Na podlagi 3. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98), 3. in 6. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Puconci (Občan, št. 4/97), 12. in 25. člena Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84 in Uradni list RS, št. 26/90), 29. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, 45/94 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 – obvezna razlaga, 73/95 – odl. US, 9/96 – odl. US, 39/96, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – odl. US, 74/98, 12/99, 16/99 in 59/99 – odl. US), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, 7/03 in 86/04), 16. člena Statuta Občine Puconci (Uradni list RS, št. 35/99, 23/01, 65/02 in 89/02) je Občinski svet občine Puconci na 21 seji dne 28. 1. 2005 sprejel
O D L O K
o izvajanju gospodarske javne službe pokopališke in pogrebne dejavnosti ter urejanje pokopališča
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se za območje Občine Puconci določa izvajanje gospodarske javne službe opravljanja pokopališke in pogrebne dejavnosti, urejanja pokopališč ter način opravljanja pogrebnih svečanosti (v nadaljnjem besedilu: javna služba).
2. člen
Upravljavec pokopališč na območju Občine Puconci je Občina Puconci, ki lahko svoje pravice in dolžnosti prenese na ožje dele Občine. Izvajanje javne službe se prepusti v odločitev upravljavcu. Izvajanje nekaterih dejavnosti iz javne službe pogrebne in pokopališke dejavnosti se lahko prepusti v odločitev naročnikom pogreba.
3. člen
Na območju Občine Puconci se nahajajo pokopališča v naslednjih krajih: Beznovci, Bokrači (2 pokopališča), Dankovci, Lemerje, Moščanci, Pečarovci, Predanovci, Puconci (za Puconce in Gorico), Strukovci, Vaneča (2 pokopališča), Zenkovci, Bodonci, Brezovci, Dolina, Kuštanovci, Mačkovci, Otovci (2 pokopališča), Poznanovci (2 pokopališča), Prosečka vas, Puževci, Šalamenci, Vadarci, (2 pokopališča).
Vsako pokopališče mora imeti pokopališki kataster in načrt pokopališča, evidenco grobov in oznako groba. Za izdelavo pokopališkega katastra mora poskrbeti upravljavec pokopališča.
4. člen
Pokopališče se zgradi ali obstoječe razširi na območju, ki je določeno z občinskim prostorskim planom. O ustanovitvi novih, razširitvi in opustitvi obstoječih pokopališč, odloča na predlog sveta krajevne skupnosti Občinski svet občine Puconci.
5. člen
Pokopališka dejavnost se izvaja na pokopališču in zajema predvsem:
– zagotovitev uporabe mrliške vežice,
– izvajanje pogrebnih svečanosti,
– izkop in zasip jame ter zaščito sosednjih grobov,
– opravljanje drugih nalog, ki so določene z zakonom in tem odlokom.
6. člen
Pogrebna dejavnost se praviloma izvaja izven pokopališč in zajema predvsem naslednje aktivnosti:
– urejanje dokumentacije,
– ureditev in prevoz pokojnika,
– oddajanje grobnih prostorov v najem in vodenje katastra pokopališč,
– opravljanje drugih nalog, ki so določene z zakonom in s tem odlokom.
7. člen
Urejanje pokopališč je dejavnost, ki obsega vzdrževanje pokopališč, delitev na posamezne zvrsti grobov, prekope grobov in opustitev pokopališč, zajema pa predvsem naslednja dela:
– čiščenje in odstranjevanje odpadkov in snega,
– odvoz odpadkov na odlagališče,
– košnjo zelenic,
– vzdrževanje poti,
– vzdrževalna dela na objektih in napravah.
II. UREJANJE POKOPALIŠČ
8. člen
Na določenem pokopališču se pokopavajo:
– vsi umrli na območju, za katerega je pokopališče namenjeno,
– umrli iz sosednjih naselij ali drugih krajev, če je umrli pred smrtjo tako želel oziroma če tako želijo svojci umrlega, ki imajo po zakonu pravico izbirati pokopališče,
– neidentificirane osebe, ki so umrle na območju, za katerega je pokopališče namenjeno.
9. člen
Način ureditve pokopališča določi upravljavec pokopališča.
Na starih delih pokopališča se morajo grobovi prilagoditi obstoječemu stanju kolikor je to možno, lahko pa upravljavec na osnovi načrta razdelitve izdela tudi drugačen, bolj racionalen načrt razdelitve.
10. člen
Na pokopališčih so naslednje vrste grobov:
– enojni grob od 0,80 do 1,20 m širine,
– dvojni grob od 1,20 do 1,80 m širine,
– trojni grob od 1,80 do 2,80 m širine,
– otroški grob od 0,70 do 0,90 m širine,
– skupna grobišča in
– prostor za anonimne pokope.
Dolžina enojnih, dvojnih in trojnih grobov je največ do 2,50 m, otroških pa do 1,50 m.
Žarni grobovi so globine 0,70 do 1,10 m, širine od 0,70 do 1,10 m in dolžine od 0,80 do 1,30 m.
Če se shrani žara s pepelom umrlega v klasičnem grobu, se plačuje najemnina za klasičen grob.
Upravljavec pokopališča vodi posebno knjigo o anonimnih pokopih.
11. člen
Kot grobišča označujemo prostore za skupen pokop ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah ter v vojni ali v izrednih razmerah.
V skupna grobišča se prenesejo tudi posmrtni ostanki iz grobov, za katere se je razdrla najemna pogodba, Za skupna grobišča skrbi občina.
12. člen
Mere grobne jame so: dolžina 2,20 m, širina 0,80 m in globina 1,80 m.
Za otroke smejo biti jame odgovarjajoče skrajšane in zožene,vendar najmanj 1,20 m globoke.
Globina žarnega groba je najmanj 0,80 m, širina do 1 m in dolžine 1,20 m.
Če je v isti jami predvidenih več zaporednih pokopov, je lahko jama poglobljena največ do 3,20 m. Plast zemlje nad zadnjo krsto pa mora biti najmanj 1,50 m, kolikor to dopuščajo terenske razmere.
13. člen
V vrsti je razdalja od enega do drugega groba 0,30 m, poti med posameznimi vrstami grobov pa so lahko široke najmanj 0,50 m.
14. člen
Pokopališče mora biti ograjeno z ograjo in praviloma odmaknjeno od drugih objektov. Če je pokopališče ograjeno z zidom, se nanj na novo ne smejo pritrjevati nagrobne plošče.
Spomeniki in druga znamenja ne smejo segati preko grobnega prostora, v višino pa smejo segati največ 1,20 m. Izven meje določenega grobnega prostora ni dovoljeno nobenih posegov najemnikov.
15. člen
Vsako pokopališče mora imeti urejen prostor, kamor izvajalec javne službe spravi spomenike, ki so ostali od prekopa opuščenih grobov ali so jih odstopili lastniki pri zamenjavi z novimi. Vsako pokopališče mora imeti tudi shrambo za orodje, urejen prostor za odlaganje odpadkov ter prostor za pričetek pogrebnih svečanosti.
16. člen
Mrliška veža je prostor, ki je namenjen za čuvanje umrlih do njihovega pokopa oziroma prevoza do kraja pokopa.
Uporabo mrliške vežice in njen obratovalni čas določi upravljavec s pravilnikom o pokopališkem redu. V času, ko je mrliška vežica zaprta, se lahko vstopi vanjo samo z dovoljenjem upravljavca.
17. člen
Prekop groba oziroma ponoven pokop v isti grob je dovoljen po preteku mirovalne dobe. Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu in na istem grobu. Mirovalna doba za grobove ne sme biti krajša od 10 let, pri čemer je potrebno upoštevati značilnosti zemljišča, na katerem je pokopališče. Mirovalna doba ne velja za žarne grobove.
Pred potekom mirovalne dobe se sme grob odpreti le, če to zahtevajo svojci ali druge fizične in pravne osebe, ki izkažejo pravni interes, da se posmrtni ostanki izkopljejo oziroma prekopljejo na drugo pokopališče ali v drugi grob na istem pokopališču, po poprejšnjem soglasju najemnika groba in z dovoljenjem občinske uprave. Za izkop se uporabljajo predpisi o izkopu umrlih.
III. NAČIN IN ČAS POKOPA
18. člen
Svojci, pristojni organi in institucije so dolžni, po uradno ugotovljeni smrti, prijaviti pokop izvajalcu javne službe, najmanj 36 ur pred pokopom. Točen čas pokopa, pokopališke in pogrebne storitve določi izvajalec v dogovoru s svojci umrlega in predstavnikom verske skupnosti, če gre za verski obred.
19. člen
Umrli do pogrebnih svečanosti in pokopa leži v mrliški vežici. Umrli občani, ki bodo pokopani na pokopališču v drugih občinah, lahko do organiziranega prevoza na pokopališče ležijo v mrliški vežicah na območju Občine Puconci. Prevoz umrlega s kraja smrti na kraj, kjer leži do pogreba, se opravi na krajevno običajen način.
Prevoz trupla pokojnega s kraja smrti na kraj upepelitve pa je dovoljen samo s posebej v ta namen prirejenimi vozili in to s koncesionarjem, ki ima dovoljenje za takšne prevoze.
20. člen
Pokop umrlega se opravi na pokopališču v skladu s pokopališkim redom in krajevnimi običaji. Način pokopa in pogrebne svečanosti se opravijo v skladu z voljo umrlega. Če umrli ni izrazil svoje volje, odloči o tem oseba, ki je stalno živela z njim ali druga z zakonom določena oseba oziroma izvajalec javne službe v dogovoru s pristojnim organ socialnega skrbstva. Anonimni pokop se opravi po volji umrlega. Opravi se s pokopom krste ali žare, in sicer na posebej določenem prostoru ter brez označbe imena umrlega.
21. člen
Če pokop in pogrebne svečanosti organizira krajevna skupnost, društvo ali združenje, se umrli pred pokopom izjemoma lahko položi tudi na določen kraj zunaj pokopališča. Verske skupnosti lahko v skladu s pokopališkim redom položijo umrlega stanovskega predstavnika do pokopa v objekt, ki je namenjen opravljanju verskih obredov.
22. člen
Umrli se položi v krsto in nato v grob za klasičen pokop, v vrstni grob ali grobišče. Pokop zunaj pokopališča je dovoljen samo v izjemnih primerih na podlagi dovoljenja pristojnega organa za notranje zadeve in po predhodnem soglasju pristojnega organa zdravstvenega varstva. Upepeljeni ostanki umrlega se shranijo v žaro in pokopljejo v grob za klasičen pokop ali v žarni grob.
23. člen
Stroške pokopa mora poravnati oseba, ki je naročila pokop oziroma dediči umrlega. V primeru, ko stroške pokopa poravna občina, ima le ta pravico do povračila stroškov iz zapuščine umrlega.
IV. SKLENITEV NAJEMNE POGODBE ZA GROB
24. člen
Prostore za grobove daje v najem upravljavec z najemno pogodbo, sklenjeno med upravljavcem kot najemodajalcem in najemnikom groba. Najemna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki in v skladu s tem odlokom. Najemna pogodba mora določati:
– osebe najemnega razmerja,
– čas najema oziroma uporabe groba,
– vrsto groba,
– višino letne najemnine in način plačevanja,
– obveznost najemnika glede urejanja groba,
– obveznosti izvajalca javne službe glede urejanja pokopališča,
– ukrepe v primeru ne izvrševanja obveznosti iz pogodbe.
25. člen
Prostor za grobove se daje v najem za določen čas, ki ne sme biti krajši od 10 let in se lahko po poteku pogodbe podaljša. Najmanj dva meseca pred potekom najemne pogodbe mora upravljavec opozoriti najemnika o prenehanju pogodbe in ga opozoriti na posledice, če pogodbe pisno ne bi podaljšal.
26. člen
Posamezniki, ki si želijo predhodno zagotoviti svoj prostor za grob, ga lahko predčasno vzamejo v zakup in z upravljavcem sklenejo zakupno pogodbo.
Višino zakupa določi, na predlog upravljavca, občinski svet občine.
27. člen
Kolikor najemnik ne izpolnjuje obveznosti določenih v pogodbi, ga upravljavec opozori, da jih izpolni. Če najemnik po določenem roku ni ravnal v skladu z opozorilom, lahko izvajalec javne službe prenese posmrtne ostanke v skupno grobišče in grobni prostor odda v najem drugemu interesentu.
28. člen
Upravljavec lahko razveljavi najemno pogodbo v naslednjih primerih:
– če najemnik po predhodnem opozorilu upravljavca ne poravna najemnine za preteklo leto,
– če najemnik ne vzdržuje groba kljub posebnemu opozorilu,
– ob opustitvi pokopališča,
– kadar tako zahteva načrt razdelitve pokopališča.
Šteje se, da grob ni vzdrževan takrat, kadar nagrobna znamenja ogrožajo varnost ljudi oziroma je tako zanemarjen, da kvari estetski videz pokopališča.
29. člen
V primeru poteka ali razveljavitve najemne pogodbe za grob mora najemnik z grobnega prostora odstraniti opremo groba v 15 dneh po poteku ali razveljavitvi najemne pogodbe. Če ne odstrani opreme v določenem roku, jo po predhodnem opozorilu najemnika grobnega prostora odstrani izvajalec javne službe na stroške najemnika grobnega prostora. V času od odstranitve opreme groba do poteka mirovalne dobe in ponovne oddaje grobnega prostora drugemu najemniku skrbi za minimalno vzdrževanje opuščenega groba izvajalec javne službe.
Sredstva za kritje vzdrževanja iz prejšnjega odstavka tega člena zagotavlja upravljavec.
V. POGREBNE SVEČANOSTI
30. člen
Pogrebna svečanost je sestavni del pokopa in ima javni pietetni značaj, pri tem se najprej upošteva želja umrlega ali njegovih najbližjih svojcev. Na željo pokojnega ali svojcev se lahko pogreb opravi v družinskem ali ožjem sorodstvenem krogu.
31. člen
Pogrebna svečanost se opravi na pokopališču, kjer bo pokop. Za umrle, za katere se ugotovi, da nimajo svojcev ali drugih, ki bi poskrbeli za pokop, mora pogrebno svečanost naročiti in plačati Občina Puconci.
32. člen
Pogrebna svečanost se prične z dvigom pokojnikove krste ali žare z mrliškega odra. Ta opravila in odvoz krste v pogrebnem sprevodu ter položitev krste v jamo opravijo pogrebniki.
33. člen
Pogrebni sprevod se odvija od kraja, kjer se prične pogrebna svečanost do groba na pokopališču. Razpored v sprevodu je praviloma naslednji:
– na čelu sprevoda je državna zastava,
– v primeru verskega obreda je za državno zastavo simbol verske skupnosti,
– sledijo prapori, nosilci pokojnikovih odlikovanj in priznanj, godba, pevci,
– v primeru verskega obreda sledijo predstavniki verske skupnosti,
– sledi pogrebni voz ali nosilci krste oziroma žare,
– sledijo najožji svojci in
– za njimi ostali udeleženci pogreba.
Razpored v sprevodu se lahko spremeni na željo pokojnega ali svojcev oziroma opravi na krajevno običajen način.
V primeru verskega obreda lahko sprevod vstopi tudi v objekt določene verske skupnosti.
34. člen
Ob grobu se udeleženci pogrebnih svečanosti običajno razvrstijo tako, da so neposredno ob grobu svojci umrlega, nosilci pokojnikovih odlikovanj in priznanj, državne zastave in prapori, v primeru verskega pogreba pa tudi predstavnik verske skupnosti in simbol verske skupnosti.
Krsta z umrlim ali žara s pepelom umrlega se položi v grob, nato se opravi del verskega obreda, če gre za cerkveni pogrebni obred. Nato zaigra godba, pevci zapojejo žalostinke, če sodelujejo pri pogrebu.
Temu sledijo poslovilni govori pooblaščenega predstavnika krajevne skupnosti, če te poslovitve ni bilo na začetku pogrebne svečanosti, in govori drugih predstavnikov ter zaključni obred na krajevno običajen način. Po zadnjem pozdravu z zastavo in prapori je pogrebna svečanost zaključena.
35. člen
Društvo, ki ima ob pogrebih svojih članov posebne običaje (lovci, gasilci in drugi), se lahko vključi v pogrebno svečanost.
Če pri pogrebni svečanosti sodeluje enota s strelnim orožjem, ki izstreli častno salvo kot zadnji pozdrav pokojniku, mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev pogreba, za kar je odgovoren poveljnik oziroma vodja enote.
Častna salva se izstreli pred zaključkom pogrebne svečanosti.
36. člen
Če pri pogrebu pokojnika tudi zvonijo, zvonjenje lahko traja med pogrebno svečanostjo do deset minut oziroma s prekinitvami do petnajst minut, v primeru verskega pogreba pa v skladu z običaji verske skupnosti.
VI. PRAVICE IN OBVEZNOSTI IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE
37. člen
Izvajalca javne službe ima poleg že navedenih še naslednje obveznosti:
– zagotavljati kvalitetno izvajanje javne službe,
– upoštevati tehnične, sanitarne ter druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe,
– omogočati nadzor nad opravljanjem javne službe,
– kot dober gospodar upravljati in vzdrževati objekte, naprave in druga sredstva, ki so javno dobro,
– ugotavljati pravilnost pokopaliških dokumentov za dovolitev pokopa,
– določati prostor, dan in uro pokopa v sporazumu z naročnikom pokopa,
– v skladu s tem odlokom sklepati pogodbe za najem grobov,
– za opravljanje oziroma izvajanje določenih storitev javne službe sklepati pogodbe z zato registriranimi podjetji,
– zagotavljati red in čistočo v mrliški vežici in na pokopališču,
– voditi kataster komunalnih naprav na pokopališču,
– voditi evidenco o grobovih in pokopih na določenem pokopališču,
– sprejeti pravilnik o pokopališkem redu,
– zaračunavati uporabo mrliške vežice,
– v skladu z veljavnimi predpisi voditi ustrezno finančno poslovanje,
– opravljati druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi.
38. člen
Izvajalec javne službe je dolžan zavarovati vrednostne predmete, ki se najdejo ob prekopu grobov in jih shraniti. Najdene predmete mora izvajalec izročiti upravičencu oziroma upravljavcu.
VII. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV STORITEV JAVNE SLUŽBE
39. člen
Uporabniki storitev javne službe, ki je predmet tega odloka, imajo poleg že navedenih še naslednje pravice:
– pravico uporabe storitev javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, tem odlokom in drugimi predpisi,
– pravico svojcev do izbire pokopališča, kjer naj bi bil umrli pokopan, če obstajajo za to objektivne možnosti,
– pravico do odločanja o načinu pokopa,
– pravico do sklenitve najemne pogodbe za grob,
– pravico do pritožbe na pristojne organe, če so kršene pravice uporabnikov,
– pravico postaviti ali odstraniti nagrobni spomenik le v soglasju z upravljavcem pokopališča. Uporabniki storitev javne službe, ki je predmet tega odloka, imajo poleg že navedenih še naslednje obveznosti:
– uporabljati storitve izvajalca v skladu s tem odlokom,
– upoštevati določila navodila upravljavca v zvezi z izvajanjem pokopališkega reda,
– plačevati uporabo objektov oziroma storitev upravljavca,
– skrbeti za red in vzdrževanje grobov v skladu s tem odlokom.
VIII. VZDRŽEVANJE REDA, ČISTOČE IN MIRU NA POKOPALIŠČU
40. člen
V območju pokopališča ni dovoljeno:
– nedostojno vedenje, kot je vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove,
– odlaganje smeti in odpadkov izven za to določenega prostora,
– druge vrste onesnaževanja pokopališkega prostora in objektov v območju pokopališča,
– poškodovanje mrliške vežice, grobov, nasadov in drugih naprava in predmetov v območju pokopališča,
– vodenje živali na pokopališče,
– vožnja s kolesom ali motornim vozilom in jih shranjevati na pokopališču,
– odtujevanje predmetov s tujih grobov, pokopaliških prostorov in iz objektov v območju pokopališča,
– trganje zelenja in cvetja na tujih grobovih. Zidarska, kamnoseška, kovinostrugarska in druga dela, ki so namenjena urejanju pokopališč in s tem povezani prevozi, se lahko opravljajo le z dovoljenjem upravljavca.
41. člen
V neposredni bližini območja pokopališča v času pogrebnih svečanosti niso dovoljene dejavnosti, ki motijo potek pogrebnih svečanosti (npr. povzročanje hrupa, vpitje, moteči zvoki in podobno). Izvajalec pokopališča oziroma tisti, ki vodi pogrebne svečanosti, povzročitelja nedovoljenih dejavnosti na to opozori pred začetkom pogrebnih svečanosti.
42. člen
Pokopališke poti, zgradbe, ograje, žive meje, spomenike in obeležja splošnega pomena ter druge komunalne naprave mora vzdrževati izvajalec javne službe. Za sakralne objekte v sklopu pokopališča skrbi lastnik ali izvajalec javne službe, če ga lastnik za to pooblasti.
Za red in vzdrževanje pokopališča je odgovoren izvajalec javne službe.
Za red in vzdrževanje grobov so odgovorni najemniki grobov.
IX. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE
43. člen
Pokopališka in pogrebna dejavnost ter urejanje pokopališč se financirata iz naslednjih virov:
– najemnin za grobove,
– uporabe mrliških vežic,
– sredstva proračuna za vzdrževanje objektov, ki so javno dobro v lasti občine,
– prostovoljnih prispevkov ob pogrebih namesto vencev, cvetja …
– dotacij in donacij ter
– drugih virov.
44. člen
Upravljavec mora določiti merila na podlagi katerih se oblikuje cena za grobni prostor ter za uporabo pokopaliških objektov. Najemnina za grobni prostor se plačuje letno, uporaba mrliške vežice pa sprotno. Višino najemnine in ceno uporabe mrliške vežice določi, na predlog upravljavca, s posebnim sklepom občinski svet, in sicer najpozneje do meseca marca.
Sredstva se zbirajo na računu upravljavca.
Najemnine in sredstva uporabe mrliške vežice morajo pokriti stroške rednega vzdrževanja pokopališča in objektov ter manjše investicijske posege.
X. NADZOR
45. člen
Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja občinska uprava ter druge pristojne inšpekcijske službe.
XI. KAZENSKE DOLOČBE
46. člen
Z denarno kaznijo 20.000 SIT se za prekršek kaznuje izvajalec javne službe, če ravna v nasprotju s 37. členom tega odloka.
Z denarno kaznijo 100.000 SIT se za prekršek kaznuje odgovorna oseba izvajalca javne službe, če ravna v nasprotju s 37. členom tega odloka.
Z denarno kaznijo 20.000 SIT se za prekršek kaznuje posameznik, če ravna v nasprotju s 40. členom in prvim odstavkom 41. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo 100.000 SIT se za prekršek kaznuje pravna oseba, če ravna v nasprotju z drugim odstavkom 40. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo 20.000 SIT se za prekršek kaznuje posameznik oziroma najemnik groba, če ravna v nasprotju z 10. členom tega odloka.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
47. člen
Upravljavec izvajanje javne službe lahko prenese na javno podjetje ali izbranega koncesionarja.
Glede opravljanja pokopališke in pogrebne dejavnosti ter urejanja pokopališč se neposredno uporabljajo določbe zakona in na podlagi zakona sprejetih podzakonskih predpisov, kolikor ta odlok ne vsebuje konkretnejših določb.
48. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati Odlok o pokopališkem redu na območju Občine Puconci (Občan, št. 4., 15. 7. 1997).
49. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35207-8/2004
Puconci, dne 10. februarja 2005.
Župan
Občine Puconci
Ludvik Novak l. r.
