | | |in bogatim rastlinskim in živalskim | |RS, |
| | | |svetom. Problematični so | |75/02 |
| | | |izgospodarjeni jelovo bukovi gozdovi| | |
| | | |v pretežno čiste jelove sestoje, | | |
| | | |posledično sušenje jelke in trend v | | |
| | | |zabukovljenje, ter nepomlajevanje | | |
| | | |jelke in plemenitih listavcev zaradi| | |
| | | |prenamnožene jelenjadi in srnjadi. | | |
+----+-----+-------------+------------------------------------+------+-------+
| | |Zadnji kraj |Ohranjen v sonaravnem stanju. Ogroža| |URADNI |
| | | |ga obstoječa cesta, morebitna | |LIST |
| | | |gradnja poti in počitniških hiš, | |RS, |
| | | |vožnja z vozili ob suši in lov. | |75/02 |
+----+-----+-------------+------------------------------------+------+-------+
| | |Dujice |Območje je v dobrem stanju. Ogroža | |URADNI |
| | | |ga morebitna opustitev sedanje | |LIST |
| | | |ekstenzivne rabe travnikov in | |RS, |
| | | |neustrezne oblike rekreacije v | |75/02 |
| | | |neposredni bližini ter regulacije. | | |
+----+-----+-------------+------------------------------------+------+-------+
| | |Osredki |Območje je v dobrem stanju. Ogroža | |URADNI |
| | | |ga morebitna opustitev sedanje | |LIST |
| | | |ekstenzivne rabe travnikov, lov, | |RS, |
| | | |neustrezne oblike rekreacije v | |75/02 |
| | | |neposredni bližini in regulacije. | | |
+----+-----+-------------+------------------------------------+------+-------+
| | |Levišča |Območje je v dobrem stanju. Ogroža | |URADNI |
| | | |ga morebitna opustitev sedanje | |LIST |
| | | |ekstenzivne rabe travnikov, lov, | |RS, |
| | | |neustrezne oblike rekreacije v | |75/02 |
| | | |neposredni bližini in regulacije. | | |
+----+-----+-------------+------------------------------------+------+-------+
| | |Vranja jama |Jamo ogroža nenadzorovan obisk ter | |URADNI |
| | | |izvajanje lova na sekulje (Rana | |LIST |
| | | |temporaria) v času prezimovanja. | |RS, |
| | | | | |75/02 |
+----+-----+-------------+------------------------------------+------+-------+
| | |Iška z Zalo –|Soteska Iške in Zale je ohranjena v | |URADNI |
| | |soteska |ugodnem stanju. Del Zale in njenega | |LIST |
| | | |pritoka je trajno prizadet zaradi | |RS, |
| | | |izgradnje ceste. Sotesko ogroža | |75/02 |
| | | |gradnja gozdnih cest in vlak na | | |
| | | |strmih, izpostavljenih pobočjih, | | |
| | | |malih hidroelektrarn ter množičen | | |
| | | |obisk. | | |
+----+-----+-------------+------------------------------------+------+-------+
| | |Križna jama |Jama je kljub obisku v dobrem | |URADNI |
| | | |stanju. Ogroža jo množičen obisk ter| |LIST |
| | | |onesnaženost površinskih voda, ki | |RS, |
| | | |ponikajo na Blokah. Obstaja tudi | |75/02 |
| | | |potencialna ogroženost zaradi | | |
| | | |neustrezne turistične | | |
| | | |infrastrukture. | | |
+----+-----+-------------+------------------------------------+------+-------+
| | |Zelške jame |Zelške jame so ohranjene v naravnem | |URADNI |
| | | |stanju, razen v podoru južnega rova,| |LIST |
| | | |kjer je bil leta 1964 prekopan | |RS, |
| | | |umetni vhod v jamo. Obisk je tako | |75/02 |
| | | |večji, posledice pa so odvzem | | |
| | | |kapnikov in onesnaženje površinskih | | |
| | | |voda. | | |
+----+-----+-------------+------------------------------------+------+-------+
(2.2) Seznam predlaganih zavarovanih območij
+----+-----+-------------+--------------------------------------------+------+
|Zap.|Ev. |Ime |Ocena stanja in značilnosti |Status|
|št. |št. | | | |
+----+-----+-------------+--------------------------------------------+------+
|1 |0078 |Iška z Zalo –|Soteska Iške in Zale je ohranjena v ugodnem |pNS |
| | |soteska * |stanju. Del Zale in njenega pritoka je | |
| | | |trajno prizadet zaradi izgradnje ceste. | |
| | | |Sotesko ogroža gradnja gozdnih cest in vlak | |
| | | |na strmih, izpostavljenih pobočjih, malih | |
| | | |hidroelektrarn ter množičen obisk. | |
+----+-----+-------------+--------------------------------------------+------+
|3 |4426 |Iška |Vodotok je večinoma ohranjen v ugodnem |pNS |
| | | |stanju. Prizadet je na mestu prečenja | |
| | | |nekaterih lokalnih in gozdnih cest. | |
+----+-----+-------------+--------------------------------------------+------+
|6 |1495 |Ivanjska |Ohranjena v ugodnem stanju. Ogrožajo jo |pNS |
| | |kukava |možni neustrezni posegi v gozd. | |
+----+-----+-------------+--------------------------------------------+------+
|10 |1877 |Smrekovica |Ohranjena v ugodnem stanju. Ogrožajo jo |pNS |
| | | |možni neustrezni posegi v gozd. | |
+----+-----+-------------+--------------------------------------------+------+
|23 |4470 |Unica |Je ohranjena v sonaravnem stanju. Ogroža jo |pNS |
| | | |organsko onesnaženje površinskih voda, ki se| |
| | | |stekajo v porečje kraške Ljubljanice in vnos| |
| | | |neavtohtonih (zlasti salmonidnih) vrst rib. | |
| | | |Reko in vodno ornitofavno ogroža tudi sečnja| |
| | | |oziroma redčenje avtohtone obrežne | |
| | | |vegetacije. | |
+----+-----+-------------+--------------------------------------------+------+
|24 |1000 |Planinsko |Polje je v splošnem dobro ohranjeno. |pNS |
| | |polje |Ogrožajo ga točkovna zasipavanja vlažnih | |
| | | |depresij z odpadnim materialom, črne gradnje| |
| | | |na obrobju, potencialne regulacije in | |
| | | |melioracije, pospeševanje kmetijske rabe z | |
| | | |vnašanjem organskih in mineralnih gnojil, | |
| | | |sečnja omejkov lesne vegetacije ter | |
| | | |stihijski razvoj nekaterih oblik rekreacije.| |
+----+-----+-------------+--------------------------------------------+------+
|37 |2143 |Dobec – oreh |Na robu vrtače pri hiši raste vitalen oreh |pNS |
| | | |izjemnih dimenzij. Njegova starost je okoli | |
| | | |250 let. Lastnik ga želi ohraniti. | |
+----+-----+-------------+--------------------------------------------+------+
|42 |2490 |Cerkniščica |Reka je v splošnem dobro ohranjena. Ogrožajo|pNS |
| | | |jo regulativni posegi ter organsko | |
| | | |onesnaženje. | |
+----+-----+-------------+--------------------------------------------+------+
|75 |0919 |Veliki |Ogroža ga množični obisk in večanje |pNS |
| | |naravni most |tranzitnega prometa skozi Rakov Škocjan. | |
+----+-----+-------------+--------------------------------------------+------+
|76 |2348 |Rak – soteska|Soteska je v naravnem stanju. |pNS |
+----+-----+-------------+--------------------------------------------+------+
|77 |0918 |Tkalca jama |Ohranjena je v ugodnem stanju. Skozi njen |pNS |
| | | |vhodni del je nadelana turistična pot. | |
| | | |Speleofavno jame ogroža vse večje | |
| | | |onesnaženje Raka. | |
+----+-----+-------------+--------------------------------------------+------+
|79 |4482 |Rak |Struga potoka je v celoti naravno ohranjena.|pNS |
| | | |Rak ogroža organsko onesnaženje površinskih | |
| | | |voda, ki se stekajo v porečje kraške | |
| | | |Ljubljanice. Pretok Raka se je po zaprtju | |
| | | |Karlovic zmanjšal. | |
+----+-----+-------------+--------------------------------------------+------+
|80 |0921 |Kotliči |Izviri so ohranjeni v naravnem stanju. |pNS |
| | | |Ogroža jih morebitna neustrezna | |
| | | |rekonstrukcija Matildine ceste. Favno | |
| | | |izvirov ogroža vse večje onesnaženje | |
| | | |površinskih voda. | |
+----+-----+-------------+--------------------------------------------+------+
|81 |0920 |Kotel |Udorna vrtača je ohranjena v naravnem |pNS |
| | | |stanju. Speleofavno ogroža organsko | |
| | | |onesnaženje površinskih voda. | |
+----+-----+-------------+--------------------------------------------+------+
|89 |0923 |Mali naravni |Most je v dobrem stanju in ni ogrožen. |pNS |
| | |most | | |
+----+-----+-------------+--------------------------------------------+------+
|90 |0924 |Zelške jame* |Zelške jame so ohranjene v naravnem stanju, |pNS |
| | | |razen v podoru južnega rova, kjer je bil | |
| | | |leta 1964 prekopan umetni vhod v jamo. Obisk| |
| | | |je tako večji, posledice pa so odvzem | |
| | | |kapnikov in onesnaženje površinskih voda. | |
+----+-----+-------------+--------------------------------------------+------+
|91 |2356 |Brezno nad |Brezno je v ugodnem stanju. |pNS |
| | |slapom | | |
+----+-----+-------------+--------------------------------------------+------+
|92 |0922 |Prunkovec |Izvir je ohranjen v naravnem stanju. Ogroža |pNS |
| | | |ga morebitna neustrezna rekonstrukcija | |
| | | |Matildine ceste. Favno ogroža vse večje | |
| | | |onesnaženje površinskih voda. | |
+----+-----+-------------+--------------------------------------------+------+
|94 |1480 |Anžetovo |Je v naravnem stanju. Ogroženo je zaradi |pNS |
| | |brezno |neposredne bližine gozdne ceste, saj obstaja| |
| | | |nevarnost odmetavanja odpadkov in zasutja ob| |
| | | |morebitni rekonstrukciji ceste. | |
+----+-----+-------------+--------------------------------------------+------+
|96 |0030 |Cerkniško |V preteklosti izvedene regulacije so |pNS |
| | |polje |spremenile vodni režim. Polje je nadalje | |
| | | |ogroženo zaradi lova na ptice, intenzivnega | |
| | | |športnega ribolova, nenadzorovanega | |
| | | |požiganja trstišč, postavljanja jezov, delne| |
| | | |intenzifikacije kmetijstva, stihijskega | |
| | | |razvoja rekreacije in turizma ter neustrezne| |
| | | |širitve urbanizacije. | |
+----+-----+-------------+--------------------------------------------+------+
|101 |0335 |Velika |V okviru poskusov trajne ojezeritve jezera |pNS |
| | |Karlovica |je bil vhod v jamo deloma zazidan, tako da | |
| | | |so se vanjo izlivale le najvišje vode. Sedaj| |
| | | |je poseg dokaj dobro saniran in voda | |
| | | |nemoteno odteka. Jamo in njeno speleofavno | |
| | | |ogroža tudi organsko onesnaženje površinskih| |
| | | |voda. | |
+----+-----+-------------+--------------------------------------------+------+
|103 |0323 |Mala |V okviru poskusov trajne ojezeritve jezera |pNS |
| | |Karlovica |je bil vhod v jamo popolnoma zazidan. Poseg | |
| | | |je sedaj saniran in voda nemoteno odteka. | |
| | | |Obnovljene so bile tudi grablje pred vhodom.| |
| | | |Jamo in njeno speleofavno ogroža tudi | |
| | | |organsko onesnaženje površinskih voda. | |
+----+-----+-------------+--------------------------------------------+------+
|104 |4493 |Stržen |Kljub regulacijam ima vodotok še dokaj dobro|pNS |
| | | |ohranjeno strugo.Vodotok in njegovo vodno | |
| | | |favno ogroža organsko onesnaženje | |
| | | |površinskih voda, ki se stekajo v porečje | |
| | | |kraške Ljubljanice, ter stalna želja po | |
| | | |regulacijah. | |
+----+-----+-------------+--------------------------------------------+------+
|106 |1489 |Jezerska |Območje strnjenih grmovnih površin je |PNR |
| | |gmajna |ohranjeno v sonaravnem stanju. Ogrožajo ga | |
| | | |lov in neustrezne oblike rekreacije v | |
| | | |njegovi neposredni bližini. | |
+----+-----+-------------+--------------------------------------------+------+
|112 |2218 |Slivnica |Stanje travniških površin na vršnem delu |pNS |
| | | |Slivnice je dobro, ogroža jih predvsem | |
| | | |zaraščanje z gozdom. | |
+----+-----+-------------+--------------------------------------------+------+
|117 |8094 |Dolenje |Sodi med najdebelejše lipe v občini. Krošnja|pNS |
| | |jezero – lipa|je neobžagana, rastišče dobro ohranjeno. | |
| | |pri cerkvi | | |
+----+-----+-------------+--------------------------------------------+------+
|120 |2366 |Anžetova jama|Stanje je dobro, jama je v naravnem stanju. |pNS |
+----+-----+-------------+--------------------------------------------+------+
|140 |0354 |Zadnji kraj |Ohranjen v sonaravnem stanju. Ogroža ga |pNR |
| | | |obstoječa cesta, morebitna gradnja poti in | |
| | | |počitniških hiš, vožnja z vozili ob suši in | |
| | | |lov. | |
+----+-----+-------------+--------------------------------------------+------+
|157 |2394 |Osredki* |Območje je v dobrem stanju. Ogroža ga |pSNR |
| | | |morebitna opustitev sedanje ekstenzivne rabe| |
| | | |travnikov, lov, neustrezne oblike rekreacije| |
| | | |v neposredni bližini in regulacije. | |
+----+-----+-------------+--------------------------------------------+------+
|168 |1491 |Mrzla jama |Jama je v ugodnem stanju. |pNS |
| | |pri Bločicah | | |
+----+-----+-------------+--------------------------------------------+------+
|170 |2400 |Partizanski |Zaradi lahkega dostopa obstaja nadaljnja |pNS |
| | |magacin |nevarnost odvzema kapniškega okrasja. | |
+----+-----+-------------+--------------------------------------------+------+
|171 |1462 |Vranja jama* |Jamo ogroža nenadzorovan obisk ter izvajanje|pNS |
| | | |lova na sekulje (Rana temporaria) v času | |
| | | |prezimovanja. | |
+----+-----+-------------+--------------------------------------------+------+
|176 |2938 |Otok – lipa |Krošnja je neobžagana, rastišče odlično |pNS |
| | |pri sv. |ohranjeno. | |
| | |Primožu | | |
+----+-----+-------------+--------------------------------------------+------+
|177 |8096 |Lovišče* |Območje je v dobrem stanju. Ogroža ga |pSNR |
| | | |morebitna opustitev sedanje ekstenzivne rabe| |
| | | |travnikov, lov, neustrezne oblike rekreacije| |
| | | |v neposredni bližini in regulacije. | |
+----+-----+-------------+--------------------------------------------+------+
|185 |0042 |Dujice* |Območje je v dobrem stanju. Ogroža ga |pSNR |
| | | |morebitna opustitev sedanje ekstenzivne rabe| |
| | | |travnikov in neustrezne oblike rekreacije v | |
| | | |neposredni bližini ter regulacije. | |
+----+-----+-------------+--------------------------------------------+------+
|192 |8092 |Gorenje |Poljski javor izjemnih dimenzij ob izviru |pNS |
| | |jezero – |Obrha pri Gorenjem Jezeru ima odlično | |
| | |poljski javor|ohranjeno rastišče in krošnjo. | |
+----+-----+-------------+--------------------------------------------+------+
|199 |0155 |Križna jama* |Jama je kljub obisku v dobrem stanju. Ogroža|pNS |
| | | |jo množičen obisk ter onesnaženost | |
| | | |površinskih voda, ki ponikajo na Blokah. | |
| | | |Obstaja tudi potencialna ogroženost zaradi | |
| | | |neustrezne turistične infrastrukture. | |
+----+-----+-------------+--------------------------------------------+------+
|200 |2439 |Dihalnik v |Stanje je dobro, ogroža ga kakršenkoli obisk|pNS |
| | |Grdem dolu |vodnih rovov. | |
+----+-----+-------------+--------------------------------------------+------+
| | |Regijski park|Stanje na širšem območju ohranjene narave |pRP |
| | |Snežnik** |predlaganem za ustanovitev regijskega parka | |
| | | |je dokaj dobro. | |
+----+-----+-------------+--------------------------------------------+------+
(2.3) Seznam delov narave opredeljenih za obvezna izhodišča prostorskih
sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Republike Slovenije
+--------+--------------------------+-------+-----------------------+------+
|Zap. št.|Ev. št. |Št. ori|Ime |Status|
+--------+--------------------------+-------+-----------------------+------+
|1 |78 |0048 |Iška z Zalo |pNS |
+--------+--------------------------+-------+-----------------------+------+
|6 |1495 |1495 |Ivanjska kukava |pNS |
+--------+--------------------------+-------+-----------------------+------+
|10 |1877 |1877 |Smrekovca |pNS |
+--------+--------------------------+-------+-----------------------+------+
|23, 42, |4470 (Unica) |0167 |Ljubljanica |pNS |
|79, 104 |2490 (Cerkniš.) | | | |
| |4482 (Rak), 4493 (Stržen),| | | |
+--------+--------------------------+-------+-----------------------+------+
|24 |1000 |0216 |Planinsko polje |pKP |
+--------+--------------------------+-------+-----------------------+------+
|37 |2143 |2143 |Dobec – oreh |pNS |
+--------+--------------------------+-------+-----------------------+------+
|48 |0331 |0331 |Unec – lipa |NS |
+--------+--------------------------+-------+-----------------------+------+
|73 |0252 |0252 |Rakov Škocjan |NS |
+--------+--------------------------+-------+-----------------------+------+
|96 |0030 |0030 |Cerkniško polje |pNS |
+--------+--------------------------+-------+-----------------------+------+
|101 |0335 |0335 |Velika Karlovica |pNS |
+--------+--------------------------+-------+-----------------------+------+
|103 |0323 |0323 |Mala Karlovica |pNS |
+--------+--------------------------+-------+-----------------------+------+
|199 |0155 |0155 |Križna jama |pNS |
+--------+--------------------------+-------+-----------------------+------+
| | |0199 |Snežniški regijski park|pRP |
+--------+--------------------------+-------+-----------------------+------+
(2.4) Seznam delov narave predlaganih za naravne vrednote
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|Zap.|Ev. |Ime |Kratka oznaka |Zvrst |Status |Ttn 5 |
|št. |št. | | | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|1 |0078|Iška z Zalo – |Soteski Iške in |geomorf, |NVDP, |Velike |
| | |soteska |Zale z Iškim |hidr, bot,|pNS, |Lašče |
| | | |vintgarjem, |geol, |ORI, |3,13,14 |
| | | |Skalnim možem na |zool, kraj|znotraj | |
| | | |Vrbici in Votlim | |ZO | |
| | | |kamnom v Iški | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|2 |1314|Iška 2 |Gozd v soteski |ekos |NVLP, |Velike |
| | | |Iške in Zale | |znotraj |Lašče 3,12,|
| | | |prepuščen | |ZO |13, 14 |
| | | |naravnemu razvoju| | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|3 |4426|Iška |Dolina desnega |hidr, |NVDP, |Velike |
| | | |pritoka |geomorf, |pNS, |Lašče 3, |
| | | |Ljubljanice s |ekos, zool|znotraj |13,14, 22, |
| | | |sotesko in | |ZO |23, 24, |
| | | |slapovi | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|4 |7612|Zala |Levi pritok Iške |hidr, |NVDP, |Velike |
| | | |s sotesko in |geomorf, |znotraj |Lašče 3, |
| | | |slapovi |zool |ZO |11, 12, 13,|
| | | | | | |21, 22 |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|5 |1494|Rakovska kukava |Udornica na |geomorf, |NVLP, |Postojna 16|
| | | |Logaški planoti |bot |znotraj | |
| | | | | |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|6 |1495|Ivanjska kukava |Udornica pri |geomorf |NVDP, |Postojna 17|
| | | |Rakeku | |pNS, | |
| | | | | |ORI, | |
| | | | | |znotraj | |
| | | | | |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|7 |2313|Zgornja Volčja |Udornica na |geomorf |NVLP, |Postojna 17|
| | |dolina |Ravniku severno | |znotraj | |
| | | |od Rakeka | |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|8 |2314|Spodnja Volčja |Udornica na |geomorf |NVLP, |Postojna 17|
| | |dolina |Ravniku severno | |znotraj | |
| | | |od Rakeka | |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|9 |2315|Gladovec |Udornica na |geomorf |NVLP, |Postojna 17|
| | | |Ravniku severno | |znotraj | |
| | | |od Rakeka | |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|10 |1877|Smrekovica |Udornica pri |geomorf |NVDP, |Postojna 17|
| | | |Rakeku | |pNS, | |
| | | | | |ORI, | |
| | | | | |znotraj | |
| | | | | |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|11 |2316|Kozja dolina |Udornica na |geomorf |NVLP, |Postojna 18|
| | | |Ravniku severno | |znotraj | |
| | | |od Ivanjega sela | |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|12 |2317|Gabrovška jama |Jama z breznom |geomorfp |NVLP, |Postojna 18|
| | | |severozahodno od | |znotraj | |
| | | |Dobca | |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|13 |3945|Otavščica |Desni pritok |hidr, |NVLP, |Postojna |
| | | |Ljubljanice s |geomorf, |znotraj |19, 20, 30 |
| | | |sotesko Pekel in |bot |ZO | |
| | | |slapovi | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|14 |2538|Sleme – lipovec |Lipovec severno |drev |NVLP, |Velike |
| | | |od odcepa za | |NS, |Lašče 11 |
| | | |Koščake ob Zali | |znotraj | |
| | | | | |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|15 |7672|Rakiški graben |Lehnjakov slap na|hidr, |NVLP, |Velike |
| | |– slap 1 |Rakiškem grabnu |geomorf |znotraj |Lašče 11 |
| | | |pred sotočjem z | |ZO | |
| | | |Zalo | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|16 |7646|Zala – slapišče |Slapišče na Zali,|hidr, |NVLP,, |Velike |
| | | |levem pritoku |geomorf |znotraj |Lašče 11 |
| | | |Iške | |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|17 |4140|Sveti Vid – |Dolina desnega |hidr, |NVLP, |Velike |
| | |porfiriti in |pritoka Zale |ekos, geol|znotraj |Lašče 12 |
| | |tufi |severozahodno od | |ZO | |
| | | |Svetega Vida z | | | |
| | | |izdanki porfirita| | | |
| | | |in tufa in | | | |
| | | |mokrišči | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|18 |2318|Osredek – lipa |Lipa v Osredku |drev |NVLP, |Velike |
| | | | | |NS |Lašče 13 |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|19 |2319|Osredek – lipa |Lipa ob cerkvi |drev |NVLP, |Velike |
| | |ob cerkvi |Sv.Primoža v | |NS |Lašče 13 |
| | | |Osredku | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|20 |1415|Milavčevi |Ponor Unice na |geomorf, |NVDP, |Postojna 26|
| | |ključi |Planinskem polju |hidr |znotraj | |
| | | |jugovzhodno od | |ZO | |
| | | |Laz | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|21 |2508|Južni |Jama, stalni |geomorfp, |NVDP, |Postojna 26|
| | |požiralnik na |ponor dela vode |hidr |znotraj | |
| | |Ribcah |Unice ob vzhodnem| |ZO | |
| | | |robu Planinskega | | | |
| | | |polja jugovzhodno| | | |
| | | |od Laz | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|22 |2507|Severni |Občasno ponorna |geomorfp, |NVDP, |Postojna 26|
| | |požiralnik na |jama ob vzhodnem |hidr |znotraj | |
| | |Ribcah |robu Planinskega | |ZO | |
| | | |polja jugovzhodno| | | |
| | | |od Laz | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|23 |4470|Unica |Vodotok na |hidr, |NVDP, |Postojna 26|
| | | |Planinskem polju |geomorf, |pNS, | |
| | | | |ekos |ORI, | |
| | | | | |znotraj | |
| | | | | |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|24 |1000|Planinsko polje |Pretočno kraško |geomorf, |NVDP, |Postojna 26|
| | | |polje, del |geomorfp, |pNS, | |
| | | |sistema kraške |hidr, |ORI, | |
| | | |Ljubljanice |zool, bot,|znotraj | |
| | | | |ekos, kraj|ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|25 |2521|Ivanje selo – |Lipi pri cerkvi |drev |NVLP, |Postojna 26|
| | |lipi pri cerkvi |Sv. Jeronima v | |NS | |
| | | |Ivanjem selu | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|26 |2200|Planina – Unec |Ostanki lipovega |onv, drev |NVDP, |Postojna 26|
| | |– drevored |drevoreda ob | |SON, | |
| | | |cesti Planina – | |znotraj | |
| | | |Unec | |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|27 |2520|Cerje – |Drevesasti glog v|drev |NVLP, |Postojna 26|
| | |drevesasti glog |Cerju | |NS, | |
| | | | | |znotraj | |
| | | | | |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|28 |2320|Breznič |Korozijsko brezno|geomorfp |NVLP, |Postojna 27|
| | | |na Ravniku | |znotraj | |
| | | |severno od | |ZO | |
| | | |Ivanjega sela | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|29 |2456|Strgulca |Brezno s poševnim|geomorfp |NVLP, |Postojna 27|
| | | |rovom na Ravniku | |znotraj | |
| | | |severno od | |ZO | |
| | | |Ivanjega sela | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|30 |2458|Brezno pri |Stopnjasto brezno|geomorfp |NVLP, |Postojna 27|
| | |Simščevem lazu |na Ravniku | |znotraj | |
| | | |severovzhodno od | |ZO | |
| | | |Ivanjega sela | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|31 |2459|Trojno brezno |Stopnjasto brezno|geomorfp |NVLP, |Postojna 27|
| | | |na Ravniku | |znotraj | |
| | | |vzhodno od | |ZO | |
| | | |Ivanjega sela | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|32 |2461|Štirna nad |Brezno z |geomorfp |NVLP, |Postojna 27|
| | |Ivanjsko |dvoranico vzhodno| |znotraj | |
| | |rebrijo |od Ivanjega sela | |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|33 |2325|Martincovo |Dvojno stopnjasto|geomorfp |NVLP, |Postojna 28|
| | |brezno |brezno na Ravniku| |znotraj | |
| | | | | |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|34 |2195|Dobec – lipa |Lipa pri cerkvi |drev |NVLP |Postojna 29|
| | |pri cerkvi |Sv.Lenarta pri | | | |
| | | |Dobcu | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|35 |2203|Dobec – |Drevored 26 lip |drev, onv |NVLP, |Postojna 29|
| | |drevored pri |ob poti k cerkvi | |SON, | |
| | |cerkvi |Sv.Lenarta pri | |znotraj | |
| | | |Dobcu | |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|36 |2205|Dobec – lipa ob |Lipa ob znamenju |drev |NVLP, |Postojna 29|
| | |znamenju |pri Dobcu | |NS, | |
| | | | | |znotraj | |
| | | | | |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|37 |2143|Dobec – oreh |Oreh izjemnih |drev |NVDP, |Postojna 29|
| | | |dimenzij v Dobcu | |ORI, | |
| | | | | |pNS | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|38 |2466|Kožljek – lipi |Lipi pri cerkvi |drev |NVLP, |Postojna 29|
| | |pri cerkvi |Sv.Ane v Kožljeku| |NS | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|39 |2468|Kožljek – štiri |Štiri lipe ob |drev |NVLP, |Postojna 29|
| | |lipe ob |kapelici v | |NS | |
| | |kapelici |Kožljeku | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|40 |2472|Bezuljak – lipa |Lipa pod cerkvijo|drev |NVLP, |Postojna 29|
| | |pod cerkvijo |Sv. Marije v | |NS | |
| | | |Bezuljaku | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|41 |2330|Stražišče – |Lipa v Stražišču |drev |NVLP, |Postojna 30|
| | |lipa | | |NS | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|42 |2490|Cerkniščica |Površinski |hidr, |NVDP, |Postojna |
| | | |vodotok |geomorf, |pNS, |30, 39, 40,|
| | | |Cerkniškega polja|bot, zool |ORI, |47, 48, 49,|
| | | |s pritoki in | |delno |Velike |
| | | |aluvialno ravnico| |znotraj |Lašče 21, |
| | | | | |ZO |22, 23, 31,|
| | | | | | |32 |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|43 |2539|Sveti Vid – |Lipa na osrednjem|drev |NVLP, |Velike |
| | |lipa na |trgu v Svetem | |NS |Lašče 22 |
| | |osrednjem trgu |vidu, zasajena ob| | | |
| | | |osamosvojitvi | | | |
| | | |Slovenije | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|44 |1021|Sveti Vid – |Lipa pred |drev |NVLP, |Velike |
| | |lipa |cerkvijo Sv.Vida | |NS |Lašče 22 |
| | | |v Svetem Vidu | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|45 |2522|Korošče – lipa |Lipa na Koroščem |drev |NVLP, |Velike |
| | | | | |NS |Lašče 22 |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|46 |2331|Bečaje – |Rastišče bodike |bot |NVLP, |Velike |
| | |rastišče bodike |ob cesti Bečaje –| |znotraj |Lašče 22 |
| | | |Žilce | |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|47 |2332|Štrukljeva vas |Lipi pri cerkvi |drev |NVLP, |Velike |
| | |– lipi pri |Sv. Jakoba v | |NS |Lašče 22 |
| | |cerkvi |Štrukljevi vasi | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|48 |0331|Unec – lipa |Lipa ob cerkvi v |drev |NVDP, |Postojna 36|
| | | |Uncu | |NS, ORI | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|49 |2192|Unec – lipa ob |Lipa ob cesti na |drev |NVLP |Postojna 36|
| | |cesti |Uncu | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|50 |3722|Unec – Rakek – |Drevored lip med |onv, drev |NVDP, |Postojna |
| | |drevored |Uncem in Rakekom | |SON, |36, 37 |
| | | | | |znotraj | |
| | | | | |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|51 |2333|Jama pri |Poševna jama |geomorfp |NVLP, |Postojna 36|
| | |Podbojevem lazu |jugozahodno od | |znotraj | |
| | | |Rakeka | |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|52 |2334|Rakek – |Drevored lip pred|onv |NVLP |Postojna 37|
| | |drevored pred |gasilskim domom v| | | |
| | |gasilskim domom |Rakeku | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|53 |2524|Rakek – lipa |Lipa pri |drev |NVLP, |Postojna 37|
| | |pri spomeniku |spomeniku NOB na | |NS | |
| | |NOB |železniški | | | |
| | | |postaji v Rakeku | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|54 |2477|Rakek – |Drevored lip med |onv, drev |NVLP, |Postojna 37|
| | |drevored med |parkom in | |SON | |
| | |parkom in |železniškim | | | |
| | |železniškim |prehodom | | | |
| | |prehodom | | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|55 |2478|Rakek – |Drevored lip |onv, drev |NVLP |Postojna 37|
| | |drevored |vzhodno od | | | |
| | |vzhodno od |železniškega | | | |
| | |železniškega |prehoda v Rakeku | | | |
| | |prehoda | | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|56 |2336|Rakek – lipi |Lipi ob glavni |drev |NVLP |Postojna 37|
| | |južno od |cesti, južno od | | | |
| | |kartonažne |kartonažne | | | |
| | |tovarne |tovarne v Rakeku | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|57 |2337|Rakek – lipa ob |Lipa ob glavni |drev |NVLP |Postojna 37|
| | |glavni cesti |cesti južno od | | | |
| | |južno od |kartonažne | | | |
| | |kartonažne |tovarne v Rakeku | | | |
| | |tovarne | | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|58 |2525|Rakek – divji |Divji kostanj pri|drev |NVLP, |Postojna 37|
| | |kostanj pri |hiši v Rakeku | |NS | |
| | |hiši | | | | |
| | |Partizanska 26 | | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|59 |2211|Rakek – |Fragmenti |onv, drev |NVDP, |Postojna |
| | |Cerknica – |drevoreda lip ob | |SON |37, 38, 48 |
| | |drevored |cesti med Rakekom| | | |
| | | |in Cerknico | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|60 |2526|Begunje pri |Lipa pri tovarni |drev |NVLP, |Postojna 39|
| | |Cerknici – lipa |Jelka v Begunjah | |NS | |
| | |pri tovarni |pri Cerknici | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|61 |1102|Begunje pri |Lipa pred |drev |NVLP, |Postojna 39|
| | |Cerknici – lipa |cerkvijo Sv. | |NS | |
| | |pred cerkvijo |Jerneja v | | | |
| | | |Begunjah pri | | | |
| | | |Cerknici | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|62 |2542|Begunje pri |Lipa pri cerkvi v|drev |NVLP, |Postojna 39|
| | |Cerknici – lipa |Begunjah pri | |NS | |
| | |pri cerkvi, |Cerknici, | | | |
| | |zasajena ob |zasajena ob | | | |
| | |osamosvojitvi |osamosvojitvi | | | |
| | |Slovenije |Slovenije | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|63 |1101|Begunje pri |Lipa ob cerkvenem|drev |NVLP, |Postojna 39|
| | |Cerknici – lipa |zidu v Begunjah | |NS | |
| | | |pri Cerknici | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|64 |2339|Brezje – lipa |Lipa pri cerkvi |drev |NVLP, |Postojna 39|
| | |pri cerkvi |Sv.Jurija v | |NS | |
| | | |Brezju | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|65 |2212|Cerknica – |Drevored lip in |onv, drev |NVLP, |Postojna 39|
| | |Begunje pri |divjih kostanjev | |SON, | |
| | |Cerknici – |ob cesti Cerknica| |delno | |
| | |drevored |– Begunje pri | |znotraj | |
| | | |Cerknici | |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|66 |2527|Topol pri |Hrast ob kolovozu|drev |NVLP, |Postojna 40|
| | |Begunjah – |mimo hiše št. 18 | |NS | |
| | |hrast |v Topolu pri | | | |
| | | |Begunjah | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|67 |4141|Krušče – |Triasne |geol |NVLP, |Velike |
| | |triasne plasti |karbonatne | |znotraj |Lašče 31 |
| | |s tufom |kamnine s tufom v| |ZO | |
| | | |useku ceste Topol| | | |
| | | |pri Begunjah – | | | |
| | | |Krušče | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|68 |2423|Kozje stene |Dolomitne stene |bot, |NVLP, |Velike |
| | | |na Slivnici |geomorf |znotraj |Lašče 31, |
| | | | | |ZO |41 |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|69 |7827|Stevnik – |Razgaljeni |geomorf, |NVLP, |Velike |
| | |badlands |triasni rdečkasti|geol |znotraj |Lašče 32 |
| | | |peščenjaki in | |ZO | |
| | | |glinavci, | | | |
| | | |intenzivni | | | |
| | | |erozijski procesi| | | |
| | | |južno od | | | |
| | | |Cajnarjev | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|70 |2513|Malrčkov kozuc |Jama jugozahodno |geomorfp |NVLP, |Postojna 45|
| | | |od Rakeka | |znotraj | |
| | | | | |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|71 |7725|Brezno pri |Poševno brezno |geomorfp |NVLP, |Postojna 46|
| | |Malem |jugozahodno od | |znotraj | |
| | |Globoščaku |Rakeka | |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|72 |7726|Jama pri Malem |Poševna jama z |geomorfp |NVLP, |Postojna 46|
| | |Globoščaku |vhodom na dnu | |znotraj | |
| | | |udorne vrtače | |ZO | |
| | | |jugozahodno od | | | |
| | | |Rakeka | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|73 |0252|Rakov Škocjan |Kraška dolina |geomorf, |NVDP, |Postojna |
| | | |Raka med |geomorfp, |NS, |46,47 |
| | | |Cerkniškim in |hidr, |ORI, | |
| | | |Planinskim poljem|zool, bot,|znotraj | |
| | | | |kraj |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|74 |2347|Globošček |Udornica v |geomorf |NVLP, |Postojna 46|
| | | |Rakovem Škocjanu | |znotraj | |
| | | | | |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|75 |0919|Veliki naravni |Naravni most – |geomorf, |NVDP, |Postojna 46|
| | |most |ostanek jamskega |geomorfp |pNS, | |
| | | |stropa na odtočni| |znotraj | |
| | | |strani Rakovega | |ZO | |
| | | |Škocjana | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|76 |2348|Rak – soteska |Soteska Raka med |geomorf, |NVDP, |Postojna 46|
| | | |Velikim naravnim |geomorfp, |pNS, | |
| | | |mostom in Tkalca |hidr |znotraj | |
| | | |jamo | |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|77 |0918|Tkalca jama |Občasno ponorna |geomorfp, |NVDP, |Postojna 46|
| | | |jama potoka Rak v|hidr |pNS, | |
| | | |Rakovem Škocjanu | |znotraj | |
| | | | | |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|78 |2349|Rakov Škocjan – |Dvostranski |onv, drev |NVLP, |Postojna 46|
| | |drevored |drevored divjih | |znotraj | |
| | | |kostanjev ob | |ZO | |
| | | |cesti čez Rakov | | | |
| | | |Škocjan | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|79 |4482|Rak |Ponikalnica v |hidr, zool|NVDP, |Postojna |
| | | |kraški dolini | |pNS, |46, 47 |
| | | |Rakov Škocjan | |ORI, | |
| | | | | |znotraj | |
| | | | | |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|80 |0921|Kotliči |Skupina močnih |hidr, zool|NVDP, |Postojna 46|
| | | |kraških izvirov v| |pNS, | |
| | | |Rakovem Škocjanu | |znotraj | |
| | | | | |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|81 |0920|Kotel |Udorna vrtača z |geomorf, |NVDP, |Postojna 46|
| | | |nihajočo vodno |hidr, zool|pNS, | |
| | | |gladino v zaledju| |znotraj | |
| | | |izvira Kotliči v | |ZO | |
| | | |Rakovem Škocjanu | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|82 |2479|Jama pod cesto |Vodoravna jama v |geomorfp |NVLP, |Postojna 46|
| | | |Rakovem Škocjanu | |znotraj | |
| | | | | |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|83 |2350|Trikotno brezno |Navpično brezno |geomorfp |NVLP, |Postojna 46|
| | | |ob cesti pod | |znotraj | |
| | | |Kaličem | |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|84 |2517|Brezno pod |Brezno pod |geomorfp |NVLP, |Postojna 46|
| | |Nadliščkom |Nadliščkom južno | |znotraj | |
| | | |od Rakovega | |ZO | |
| | | |Škocjana | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|85 |2352|Velika Volčja |Poševna jama z |geomorfp |NVLP, |Postojna 46|
| | |jama |občasnim ledom ob| |znotraj | |
| | | |Volčji poti na | |ZO | |
| | | |Kalič | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|86 |2353|Mala Volčja |Navpično brezno |geomorfp |NVLP, |Postojna 46|
| | |jama |ob Volčji poti na| |znotraj | |
| | | |Kalič | |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|87 |2354|Zelške jame – |Sistem udorov |geomorf |NVDP, |Postojna 47|
| | |udori stropa |jamskega stropa | |znotraj | |
| | | |nad Rakom v | |ZO | |
| | | |Zelških jamah | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|88 |2355|Osja jama |Brezno v Rakovem |geomorfp |NVLP, |Postojna 47|
| | | |Škocjanu | |znotraj | |
| | | | | |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|89 |0923|Mali naravni |Ostanek |geomorf |NVDP, |Postojna 47|
| | |most |nekdanjega | |pNS, | |
| | | |jamskega stropa | |znotraj | |
| | | |med dvema udoroma| |ZO | |
| | | |Zelških jam na | | | |
| | | |pritočni strani | | | |
| | | |Rakovega Škocjana| | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|90 |0924|Zelške jame |Vodoravna vodna |hidr, |NVDP, |Postojna 47|
| | | |jama, izvir |geomorf, |pNS, | |
| | | |potoka Rak v |geomorfp, |znotraj | |
| | | |Rakovem Škocjanu |zool |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|91 |2356|Brezno nad |Stopnjasto brezno|geomorfp |NVLP, |Postojna 47|
| | |slapom |v Rakovem | |pNS, | |
| | | |Škocjanu | |znotraj | |
| | | | | |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|92 |0922|Prunkovec |Kraški izvir na |hidr, zool|NVDP, |Postojna 47|
| | | |levem bregu Raka | |pNS, | |
| | | |v Rakovem | |znotraj | |
| | | |Škocjanu | |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|93 |2357|Brlog |Udorna vrtača z |geomorf |NVLP, |Postojna 47|
| | | |umetnim vhodom v | |znotraj | |
| | | |Zelške jame v | |ZO | |
| | | |Rakovem Škocjanu | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|94 |1480|Anžetovo brezno |Poševna jama z |geomorfp |NVLP, |Postojna 47|
| | | |breznom južno od | |pNS, | |
| | | |Rakovega Škocjana| |znotraj | |
| | | | | |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|95 |1479|Šujica |Udornica s |geomorf |NVLP, |Postojna 47|
| | | |prepadnimi | |znotraj | |
| | | |stenami med | |ZO | |
| | | |Rakovim Škocjanom| | | |
| | | |in Cerkniškim | | | |
| | | |poljem | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|96 |0030|Cerkniško polje |Veliko kraško |geomorf, |NVDP, |Postojna |
| | | |polje s |geomorfp, |pNS, |47, 48, 49,|
| | | |presihajočim |hidr, bot,|ORI, |50, Pivka |
| | | |jezerom, genetsko|zool, |delno |7, 8, 9,10,|
| | | |vezano na |geol, |znotraj |18, 19, 20,|
| | | |Idrijski prelom |ekos, kraj|ZO |30, |
| | | | | | |Sodražica |
| | | | | | |1, 2 11, |
| | | | | | |12, 21 |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|97 |2358|Jamski zaliv |Ponorno območje |geomorf, |NVDP, |Postojna |
| | | |na severozahodnem|hidr, |znotraj |47, 48, |
| | | |delu Cerkniškega |geomorfp |ZO |Pivka 7, 8 |
| | | |polja | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|98 |1413|Rakovski mostek |Ponor Cerkenščice|geomorf, |NVLP, |Postojna 47|
| | | |v Jamskem zalivu |hidr |znotraj | |
| | | |Cerkniškega polja| |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|99 |2359|Obravčja jama |Brezno v zaledju |geomorfp |NVLP, |Postojna 47|
| | | |Jamskega zaliva | |znotraj | |
| | | |jugozahodno od | |ZO | |
| | | |Dolenje vasi | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|100 |2360|Mala Skednenca |Vodoravna jama v |geomorfp, |NVDP, |Postojna 47|
| | | |Jamskem zalivu |hidr |znotraj | |
| | | |Cerkniškega polja| |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|101 |0335|Velika |Vodoravna ponorna|geomorfp, |NVDP, |Postojna 47|
| | |Karlovica |jama v Jamskem |hidr, zool|pNS, | |
| | | |zalivu | |ORI, | |
| | | |Cerkniškega | |znotraj | |
| | | |polja, habitat | |ZO | |
| | | |proteusa | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|102 |2361|Velika |Vodoravna jama v |geomorfp, |NVLP, |Postojna 47|
| | |Skednenca |Jamskem zalivu |hidr |znotraj | |
| | | |Cerkniškega polja| |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|103 |0323|Mala Karlovica |Vodoravna vodna |geomorfp, |NVDP, |Postojna 47|
| | | |jama, občasni |hidr |pNS, | |
| | | |ponor Stržena v | |ORI, | |
| | | |Jamskem zalivu | |znotraj | |
| | | |Cerkniškega polja| |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|104 |4493|Stržen |Vodotok na |hidr, |NVDP, |Postojna |
| | | |Cerkniškem polju |geomorf, |pNS, |47, 48, |
| | | | |zool |ORI, |Pivka 7, 8,|
| | | | | |znotraj |9, 10, 19, |
| | | | | |ZO |20, 30, |
| | | | | | |Sodražica |
| | | | | | |11, 21 |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|105 |2362|Okence |Vodoravna jama, |geomorfp, |NVLP, |Postojna 48|
| | | |občasni ponor |hidr |znotraj | |
| | | |jezerske vode v | |ZO | |
| | | |Jamskem zalivu | | | |
| | | |Cerkniškega polja| | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|106 |1489|Jezerska gmajna |Grmišča ob |zool, ekos|NVDP, |Postojna |
| | | |Dolenjem Jezeru, | |pNR, |48, Pivka 8|
| | | |gnezdišča več | |znotraj | |
| | | |ogroženih vrst | |ZO | |
| | | |ptic | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|107 |2284|Cerknica – |Enostranski |onv, drev |NVLP, |Postojna 49|
| | |drevored |drevored divjih | |SON | |
| | | |kostanjev ob | | | |
| | | |Notranjski cesti | | | |
| | | |v Cerknici | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|108 |2363|Cerknica – lipe |Tri lipe ob |drev |NVLP |Postojna 49|
| | |ob cerkvi |cerkvi v Cerknici| | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|109 |2214|Cerknica – lipa |Lipa na trgu |drev |NVLP, |Postojna 49|
| | |na trgu Tabor |Tabor v Cerknici | |NS | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|110 |2235|Cerknica – lipa |Lipa pri |drev |NVLP, |Postojna 49|
| | |pri spomeniku |spomeniku | |NS | |
| | |J.V.Valvasorja |J.V.Valvasorja v | | | |
| | | |Cerknici, | | | |
| | | |zasajena ob | | | |
| | | |osamosvojitvi | | | |
| | | |Slovenije | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|111 |2529|Cerknica – lipi |Lipi za tovarno |drev |NVLP, |Postojna 49|
| | |za tovarno |Brest v Cerknici | |NS | |
| | |Brest | | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|112 |2218|Slivnica |Kopast hrib na |geomorf, |NVLP, |Postojna |
| | | |severnem robu |geomorfp, |pNS, |49, 50 |
| | | |Cerkniškega |bot, zool,|znotraj | |
| | | |polja, suha |kraj |ZO | |
| | | |travišča, | | | |
| | | |termofilni gozd | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|113 |2543|Devjakovo |Poševna jama na |geomorfp |NVLP |Postojna 49|
| | |brezno |Slivnici pri | | | |
| | | |Cerknici | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|114 |2198|Cerknica – |Fragment |onv, drev |NVDP, |Postojna |
| | |Martinjak – |drevoreda lip med| |SON, |49, 50 |
| | |drevored |Cerknico in | |delno | |
| | | |Martinjakom | |znotraj | |
| | | | | |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|115 |2544|Marija |Kraški izvir pod |hidr |NVLP, |Postojna 49|
| | |Magdalena |cesto Cerknica – | |znotraj | |
| | | |Martinjak | |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|116 |2556|Globovšček – |Lipa na |drev |NVLP, |Postojna 49|
| | |lipa |Cerkniškem polju | |znotraj | |
| | | |vzhodno od | |ZO | |
| | | |Dolenjega Jezera | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|117 |8094|Dolenje Jezero |Lipa pri cerkvi |drev |NVLP, |Postojna 49|
| | |– lipa pri |Sv. Petra v | |pNS | |
| | |cerkvi |Dolenjem Jezeru | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|118 |1403|Vodonos |Sistem |geomorf, |NVDP, |Postojna |
| | | |požiralnikov pri |hidr |znotraj |49, Pivka 9|
| | | |Dolenjem Jezeru | |ZO | |
| | | |na Cerkniškem | | | |
| | | |polju | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|119 |1315|Slivnica – |Začetni stadij |ekos |NVLP, |Postojna 50|
| | |gozdni rezervat |gozda prepuščen | |znotraj | |
| | | |naravnemu razvoju| |ZO | |
| | | |na Slivnici | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|120 |2366|Anžetova jama |Biospeleološko |geomorfp, |NVDP, |Postojna 50|
| | | |pomembna jama na |zool |pNS, | |
| | | |Slivnici | |znotraj | |
| | | | | |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|121 |2199|Jama v Skadulci |Jama, občasen |geomorfp, |NVLP |Postojna 50|
| | | |izvir nad |hidr | | |
| | | |cerkvijo Sv.Vida | | | |
| | | |v Martinjaku | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|122 |2189|Zavrh |Stalni kraški |geomorfp, |NVLP |Postojna 50|
| | | |izvir |hidr | | |
| | | |Martinjščice pri | | | |
| | | |Martinjaku | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|123 |2530|Martinjak – |Lipa ob cerkvi |drev |NVLP, |Postojna 50|
| | |lipa pri cerkvi |Sv.Vida v | |NS | |
| | | |Martinjaku | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|124 |1407|Obrh |Kraški izvir |hidr |NVLP, |Velike |
| | | |Grahovščice pod | |znotraj |Lašče 41 |
| | | |Slivnico severno | |ZO | |
| | | |od Grahovega | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|125 |2254|Jama pod cesto |Vodoravna jama v |geomorfp |NVLP, |Pivka 7 |
| | | |zaledju Jamskega | |znotraj | |
| | | |zaliva | |ZO | |
| | | |jugozahodno od | | | |
| | | |Dolenje vasi | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|126 |1394|Svinjska jama |Poševna jama s |geomorfp, |NVDP, |Pivka 7 |
| | |pri Dolenji |stalnim tokom |hidr |znotraj | |
| | |vasi |jugozahodno od | |ZO | |
| | | |Dolenje vasi | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|127 |8093|Svinjska jama – |Požiralnik na |hidr, |NVDP, |Pivka 7 |
| | |požiralnik |južnem robo |geomorf |znotraj | |
| | | |Jamskega zaliva | |ZO | |
| | | |na Cerkniškem | | | |
| | | |polju | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|128 |1477|Globoki dol |Udornica pod |geomorf |NVLP, |Pivka 7 |
| | | |strmimi pobočji | |znotraj | |
| | | |Javornikov v | |ZO | |
| | | |zaledju Jamskega | | | |
| | | |zaliva | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|129 |2224|Mali |Udornica pod |geomorf |NVLP, |Pivka 7 |
| | |Kamojstrnik |strmimi pobočji | |znotraj | |
| | | |Javornikov v | |ZO | |
| | | |zaledju Jamskega | | | |
| | | |zaliva | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|130 |2283|Veliki |Udornica s |geomorf |NVLP, |Pivka 7 |
| | |Kamojstrnik |skalnatim robom | |znotraj | |
| | | |pod strmimi | |ZO | |
| | | |pobočji | | | |
| | | |Javornikov v | | | |
| | | |zaledju Jamskega | | | |
| | | |zaliva | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|131 |2297|Branislovo |Brezno na pobočju|geomorfp |NVLP, |Pivka 7 |
| | |brezno |Javornikov | |znotraj | |
| | | |jugozahodno od | |ZO | |
| | | |Dolenje vasi | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|132 |2500|Narti 5 |Vodoravna, |geomorfp, |NVLP, |Pivka 8 |
| | | |občasno ponorna |hidr |znotraj | |
| | | |jama v | |ZO | |
| | | |jugozahodnem kotu| | | |
| | | |Cerkniškega polja| | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|133 |2499|Narti 4 |Vodoravna, |geomorfp, |NVLP, |Pivka 8 |
| | | |občasno ponorna |hidr |znotraj | |
| | | |jama v | |ZO | |
| | | |jugozahodnem kotu| | | |
| | | |Cerkniškega polja| | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|134 |2498|Narti 3 |Vodoravna, |geomorfp, |NVLP, |Pivka 8 |
| | | |občasno ponorna |hidr |znotraj | |
| | | |jama v | |ZO | |
| | | |jugozahodnem kotu| | | |
| | | |Cerkniškega polja| | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|135 |2497|Narti 2 |Vodoravna, |geomorfp, |NVLP, |Pivka 8 |
| | | |občasno ponorna |hidr |znotraj | |
| | | |jama v | |ZO | |
| | | |jugozahodnem kotu| | | |
| | | |Cerkniškega polja| | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|136 |2495|Narti 1 |Vodoravna, |geomorfp, |NVLP, |Pivka 8 |
| | | |občasno ponorna |hidr |znotraj | |
| | | |jama v | |ZO | |
| | | |jugozahodnem kotu| | | |
| | | |Cerkniškega polja| | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|137 |2222|Ušiva Loka |Kraški izviri na |hidr |NVLP, |Pivka 8 |
| | | |južnem robu | |znotraj | |
| | | |Cerkniškega polja| |ZO | |
| | | |jugozahodno od | | | |
| | | |Dolenjega Jezera | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|138 |1405|Rešeto |Sistem ponorov |geomorf, |NVDP, |Pivka 8 |
| | | |pri Dolenjem |hidr |znotraj | |
| | | |Jezeru na | |ZO | |
| | | |Cerkniškem polju | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|139 |1207|Suhadolca |Vodoravna jama s |gemorfp, |NVDP, |Pivka 8 |
| | | |stalnim tokom, |hidr |znotraj | |
| | | |občasni bruhalnik| |ZO | |
| | | |na južnem robu | | | |
| | | |Cerkniškega polja| | | |
| | | |južno od | | | |
| | | |Dolenjega Jezera | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|140 |0354|Zadnji kraj |Zaprt zaliv |hidr, |NVDP, |Pivka 8, 9,|
| | | |Cerkniškega |geomorf, |pNR, |18, 19 |
| | | |jezera, |zool, bot,|znotraj | |
| | | |samostojen del |ekos |ZO | |
| | | |polja | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|141 |2237|Gebno |Skupina estavel v|geomorf, |NVDP, |Pivka 8, 9 |
| | | |Zadnjem kraju na |hidr |znotraj | |
| | | |Cerkniškem polju | |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|142 |2288|Zajcovke |Skupina estavel v|geomorf, |NVDP, |Pivka 8 |
| | | |Zadnjem kraju na |hidr |znotraj | |
| | | |Cerkniškem polju | |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|143 |1411|Bobnarice |Skupina estavel v|geomorf, |NVDP, |Pivka 8 |
| | | |Zadnjem kraju na |hidr |znotraj | |
| | | |Cerkniškem polju | |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|144 |2301|Bečki |Sistem |geomorf, |NVDP, |Pivka 9 |
| | | |požiralnikov |hidr |znotraj | |
| | | |južno od | |ZO | |
| | | |Dolenjega Jezera | | | |
| | | |na Cerkniškem | | | |
| | | |polju | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|145 |1404|Retje |Sistem |geomorf, |NVDP, |Pivka 9 |
| | | |požiralnikov |hidr |znotraj | |
| | | |potoka | |ZO | |
| | | |Žerovniščice | | | |
| | | |jugovzhodno od | | | |
| | | |Dolenjega Jezera | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|146 |2390|Sitarica |Dvojni lijakasti |geomorf, |NVDP, |Pivka 9 |
| | | |požiralnik južno |hidr |znotraj | |
| | | |od Dolenjega | |ZO | |
| | | |Jezera na | | | |
| | | |Cerkniškem polju | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|147 |2474|Gorica |Osamelec na |geomorf |NVLP, |Pivka 9 |
| | | |Cerkniškem polju | |znotraj | |
| | | | | |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|148 |2391|Plitvice, Ajnce |Območje ponorov |geomorf, |NVDP, |Pivka 9, 19|
| | |jame, Ponikve |in estavel južno |hidr |znotraj | |
| | | |od Gorice na | |ZO | |
| | | |Cerkniškem polju | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|149 |2392|Godešev laz |Plitve vrtače z |hidr, zool|NVDP, |Pivka 9 |
| | | |vodnimi kotanjami| |znotraj | |
| | | |na Drvošcu na | |ZO | |
| | | |Cerkniškem polju | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|150 |1471|Plitvica |Območje ponorov |geomorf, |NVDP, |Pivka 9 |
| | | |in estavel ob |hidr |znotraj | |
| | | |vzhodni strani | |ZO | |
| | | |Drvošca na | | | |
| | | |Cerkniškem polju | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|151 |1469|Mala Ponikva |Sistem |geomorf, |NVLP, |Pivka 9 |
| | | |požiralnikov |hidr |znotraj | |
| | | |južno od | |ZO | |
| | | |Dolenjega Jezera | | | |
| | | |na Cerkniškem | | | |
| | | |polju | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|152 |1470|Srednja Ponikva |Požiralnik v |geomorf, |NVLP, |Pivka 9 |
| | | |strugi Stržena |hidr |znotraj | |
| | | |južno od | |ZO | |
| | | |Dolenjega Jezera | | | |
| | | |na Cerkniškem | | | |
| | | |polju | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|153 |1468|Velika Ponikva |Vrtačasta |geomorf, |NVLP, |Pivka 9 |
| | | |požiralnika južno|hidr |znotraj | |
| | | |od Dolenjega | |ZO | |
| | | |Jezera na | | | |
| | | |Cerkniškem polju | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|154 |2475|Brezno na |Vodokazno brezno |geomorfp, |NVLP, |Pivka 9 |
| | |Drvošcu |na polotoku |hidr |znotraj | |
| | | |Drvošcu na | |ZO | |
| | | |Cerkniškem polju | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|155 |8095|Ajnce jame |Območje ponorov |hidr, |NVDP, |Pivka 9 |
| | | |in estavel ob |geomorf |znotraj | |
| | | |vzhodni strani | |ZO | |
| | | |Drvošca na | | | |
| | | |Cerkniškem polju | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|156 |2228|Pucinov laz |Vrtača z vodno |hidr, |NVLP, |Pivka 9 |
| | | |kotanjo na |geomorf |znotraj | |
| | | |polotoku Drvošcu | |ZO | |
| | | |na Cerkniškem | | | |
| | | |polju | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|157 |2394|Osredki |Trstišča |zool |NVDP, |Pivka 9, |
| | | |osrednjega dela | |pSNR, |10, 19, 20 |
| | | |Cerkniškega polja| |znotraj | |
| | | | | |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|158 |2397|Lipsenjščica |Desni pritok |hidr, |NVLP, |Pivka 10, |
| | | |Jezerskega Obrha |geomorf |znotraj |20, |
| | | |na Cerkniškem | |ZO |Sodražica |
| | | |polju | | |1,11 |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|159 |2541|Grahovo – lipa |Lipa pri cerkvi v|drev |NVLP, |Sodražica 1|
| | |pri cerkvi |Grahovem, | |NS | |
| | | |zasajena ob | | | |
| | | |osamosvojitvi | | | |
| | | |Slovenije | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|160 |1393|Jama |Vodna jama s |geomorfp, |NVDP |Sodražica 1|
| | |Žirovniščice |stalnim izvirom |hidr | | |
| | | |Žerovniščice | | | |
| | | |severovzhodno od | | | |
| | | |Žerovnice | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|161 |1474|Izviri na Gabru |Kraški izviri v |hidr |NVLP, |Sodražica 1|
| | | |strugi Štebrščice| |znotraj | |
| | | |pri Lipsnju | |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|162 |1473|Petričev slap |Slap na potoku |hidr, |NVDP, |Sodražica 1|
| | | |Štebrščica pri |geomorf |znotraj | |
| | | |Lipsenju | |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|163 |2503|Ponor na žagi |Ponor Štebrščice |geomorf, |NVLP |Sodražica 1|
| | | |pri Lipsnju |hidr | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|164 |1472|Požerak |Ponor visokih |geomorf, |NVLP, |Sodražica 1|
| | | |voda Štebrščice |hidr |znotraj | |
| | | |pri Lipsnju | |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|165 |1395|Lunkova jama |Vodoravna jama, |geomorfp, |NVDP, |Sodražica 1|
| | | |občasen bruhalnik|hidr |znotraj | |
| | | |južno od | |ZO | |
| | | |Podštebrka | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|166 |2398|Brezen na |Poševna jama, |geomorfp |NVLP, |Sodražica 2|
| | |Urhovem svetu |občasen | |znotraj | |
| | | |požiralnik | |ZO | |
| | | |Studenca in | | | |
| | | |Zavrta pri | | | |
| | | |Bločicah | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|167 |2473|Bločiško polje |Kraško polje pri |geomorf, |NVLP, |Sodražica 2|
| | | |Bločicah |geomorfp, |znotraj | |
| | | | |hidr |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|168 |1491|Mrzla jama pri |Biospeleološko |geomorfp, |NVDP, |Sodražica 2|
| | |Bločicah |pomembna jama na |zool |pNS, | |
| | | |robu Bločiškega | |znotraj | |
| | | |polja južno od | |ZO | |
| | | |Bločic | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|169 |2399|Turšičeva |Spodmol južno od |geomorfp |NVLP, |Sodražica 2|
| | |Skednenca |Bločic | |znotraj | |
| | | | | |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|170 |2400|Partizanski |Biospeleološko |geomorfp, |NVDP, |Sodražica 2|
| | |magacin |pomembna jama |zool |pNS, | |
| | | |južno od Bločic | |znotraj | |
| | | | | |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|171 |1462|Vranja jama |Jama občasni |geomorfp, |NVDP, |Pivka 18 |
| | | |bruhalnik v |hidr, zool|pNS, | |
| | | |Zadnjem kraju, | |znotraj | |
| | | |prezimovališče | |ZO | |
| | | |žab | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|172 |1465|Kotel |Skupina estavel v|geomorf, |NVLP, |Pivka 19 |
| | | |Zadnjem kraju na |hidr |znotraj | |
| | | |Cerkniškem polju | |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|173 |7823|Mrzlik – |Ponikalnica v |hidr, |NVDP, |Pivka 19 |
| | |ponikalnica |Zadnjem kraju na |geomorf |znotraj | |
| | | |Cerkniškem polju | |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|174 |1466|Češlenca |Vrtačasta |geomorf, |NVDP, |Pivka 19 |
| | | |požiralnika v |hidr |znotraj | |
| | | |strugi Mrzlika v | |ZO | |
| | | |Zadnjem kraju na | | | |
| | | |Cerkniškem polju | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|175 |2476|Otok |Osamelec na |geomorf |NVDP, |Pivka 19 |
| | | |južnem robu | |znotraj | |
| | | |Cerkniškega polja| |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|176 |2938|Otok – lipa pri |Lipa pri cerkvi |drev |NVLP, |Pivka 19 |
| | |Sv. Primožu |Sv.Primoža na | |pNS | |
| | | |Otoku na | | | |
| | | |Cerkniškem polju | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|177 |8096|Lovišče |Ornitološko |zool |NVDP, |Pivka 19 |
| | | |pomembno območje | |pSNR, | |
| | | |na Cerkniškem | |znotraj | |
| | | |polju | |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|178 |1467|Lovišče – |Skupina ponorov |geomorf, |NVDP, |Pivka 19 |
| | |estavele in |in estavel, |hidr |znotraj | |
| | |ponori |ponorno območje | |ZO | |
| | | |Tresenca severno | | | |
| | | |od Otoka na | | | |
| | | |Cerkniškem polju | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|179 |1463|Mrzlik |Kraški izvir |hidr |NVDP, |Pivka 19 |
| | | |potoka Mrzlika v | |znotraj | |
| | | |Zadnjem kraju na | |ZO | |
| | | |Cerkniškem polju | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|180 |1464|Obrh |Stalni kraški |hidr |NVDP, |Pivka 19 |
| | | |izvir Otoškega | |znotraj | |
| | | |Obrha v Zadnjem | |ZO | |
| | | |kraju na | | | |
| | | |Cerkniškem polju | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|181 |1410|Retje |Kraški izvir |hidr |NVLP, |Pivka 19 |
| | | |južno od Otoka na| |znotraj | |
| | | |robu Cerkniškega | |ZO | |
| | | |polja | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|182 |1409|Žabjek |Občasni kraški |hidr |NVLP, |Pivka 19 |
| | | |izvir potoka | |znotraj | |
| | | |Tresenec na | |ZO | |
| | | |južnem robu | | | |
| | | |Cerkniškega polja| | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|183 |1408|Tresenec |Kraški izvir in |hidr, |NVLP, |Pivka 19 |
| | | |ponikalnica na |geomorf |znotraj | |
| | | |južnem robu | |ZO | |
| | | |Cerkniškega polja| | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|184 |2417|Strmška jama |Jama z breznom |geomorfp |NVLP, |Pivka 19 |
| | | |zahodno od Laz | |znotraj | |
| | | |pri Gorenjem | |ZO | |
| | | |Jezeru | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|185 |0042|Dujice |Prehodno barje |bot, |NVDP, |Pivka 20, |
| | | |pri Goričicah na |geomorf, |pSNR, |Sodražica |
| | | |Cerkniškem polju |zool |znotraj |11 |
| | | | | |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|186 |2418|Žabjek |Stalen kraški |hidr |NVLP, |Pivka 20 |
| | | |izvir na robu | |znotraj | |
| | | |Cerkniškega polja| |ZO | |
| | | |severno od | | | |
| | | |Gorenjega Jezera | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|187 |2294|Studenec sv. |Občasen kraški |hidr |NVLP, |Pivka 20 |
| | |Ane |izvir na robu | |znotraj | |
| | | |Cerkniškega polja| |ZO | |
| | | |zahodno od Laz | | | |
| | | |pri Gorenjem | | | |
| | | |Jezeru | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|188 |2419|Pojena jama |Stopnjasto brezno|geomorfp |NVLP, |Pivka 20 |
| | | |zahodno od Laz | |znotraj | |
| | | |pri Gorenjem | |ZO | |
| | | |Jezeru | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|189 |1707|Laški studenec |Skupina kraških |hidr, |NVLP, |Pivka 20 |
| | | |izvirov Laškega |geomorf |znotraj | |
| | | |potoka na robu | |ZO | |
| | | |Cerkniškega polja| | | |
| | | |pri Lazah pri | | | |
| | | |Gorenjem Jezeru | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|190 |2422|Vidrna |Občasen kraški |hidr |NVLP, |Pivka 20 |
| | | |izvir pri Lazah | |znotraj | |
| | | |pri Gorenjem | |ZO | |
| | | |Jezeru na | | | |
| | | |Cerkniškem polju | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|191 |0081|Obrh |Stalni kraški |hidr, |NVLP, |Pivka 20 |
| | | |izvir Jezerskega |geomorf |znotraj | |
| | | |Obrha južno od | |ZO | |
| | | |Gorenjega Jezera | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|192 |8092|Gorenje Jezero |Poljski javor ob |drev |NVLP, |Pivka 20 |
| | |– poljski javor |izviru Obrh južno| |pNS, | |
| | | |od Gorenjega | |znotraj | |
| | | |Jezera | |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|193 |0841|Štebrški Obrh |Stalni kraški |hidr, |NVDP, |Sodražica |
| | | |izvir Štebrščice |geomorf |znotraj |11, 12 |
| | | |v zatrepni dolini| |ZO | |
| | | |južno od | | | |
| | | |Podštebrka | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|194 |1476|Zlatavec |Kraški izvir na |hidr |NVLP, |Sodražica |
| | | |robu Cerkniškega | |znotraj |11 |
| | | |polja pri | |ZO | |
| | | |Goričicah | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|195 |2425|Obrh pri malnu |Kraški izvir |hidr |NVLP |Sodražica |
| | | |Goriškega potoka | | |11 |
| | | |na robu | | | |
| | | |Cerkniškega polja| | | |
| | | |pri Goričicah | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|196 |7824|Stražišče – |Nahajališče |geol |NVDP, |Sodražica |
| | |nahajališče |jurskih (liasnih)| |znotraj |11 |
| | |fosilov |litiotidnih | |ZO | |
| | | |školjk na hribu | | | |
| | | |Stražišče vzhodno| | | |
| | | |od Gorenjega | | | |
| | | |Jezera | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|197 |2426|Okence |Skupina stalnih |hidr |NVLP, |Sodražica |
| | | |kraških izvirov | |znotraj |11 |
| | | |Jezerskega Obrha | |ZO | |
| | | |južno od | | | |
| | | |Gorenjega Jezera | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|198 |1317|Križna gora |Gozdni rezervat |ekos |NVLP, |Sodražica |
| | | |na Križni gori | |znotraj |12 |
| | | | | |ZO | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|199 |155 |Križna jama |Vodna kapniška |geomorfp, |NVDP, |Sodražica |
| | | |jama z jezeri med|hidr, |pNS, |12 |
| | | |sigovimi |zool, geol|ORI, | |
| | | |pregradami in | |znotraj | |
| | | |pleistocensko | |ZO | |
| | | |favno pri Bloški | | | |
| | | |Polici, | | | |
| | | |biospeleološko | | | |
| | | |pomembna jama | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|200 |2439|Dihalnik v |Vodna jama južno |geomorfp, |NVDP, |Sodražica |
| | |Grdem dolu |od Bloške Police,|geol, hidr|pNS, |12 |
| | | |pleistocenska | |znotraj | |
| | | |favna, povezava s| |ZO | |
| | | |Križno jamo | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
|201 |1406|Cemun |Stalen kraški |hidr |NVLP, |Sodražica |
| | | |izvir Jezerskega | |znotraj |21 |
| | | |Obrha južno od | |ZO | |
| | | |Gorenjega Jezera | | | |
+----+----+----------------+-----------------+----------+--------+-----------+
(2.5) Seznam območij pričakovanih naravnih vrednot
+------+-----------------+---------------------------------------------------+
|Zap. |Ime |Kratka oznaka |
|št. | | |
+------+-----------------+---------------------------------------------------+
|1 |Grahovo pri |Pričakovana nova nahajališča kremena in ahata |
| |Cerknici | |
+------+-----------------+---------------------------------------------------+
|2 |Idrijska prelomna|Širša prelomna cona s potencialnimi najdbami |
| |cona |mineralizacije, tektonskih sedimentov, |
| | |stratigrafskih stikov |
+------+-----------------+---------------------------------------------------+
|3 |Območje |Pričakovana odkritja novih podzemnih objektov |
| |karbonatnih | |
| |kamnin | |
+------+-----------------+---------------------------------------------------+
(2.6.) Seznam ekološko pomembnih območij
+-----+---------+----------------------------------------+---------+---------+
|koda |IME |OPIS |STATUS |DTK 25 |
+-----+---------+----------------------------------------+---------+---------+
|34600|Iška z |Iška je na svoji poti izpod Blok proti |EPO, del |Rakitna, |
| |Zalo |Ljubljanskemu barju v dolomite in |je pNS, |Ig, |
| | |apnence vrezala izrazito sotesko. Tudi |del je |Velike |
| | |njen desni pritok Zala teče pred |ORI, |Bloke, |
| | |izlivom v Iško v strmi soteski. Zaradi |znotraj |Runarsko |
| | |intenzivne razgibanosti terena na tem |ZO | |
| | |območju najdemo zelo raznolike | | |
| | |rastlinske združbe. Flora v strmih | | |
| | |soteskah je izredno bogata in vsebuje | | |
| | |več endemičnih in reliktnih vrst, črni | | |
| | |bor ima tu svoje naravno rastišče. Tu | | |
| | |je življenjski prostor številnih | | |
| | |ogroženih živalskih vrst in rjavega | | |
| | |medveda. V občino Cerknica sega le | | |
| | |manjši del tega sicer obširnega | | |
| | |ekološko pomembnega območja. | | |
+-----+---------+----------------------------------------+---------+---------+
|35200|Planinsko|Pretočno kraško polje s travišči je |EPO, je |Cerknica |
| |polje |življenjski prostor ogroženih vrst |del ORI, | |
| | |metuljev, dvoživk in ptic ter rastišče |je del | |
| | |nekaterih redkih rastlinskih vrst. Na |pKP, del | |
| | |območju občine Cerknica leži le manjši |je | |
| | |del tega ekološko pomembnega območja. |pPosVO, | |
| | | |znotraj | |
| | | |ZO | |
+-----+---------+----------------------------------------+---------+---------+
|37400|Slivnica |Južno pobočje Slivnice pokrivajo |EPO, pNS,|Velike |
| | |toploljubni gozdovi in grmišča, kar je |znotraj |Bloke |
| | |v tem delu Slovenije redkost. Na |ZO | |
| | |ovršju, kjer je bil gozd izsekan, so se | | |
| | |razvila suha toploljubna travišča z | | |
| | |zelo pestrim rastlinstvom. Na njih | | |
| | |raste več redkih in ogroženih vrst | | |
| | |rastlin. | | |
+-----+---------+----------------------------------------+---------+---------+
|33300|Cerkniško|Kraško polje in presihajoče jezero z |EPO, pNS,|Cerknica,|
| |polje |redkimi mokriščnimi združbami, rastišči |pPosVO, |Velike |
| | |redkih in ogroženih rastlinskih vrst, |znotraj |Bloke, |
| | |je gnezdišče ogroženih vodnih in |ZO |Palčje, |
| | |travniških vrst ptic. Za nekatere vrste | |Lož |
| | |je to edino gnezdišče v Sloveniji. | | |
| | |Pozimi je jezero izredno pomembno | | |
| | |prezimovališče vodnih ptic. | | |
+-----+---------+----------------------------------------+---------+---------+
(3.) POVZETEK KONKRETNIH VARSTVENIH USMERITEV
– Na območju naravne vrednote (v nadaljevanju n.v.) Iška z Zalo (ev. št. 0078) se objektov ne gradi.
– Na območju n.v. Iška (ev. št. 4426) in Zala (ev. št. 7612) se ob vodotokih ne gradi prometnic.
– Na območju n.v. Unica (ev. št. 4470) in Cerkniščice (ev. št. 2490) se toka reke ne spreminja.
– Na območju n.v. Stržen (ev. št. 4493) se ne spreminja vodnega režima in ne izvaja regulacij.
– Na območju n.v. Dunjica (ev. št. 0042) se ne izvaja melioracij, ne spreminja vodnega režima in se preprečuje zaraščanje.
– Na območju n.v. Lovišče (ev. št. 8096) se ne izvaja melioracij.
– Na območju n.v. Osredki (ev. št. 2394) se ne izvaja melioracije in se preprečuje zaraščanje.
– Na območju n.v. Godešev laz (ev. št. 2392) se depresij ne zasipa.
– Golosekov se na Gorici (ev. št. 2474) ne izvaja.
– Na območju n.v. Zadnji kraj (ev. št. 0354) se ponorov in depresij ne zasipa. Morebitna rekonstrukcija gozdne ceste nad Zadnjim krajem se izvede v sedanjem obsegu.
– Na območju n.v. Rešeto (ev. št. 1405) se ponorov in depresij ne zasipa, na vodotokih se ne gradi novih nasipov, obstoječega se sanira sonaravno z avtohtonim materialom v sedanjem obsegu.
– Na območju n.v. Planinsko polje (ev. št. 1000) se ne gradi novih cest, ne zasipa ponorov in depresij in ne izvaja melioracij. Promet po kolovozih se omeji na potrebe za domačine. Preprečuje se zaraščanje polja.
– Na območju n.v. Cerkniško polje (ev. št. 0030) se ne gradi novih cest, ne zasipa ponorov in depresij, ne spreminja vodnega režima, ne izvaja regulacij in melioracij. Na vodotokih se ne gradi novih nasipov, obstoječega se sanira sonaravno z avtohtonim materialom v sedanjem obsegu. Promet po kolovozih se omeji na potrebe za domačine. Preprečuje se zaraščanje polja.
– Na območju n.v. Jamski zaliv (ev. št. 2358) se ne gradi novih cest, ne zasipa ponorov in depresij, ne spreminja vodnega režima, ne izvaja regulacij in melioracij. Na vodotokih se ne gradi novih nasipov. Promet po kolovozih se omeji na potrebe za domačine. Preprečuje se zaraščanje polja.
3.7. Merila in pogoji za varstvo kulturne dediščine
28. člen
Sestavni del PUP je evidentirana kulturna dediščina, ki je navedena v Strokovnih zasnovah s področja varstva kulturne dediščine (ZVKDS, OE Ljubljana 2003). Vse enote kulturne dediščine so razvidne tudi iz grafičnega dela PUP.
Pred vsakim posegom v objekt ali območje kulturne dediščine je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. Enako je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine tudi pred načrtovanjem gradenj in prostorskih ureditev, ki lahko vplivajo na režim varstva, ohranjanja in vzdrževanja nepremične kulturne dediščine.
Na objektih in območjih kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturne spomenike so posegi dovoljeni v skladu z zakonskimi določili oziroma z določili razglasitvenega dokumenta.
(1) Območja kompleksnega varstva
(1.1.) PLANINSKO POLJE
(1.2.) CERKNIŠKO POLJE
(1.3.) Območja kompleksnega varstva so sorazmerno velike enote človekovega okolja v odprtem prostoru, ki vsebujejo eno ali več ožjih območij z medsebojno prostorsko in vsebinsko povezano kulturno dediščino in širše vmesno območje s posameznimi vrednimi kulturnimi prvinami, ki ožjim območjem zagotavljajo prostorsko integriteto in jih bogatijo s prisotnimi kulturnimi vrednotami. Stavbna dediščina in kulturna krajina v vmesnem prostoru morata biti pretežno ohranjeni.
(2) Kulturna dediščina državnega pomena
A 65 Cerknica – Arheološko najdišče Cerkev Marijinega rojstva
UR 898 Žerovnica – Vas
E 163 Grahovo – Domačija Grahovo 62
E 9358 Laze pri Gorenjem Jezeru – Hiša Laze 1
E 9364 Goričice – Hiša Goričice 8
E 9356 Žerovnica – Herbljanova kašča
E 9359 Cerknica – Hiša Gerbičeva 32
U 27 Bločice – Cerkev sv. Primoža in Felicijana
U 66 Cerknica – Cerkev Marijinega rojstva
U 7939 Cerknica – Tabor
U 869 Zelše – Cerkev sv. Volbenka
U 9356 Cerknica – Hiša Cesta 4. maja 1
(3) Vplivna območja kulturne dediščine
U 520122 Laze – Cerkev sv. Brikcija
U 520111 Ivanje Selo – Cerkev sv. Hieronima
U 520102 Brezje – Cerkev sv. Jurija (EŠD 1707)
U 520118 Topol – Cerkev sv. Tomaža (EŠD 1618)
U 520117 Selšček – Cerkev sv. Križa (EŠD 1617)
U 520144 Gora – Cerkev sv. Jurija (Cajnarje – Cerkev sv. Jurija (EŠD 2408)
U 520103 Podslivnica – cerkev sv. Frančiška Ksaverija (EŠD 1709)
U 520123 Osredek – cerkev sv. Primoža in Felicijana (EŠD 2409)
Prostorsko se varujejo vse enote kulturne dediščine iz strokovnih zasnov za varstvo kulturne dediščine ter vse kapelice, znamenja in kozolci v krajini, čeprav območja niso posebej zarisana.
V vplivnih območjih kulturne dediščine ni namen ustaviti prostorski razvoj, temveč ga usmerjati na način, ki bo omogočal ohranjanje že prepoznanih prostorskih kvalitet in razmerij ter sanacijo degradiranih površin. Nova poselitev naj bo prostorsko in strukturno podrejena obstoječemu poselitvenemu vzorcu.
Usmeritve za varovanje prostorskih kvalitet na vplivnih območjih:
– ohranjati kvalitetne poglede na prostorske dominante,
– ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo,
– ohranjati kozolce v njihovem razmerju do prostora in naselij,
– ohranjati travniške sadovnjake ob robu naselij,
– ohranjati večja in pomembnejša drevesa v naselju, ob znamenjih in sredi kmetijskih površin,
– ohranjati živice,
– poleg kulturne dediščine upoštevati tudi druge kakovostne starejše grajene ali kako drugače ustvarjene prostorske prvine,
– usmerjati izvajanje dejavnosti tako, da ustvarjajo ali ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture v krajini ter predstavljajo prostorsko ter časovno kontinuiteto,
– pospeševati dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot kulturne krajine ter omejevati ali preprečevati tiste, ki jih načenjajo,
– usmerjati dejavnost v vplivnem območju tako, da ne povzročijo degradacije ali uničenja površinskih vodotokov,
– preprečiti spremembe vodnega režima na pretežno naravno ohranjenih vodotokih,
– upoštevati izjemne, tipične in kompleksne naravno kot tudi kulturno pomembne pojavne oblike površinskih in podtalnih vod, vodnatost in čistost voda in vodni rob,
– na urbaniziranih površinah v čim večji meri ohranjati naravne prvine.
(4) Naselbinska dediščina
UR 107 Dolenje jezero – Vas
UR 504 Otok – Vas
UR 9363 Begunje pri Cerknici – Vas
UR 590589 Cerknica – Trško jedro.
3.8. Merila in pogoji za varstvo okolja
29. člen
Gradnje in prostorske ureditve so možne v vseh območjih urejanja, če v okolju ne povzročajo večjih motenj, kot so dovoljene s predpisi. Pri vseh gradnjah je potrebno upoštevati normativne določbe glede varovanja okolja. Vsak poseg v okolje mora biti načrtovan in izveden tako, da povzroči čim manjše obremenjevanje okolja.
Pred začetkom izvajanja posega, ki lahko pomembno vpliva na okolje, je treba izvesti presojo njegovih vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje ministrstva.
Širitev posamezne dejavnosti, ki ima čezmerne vplive na okolje, je pogojena s sočasno sanacijo čezmernih vplivov na okolje, ki jih posamezna dejavnost povzroča.
(1) DOVOLJENE DEJAVNOSTI
30. člen
V spodaj navedenih območjih so dovoljene dopolnilne dejavnosti v okviru namenske rabe in ob upoštevanju naslednjih pogojev:
a) v območjih z oznako (SE):
1.) obseg dejavnosti do vključno 5 zaposlenih,
2.) dejavnosti, ki ne potrebujejo parkirnih površin za tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t, ali gradbene stroje,
3.) delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da ne povzroča čezmerne obremenitve s hrupom.
b) v območjih z oznako (SV):
1.) obseg dejavnosti omogoča do vključno 2 zaposlena na stanovanje, omejitev ne velja za pritličje javnega značaja (SV),
2.) dejavnosti, ki ne potrebujejo parkirnih površin za tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t, ali gradbene stroje,
3.) delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da ne povzroča čezmerne obremenitve s hrupom.
c) v območjih z oznako (SK) znotraj poselitvenih območij:
1.) dejavnosti, ki predstavljajo dopolnilno dejavnost kmetije,
2.) dejavnosti, ki ne potrebujejo parkirnih površin za tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t, ali gradbene stroje;
3.) kmetijske dejavnosti, hlev do 120 glav velike živine (v nadaljevanju GVŽ),
4.) kmetijske dejavnosti, hlev od 40 do 120 (GVŽ) na območju kulturne dediščine, mora projektant arhitekturo hleva predhodno uskladiti na ZVKD in zanj izdelati obvezno presojo vplivov na okolje,
5.) delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da s hrupom ne moti stanovanjskega okolja.
d) v območjih z oznako (MV):
1.) dejavnosti, ki ne potrebujejo parkirnih površin za tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t, ali gradbene stroje,
2.) kmetijske dejavnosti, hlev do 120 GVŽ,
3.) kmetijske dejavnosti, hlev od 40 do 120 GVŽ, na območju kulturne dediščine, mora projektant arhitekturo hleva predhodno uskladiti na ZVKD in zanj izdelati obvezno presojo vplivov na okolje,
4.) delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da s hrupom ne moti stanovanjskega okolja.
(2) VARSTVO ZRAKA
31. člen
Za varstvo zraka je potrebno:
– pri načrtovanju in gradnji novih objektov upoštevati vse predpise za varstvo zraka in zagotoviti, da pri obratovanju ne bodo prekoračene dovoljene emisije,
– nove stavbe priključiti na ekološko čiste vire energije (plin, bio masa...),
– zagotoviti racionalno rabo energije in izboljšanje toplotne izolacije stavb,
– obvezno je priključiti vse večje porabnike na zgrajeno plinovodno omrežje,
– urediti večje zelene površine in zasaditi visoko vegetacijo za boljši lokalni pretok zraka,
– postopno preiti na način ogrevanja obstoječih stavb z ekološko sprejemljivimi gorivi.
(3) VARSTVO PRED HRUPOM
32. člen
Na območju PUP Cerknica se v skladu s predpisi iz varstva pred hrupom v poselitvenih območjih določa III. stopnja varstva pred hrupom, razen za:
– območja pokopališč (ZK), kjer se določa II. stopnja varstva pred hrupom; ravni hrupa lahko izjemoma presegajo mejne vrednosti določene za II. stopnjo varovanja pred hrupom v primeru, ko je pokopališče locirano v bližini cerkva zaradi zvonov in, ko je pokopališče locirano ob prometni cesti. V primeru urejanja obstoječih in novih pokopališč ob prometnih cestah je potrebno zagotoviti ukrepe za varstvo pred hrupom,
– športna in rekreacijska območja namenjena zunanjim športnim igriščem (ZS), kjer se določa II. stopnja varstva pred hrupom,
– območja namenjena vzgoji in izobraževanju (DI), kjer se določa II. stopnja varstva pred hrupom,
– območja osnovnega zdravstvenega varstva (DZ), kjer se določa II. stopnja varstva pred hrupom,
– proizvodna območja (P) pretežno namenjena proizvodnji, skladiščem in parkiriščem, kjer se določa IV. stopnja varstva pred hrupom.
Na območjih javne gospodarske infrastrukture se določa IV. stopnja varstva pred hrupom za območja državnih cest (DC), območja lokalnih cest (LC), območja železniških prog (IŽ), območja železniških postaj (IŽp), območja za čiščenje vode (OC) in območja za odlaganje odpadkov (OO). Za območja oskrbe z električno energijo in za območja oskrbe z vodo se določa III. stopnja varstva pred hrupom.
Na območju krajine se za vsa območja določa III. stopnja varstva pred hrupom razen za območja regijskih parkov, kjer se določa II. stopnja varstva pred hrupom. Ta omejitev ne velja na območju gozdov znotraj regijskih parkov pri opravljanju gozdnogospodarskih in lovnogospodarskih del. Na območjih smučišč se določa III. stopnja varstva pred hrupom.
S temi prostorskimi ureditvenimi pogoji se ne določa stopnja varstva pred hrupom za območja za potrebe obrambe.
Stopnje varstva pred hrupom so lahko izjemoma drugačne (javne prireditve, javni shodi ali vsaka uporaba zvočnih ali drugih naprav), za kar je potrebno pridobiti soglasje pristojnega občinskega upravnega organa, ki ga izda na podlagi predhodne strokovne presoje.
Ne glede na določila prejšnjih odstavkov sodi v IV. stopnjo varstva pred hrupom območje pasu širine 25m od osi na vsako stran ceste za naslednjo prometno infrastrukturo:
– glavna železniška proga I. reda Ljubljana – Sežana,
– avtocesta: A1; Šentilj – Ljubljana – Koper,
– regionalne ceste:
– R212; Unec – Cerknica – Bloška Polica,
– R213; Bloška Polica – Pudob – Babno Polje,
– R640; Rakek – Logatec,
– R642; Presarja – Rakitna – Cerknica,
– RT914 – Postojna, Rakov Škocjan, Podskrajnik.
Celotna obremenitev posameznega območja s hrupom ne sme presegati mejnih ravni, določenih v predpisih o varstvu pred hrupom. Prav tako ne sme čezmernih obremenitev povzročati vir hrupa na kraju imisije.
Nove gradnje in rekonstrukcije objektov in naprav ne smejo povzročiti čezmerne obremenitve s hrupom v območjih, kjer predpisane mejne ravni niso presežene oziroma ne smejo povzročiti povečanja obremenitve s hrupom v območjih, v katerih je obremenitev s hrupom že čezmerna.
Nov objekt ali naprava in objekt ali naprava v rekonstrukciji, ki je vir hrupa, mora za pridobitev dovoljenja za gradnjo; ali za spremembo namembnosti izpolnjevati pogoje in ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje hrupa, ki jih določajo predpisi o varstvu pred hrupom.
Obstoječe vire čezmernega hrupa je potrebno sanirati tako, da ravni hrupa ne presegajo mejnih ravni hrupa.
V vplivnem območju avtoceste je potrebno upoštevati stopnjo obremenitve na osnovi strokovnih podlag, ki jih pri projektnih pogojih posreduje upravljalec avtoceste.
Pri novogradnjah, nadomestnih gradnjah objektov, rekonstrukcijah obstoječih objektov v varovalnih pasovih javnih cest je vse posege načrtovati tako, da ne bo potrebna izvedba dodatnih protihrupnih ukrepov zaradi prometa na cesti.
(4) VARSTVO TAL
33. člen
Na območjih skladišč tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena dela na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo.
Pri gradnji objektov je potrebno humus odstraniti in deponirati. Humus se uporabi za zunanjo ureditev ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč. Pri posegih na kmetijska zemljišča mora podati usmeritev za to pristojna strokovna služba.
(5) VARSTVO VODA TER OBVODNIH EKOSISTEMOV
34. člen
Za posege v vodovarstvenih območjih, vodnih in obvodnih ekosistemih je potrebno upoštevati zakon o vodah in podzakonske akte ter odloke o varovanju vodnih virov.
– Na območjih zajetij in vodnih črpališč v vodovarstvenih območjih je obvezno spoštovanje omejitev v izvajanju kmetijskih in drugih gospodarskih dejavnostih. Gradnja objekta in naprave, ki je namenjena proizvodnji, v katero so vključene nevarne snovi in za katero je v skladu s predpisi na področju varstva okolja treba pridobiti okoljevarstveno soglasje ter objektov in naprav za odlaganje odpadkov, je na vodovarstvenem območju prepovedana.
– Odvajanje odpadnih voda in oddajanje toplote v površinske in podzemne vode in odvzem toplote iz površinskih in podzemnih voda je dovoljeno samo na način in pod pogoji, ki jih določa zakon in predpisi na področju varstva okolja. Neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode je prepovedano.
– Odvajanje odpadnih voda v naravna jezera, ribnike, mlake in druge naravne vodne zbiralnike, ki imajo stalen ali občasen pritok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, in v vodne zbiralnike, ki so nastali zaradi odvzema ali izkoriščanja mineralnih surovin ali drugih podobnih posegov, in so v stiku s podzemno vodo je prepovedano.
– V naravnih jezerih, ribnikih, mlakah in drugih naravnih vodnih zbiralnikih, ki imajo stalen ali občasen pritok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, je prepovedana takšna raba voda, ki bi lahko poslabšala njihovo ekološko ali kemijsko stanje.
– Prepovedano je gnojenje ali uporaba sredstev za varstvo rastlinja. Na vodnem in priobalnem zemljišču je prepovedano odlaganje odpadkov.
– Odvzemanje naplavin je dovoljeno le v obsegu in na način, ki bistveno ne spreminja naravnih procesov, ne ruši naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ali ne pospešuje škodljivega delovanja voda.
3.9. Merila in pogoji za varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter ureditve za potrebe obrambe
35. člen
(1) VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
Pri gradnjah in prostorskih ureditvah je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo zaščito pred požarom, rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati pogoje za:
– varen umik ljudi, živali in premoženja;
– potrebne odmike med objekti v skladu z veljavnimi predpisi ali potrebno protipožarno ločitev;
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila;
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje, zagotovitev hidrantnega omrežja v skladu s predpisi;
– zagotovitev površin za potrebe evakuacije.
Prostorske potrebe za področje zaščite in reševanja so določene v občinskih elaboratih zaščite in reševanja.
(2.) UREDITVE ZA POTREBE OBRAMBE
Potrebe po zaklanjanju in varovanju prebivalstva in dobrin pred vojnim delovanjem se urejajo v skladu z veljavnimi predpisi.
III. POSEBNE DOLOČBE
1. SKUPNE POSEBNE DOLOČBE
36. člen
1.1. MAKROCELOTA CERKNICA
Za območje makrocelote Cerknica veljajo določila skupnih določb.
37. člen
1.2. MAKROCELOTA RAKEK
Za območje makrocelote Rakek veljajo določila skupnih določb.
38. člen
1.3. MAKROCELOTA JEZERSKI DEL
(1.3.1.) Posebne določbe za vrste prostorskih ureditev in gradenj v poselitvenih območjih:
Poleg vrst ureditev in gradenj navedenih v točki (2.1.) 11. člena se v stanovanjskih območjih (SE) v sestavi stanovanjskih hiš dovoljuje še urejanje turističnih nastanitvenih prostorov, pod pogojem, da prevladujoča raba stavbe ostane stanovanjska.
(1.3.2.) Posebna merila in pogoji za oblikovanje stanovanjskih stavb v območjih (SE):
– Tlorisni gabarit vseh stavb (stanovanjske, družbene, storitvene stavbe in trgovine) mora imeti podolgovat tloris v razmerju stanic vsaj 1:1,5, stanovanjskih dvojčkov pa vsaj 1:2. Tloris je lahko tudi lomljen (za območje je značilen tloris z vogalnim zamikom in tloris z arkadnim zamikom). S prizidavami se ne sme porušiti zgoraj predpisanega tlorisnega gabarita.
– Upoštevati je potrebno določila druge, tretje in četrte alineje ter drugega odstavka točke (2.1.) 16. člena.
(1.3.3.) Posebna merila in pogoji za oblikovanje območij (SK):
Ne glede na določila (2.4.1.) točke 16. člena je potrebno za stanovanjske stavbe upoštevati določila (1.3.2.) točke tega člena.
(1.3.4.) Posebna merila in pogoji za oblikovanje stavb v območjih (MB, MD, MP):
– Tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen velikosti in legi gradbene parcele ter namembnosti območja in funkciji stavb.
– Višinski gabariti stavb so poljubni glede na funkcijo stavb in ne smejo izstopati iz silhuete naselja.
– Obliko, naklon in kritino strehe ter smeri slemen je potrebno prilagoditi tradicionalni značilnosti območja.
– Arhitektonsko oblikovanje stavb mora izhajati iz tradicionalnega oblikovanja stavb.
– Dozidave in nadzidave morajo biti oblikovane v skladu z osnovno stavbo.
Lokacijski podatki posebnega dela projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja morajo vsebovati grafični prikaz analize okolice (lega stavb v prostoru, značilna razmerja stranic tlorisa, višine stavb, naklon streh, razporeditev okenskih odprtin na fasadi, arhitekturno oblikovanje območja), kjer se gradnja oziroma prostorska ureditev načrtuje, s katerim bodo utemeljene izbrane usmeritve za oblikovanje objektov.
39. člen
1.4. MAKROCELOTA HRIBOVITI DEL
(1.4.1.) Posebne določbe za vrste prostorskih ureditev in gradenj v poselitvenih območjih:
Poleg vrst ureditev in gradenj navedenih v točki (2.1.) 11. člena se v stanovanjskih območjih (SE) v sestavi stanovanjskih hiš dovoljuje še urejanje turističnih nastanitvenih prostorov, pod pogojem, da prevladujoča raba stavbe ostane stanovanjska.
(1.4.2.) Posebna merila in pogoji za oblikovanje stanovanjskih stavb v območjih (SE):
– Tlorisni gabarit vseh stavb (stanovanjske, družbene, storitvene stavbe in trgovine) mora imeti podolgovat tloris v razmerju stanic vsaj 1:1,5, stanovanjskih dvojčkov pa vsaj 1:2. Tloris je lahko tudi lomljen (za območje je značilen tloris z vogalnim zamikom in tloris z arkadnim zamikom). S prizidavami se ne sme porušiti zgoraj predpisanega tlorisnega gabarita.
– Upoštevati je potrebno določila druge, tretje in četrte alineje ter drugega odstavka točke (2.1.) 16. člena.
(1.4.3.) Posebna merila in pogoji za oblikovanje območij (SK):
Ne glede na določila (2.4.1.) točke 16. člena je potrebno za stanovanjske stavbe upoštevati določila (1.4.2.) točke tega člena.
(1.4.4.) Posebna merila in pogoji za oblikovanje stavb v območjih (MB, MD, MP):
– Tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen velikosti in legi gradbene parcele ter namembnosti območja in funkciji stavb.
– Višinski gabariti stavb so poljubni glede na funkcijo stavb in ne smejo izstopati iz silhuete naselja.
– Obliko, naklon in kritino strehe ter smeri slemen je potrebno prilagoditi tradicionalni značilnosti območja.
– Arhitektonsko oblikovanje stavb mora izhajati iz tradicionalnega oblikovanja stavb.
– Dozidave in nadzidave morajo biti oblikovane v skladu z osnovno stavbo.
Lokacijski podatki posebnega dela projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja morajo vsebovati grafični prikaz analize okolice (lega stavb v prostoru, značilna razmerja stranic tlorisa, višine stavb, naklon streh, razporeditev okenskih odprtin na fasadi, arhitekturno oblikovanje območja), kjer se gradnja oziroma prostorska ureditev načrtuje, s katerim bodo utemeljene izbrane usmeritve za oblikovanje objektov.
2. PODROBNEJŠE POSEBNE DOLOČBE
(2.1.) Posebne določbe za začasne PUP
40. člen
(2.1.1.) CE-16C Center-del in CE-18C Poslovni center
Poleg posegov dovoljenih s 14. členom so na območjih dopustne še dozidave in nadzidave v skladu z določili (2.7.) točke 16. člena, pri čemer je potrebno izdelati tudi z zadnjim odstavkom (2.7.) točke 16. člena določeni grafični prikaz analize okolice, s katerim bo dozidava oziroma nadzidava utemeljena. Dopustne so tudi nadomestne gradnje v obstoječih gabaritih in na mestu odstranjenega objekta, ter pomožnih objektov za lastne potrebe in ograj ob obstoječih stanovanjskih hišah.
Na območju CE-16C Center-del je maksimalni faktor pozidanosti 0,45, na območju CE-18C Poslovni center pa 0,4. V skladu s skupnimi določbami je potrebno zagotavljati ustrezno število parkirnih mest, manipulacijo in dostope.
(2.1.2.) CE-29C-5, CE-29C-4 Grič, Lužce
Ne glede na določila druge alineje 14. člena na območju niso možne odstranitve obstoječih kozolcev. Dovoljene so gradnje novih kozolcev in prestavitve obstoječih kozolcev.
(2.1.3.) Posebno območje prepleta naravnih vrednot in turizma (UN)
Na območju urejanja so do sprejetja UN (LN) dopustni le naslednji posegi:
– gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve objektov gospodarske javne infrastrukture (prometne, telekomunikacijske, energetske, komunalne in okoljske);
– vzdrževalna dela na obstoječih površinah, objektih in napravah;
– odstranitve obstoječih objektov in naprav;
– ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave;
– gradnje objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih;
– gradnje objektov, namenjnih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije;
– ureditve manjših zajemališč požarne vode.
Ti posegi so dovoljeni pod pogojem, da ne bodo ovirali kasnejšega kompleksanega urejanja.
(2.2.) Usmeritve za območja kompleksnih zazidav
41. člen
Usmeritve za območja potencialnih kompleksnih zazidav: Begunje BG-S7, Lipsenj LI-S5, Rakek RK-S5, Rakek RK-S6, RK-M10 in Slivice SL-S2 so razvidne iz grafičnih prilog, ki so sestavni del PUP.
V primeru, da se v fazi idejne zasnove kompleksne pozidave izkaže, da so na območju možne še drugačne rešitve, se na osnovi novih podatkov o obravnavanem prostoru in v skladu z določili PUP Cerknica korigira predvideno usmeritev za kompleksno pozidavo območij in zanjo pridobi soglasje župana, na podlagi mnenja strokovne službe Občine Cerknica.
(2.3.) Za večja nepozidana območja
42. člen
(2.3.1.) Cajnarje CJ-S2, Cerknica: CR-M8, Begunje BG-S8, Rakek: RK-S9, RK-S12, RK-S13, RK-S25, Slivice SL-S3
Za območja morfoloških enot Cajnarje CJ-S2, Cerknica CR-M8, Begunje BG-S8, Rakek: RK-S9, RK-S12, RK-S13, RK-S25, Slivice SL-S3 je potrebno izdelati idejni zasnovo prometne ureditve za celotno območje morfološke enote in pridobiti soglasje občinske strokovne službe za komunalno in cestno infrastrukturo.
(2.3.2.) Cerknica CR-S9
Za območje morfološke enote Cerknica CR-S9 je potrebno izdelati idejni zasnovo prometne ureditve za celotno območje morfološke enote in pridobiti soglasje občinske strokovne službe za komunalno in cestno infrastrukturo.
Določilo ne velja za zapolnjevanje verzeli (»plomb«) med obstoječo pozidavo.
(2.4.) Glede vrste posegov
43. člen
(2.4.1.) Cerknica CR-Z4
Poleg dovoljenih posegov, ki izhajajo iz določene namenske rabe, so na območju morfološke enote dovoljene še gradnje in prostorske ureditve za potrebe kampa. Spremljajoči objekti iz prve alinee (2.20) točke 11. člena niso možni.
(2.4.2.) Cerknica CR-D7
Poleg dovoljenih posegov, ki izhajajo iz določene namenske rabe, se na območju morfološke enote izjemoma dopušča še ureditev stanovanjske enote za lastne potrebe nosilcev posamezne dejavnosti.
Za urejanje območja veljajo merila in pogoji skupnih določb, ki izhajajo iz, za območje določene, namenske rabe.
(2.4.3.) Cerknica CR-D6
Na območju morfološke enote so poleg posegov iz 10. člena odloka dovoljene še naslednje gradnje in prostorske ureditve:
– gradnje in dozidave športnih dvoran in športnih igrišč ter spremljajočih objektov, ki služijo za potrebe balinanja in kegljanja;
– spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja;
– gradnje in postavitve ograj, postavitve začasnih in vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme.
(2.4.4.) Cerknica CR-M4
Poleg dovoljenih posegov, ki izhajajo iz določene namenske rabe, se na območju morfološke enote dovoljuje še gradnja večstanovanjskih objektov, pri čemer je potrebno upoštevati merila in pogoje za arhitektonsko oblikovanje v območju (SV). Maksimalni višinski gabarit je K + P + 3 + M.
(2.4.5.) Dolenja vas DL-S1, Lipsenj LI-S6, Otok OT-S1, Zelše ZE-S1
Poleg dovoljenih posegov, ki izhajajo iz določene namenske rabe, so na območju morfološke enote dovoljene še gradnje in prostorske ureditve za potrebe žag. Za gradnje in prostorske ureditve za potrebe žag je potrebno upoštevati oblikovalska določila točke (2.4.2.) 16. člena ter določila zadnjega odstavka (2.4.) točke 16. člena.
(2.4.6.) Goričice GČ-S1
Poleg dovoljenih posegov, ki izhajajo iz določene namenske rabe, so na območju morfološke enote dovoljene še gradnje in prostorske ureditve za potrebe obstoječega mlina. Za gradnje in prostorske ureditve za potrebe mlina je potrebno upoštevati oblikovalska določila točke (2.4.2.) 16. člena ter določila zadnjega odstavka (2.4.) točke 16. člena.
(2.4.7.) Podskrajnik PK KP1
Na območju morfološke enote so, poleg posegov iz 10. člena odloka, dovoljene še gradnje in dozidave rastlinjakov. Rastlinjaki morajo imeti podolgovate tlorise z razmerjem stranic vsaj 1:1,8. Pri določanju višine je potrebno upoštevati vertikalni gabarit naselja tako, da nove stavbe ne izstopajo iz silhuete naselja. Pri določanju gabaritov je potrebno upoštevati lokalno tradicijo. Večje stavbne mase je potrebno členiti na manjše.
Lokacijski podatki posebnega dela projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja morajo vsebovati grafični prikaz analize okolice (lega stavb v prostoru, značilna razmerja stranic tlorisa, višine stavb, naklon streh), kjer se gradnja oziroma prostorska ureditev načrtuje, s katerim bodo utemeljene izbrane usmeritve za oblikovanje objektov.
(2.4.8.) Rakek RK-M9
Poleg dovoljenih posegov, ki izhajajo iz določene namenske rabe, se na območju dovoljene tudi gradnje in dozidave bencinskih servisov.
(2.4.9.) Reparje RE S1
Poleg dovoljenih posegov, ki izhajajo iz določene namenske rabe, so na območju morfološke enote dovoljene še gradnje in prostorske ureditve za potrebe ribogojnice. Za gradnje in prostorske ureditve za potrebe ribogojnice je potrebno upoštevati oblikovalska določila točke (2.4.) 16. člena.
(2.4.10.) Žerovnica: ŽE-S2, ŽE-S3, ŽE-S4
Poleg dovoljenih posegov, ki izhajajo iz določene namenske rabe, so na območjih morfoloških enot dovoljene še gradnje in prostorske ureditve za potrebe obstoječih žag, kovačij in mlinov. Za gradnje in prostorske ureditve za potrebe obstoječih žag, kovačij in mlinov je potrebno upoštevati oblikovalska določila točke (2.4.) 16. člena.
(2.4.11.) Podskrajnik PK-L2, PK-L3
Po pridobitvi dovoljenja za popolno in trajno opustitev izkoriščanja mineralne surovine se območje obeh morfoloških enot nameni za proizvodnjo, to je območje pretežno namenjenjo proizvodnji, skladiščem in parkiriščem z oznako podrobnejše namenske rabe (PD), kar je potrebno upoštevati pri sanaciji okolja in odpravi posledic, ki so nastale pri izvajanju rudarskih del. Za ureditev celotnega območja (obeh morfoloških enot) je potrebno po pridobitvi zgoraj navedenega dovoljenja za celotno območje izdelati idejni projekt, ki ga mora potrditi Občinski svet občine Cerknica.
(2.4.12.) Območja smučišč
Na območju smučišč se poleg vrst ureditev in gradenj navedenih v 10. členu skupnih določb dovoljujejo še:
– rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve obstoječih žičniških naprav,
– gradnje in postavitve varovalnih ograj namenjenih fizičnemu varovanju žičniških naprav in smučišč,
– postavitve opozorilnih in obvestilnih znakov na smučiščih,
– postavitve sistema dopolnilnega zasneževanja z umetnim snegom v skladu z Zakonom o vodah, podzakonskimi akti, predpisi iz varstva okolja, odloki o varovanju vodnih virov,
– dopolnjevanje obstoječih smučišč ter gradnje žičniških naprav s pripadajočimi objekti (postaje, prostor za delavce, delavnice za vzdrževanje in remont), po predhodni sanaciji in rekultivaciji z zimsko športnimi in rekreacijskimi ureditvami poškodovanih zemljišč. Projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja morajo biti izdelani s poudarkom na kvalitetnem vključevanju smučišč, žičniških objektov in naprav v krajinski okvir. Zagotoviti je potrebno dostope in ustrezno število parkirnih mest.
(2.4.13.) Čohovo ČO-S3
Ne glede na določilo (2.3.) točke 11. člena na območju morfološke enote ni možna gradnja stanovanjskih hiš in pomožnih objektov za lastne potrebe.
(2.4.14.) Dolenje Jezero DJ- I1
Poleg dovoljenih posegov, ki izhajajo iz določene namenske rabe, so na območju morfološke enote dovoljene še gradnje in prostorske ureditve za potrebe parkirišča (info. točka, sanitarije, okrepčevalnica in spremljajoče turistična infrastruktura).
(2.5.) Za oblikovanje območij
44. člen
(2.5.1.) Bezuljak BZ-S2, Dolenja vas DL-S2, Cerknica CR-S10, Grahovo GR-M1, Lipsenj LI-S2, Martinjak MR-M1, Otok OT-S1
Za območja navedenih morfoloških enot ne veljajo v (1.1.) točki 15. člena določeni faktorji zazidanosti (FZ) in v (3.1.) točki 17. člena določeni minimalni deleži zelenih površin. Prav tako za navedena območja ne veljajo določila prvega odstavka za tabelo točke (1.1.) 15. člena. V območjih morfoloških enot je največji faktor zazidanosti (FZ) 0,45 in minimalni delež zelenih površin 10%.
Za območja morfoloških enot se v okviru točke (1.3.) 15. člena in (2.) točke 18. člena odloka upošteva določila za urbana vaška središča (MV).
(2.5.2.) Rakek RK-M1
Za območje morfološke enote ne veljajo v (1.1.) točki 15. člena določeni faktorji zazidanosti (FZ) in v (3.1.) točki 17. člena določeni minimalni deleži zelenih površin. V območju morfološke enote je največji faktor zazidanosti (FZ) 0,40 in minimalni delež zelenih površin 10%.
(2.5.3.) Cerknica: CR-S6, CR-S18, Rakek RK-S10
Ne glede na določila druge alineje (2.2.2.) točke 16. člena obstoječih večstanovanjskih stavb na območjih navedenih morfoloških enot ni možno nadzidati.
IV. PREHODNE DOLOČBE
45. člen
(dokončanje postopkov za izdajo gradbenih dovoljenj)
Vsi postopki za izdajo gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka se dokončajo po določbah do sedah veljavnih odlokov o prostorsko ureditvenih pogojih, razen v primeru, ko stranka pisno zahteva postopek v skladu z novim odlokom in priloži ustrezno dokumentacijo.
V. KONČNE DOLOČBE
46. člen
(prenehanje veljavnosti IPA)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati odloki o prostorskih ureditvenih pogojih in sicer:
– Odlok o splošnih ureditvenih pogojih za občino Cerknica (Uradni list RS, št. 43/92, 8/94) za območje sedanje Občine Cerknica.
47. člen
(vpogled)
PUP Cerknica je na vpogled vsem zainteresiranim v prostorih Občine Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica.
48. člen
(nadzorstvo nad izvajanjem)
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor – Inšpekcija za prostor.
49. člen
(veljavnost)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35001/3/2003
Cerknica, dne 21. februarja 2005.
Župan
Občine Cerknica
Miroslav Levar, univ. dipl. ek. l. r.
