Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 26. januarja 2005 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o Vladi Republike Slovenije, ki obsega:

– Zakon o Vladi Republike Slovenije – ZVRS (Uradni list RS, št. 4/93 z dne 16. 1. 1993),
– Zakon o organizaciji in delovnem področju ministrstev – ZODPM (Uradni list RS, št. 71/94 z dne 18. 11. 1994),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije – ZVRS-A (Uradni list RS, št. 23/96 z dne 29. 4. 1996),
– Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije – ZVRS-B (Uradni list RS, št. 47/97 z dne 1. 8. 1997),
– Zakon o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji – ZSOVA (Uradni list RS, št. 23/99 z dne 8. 4. 1999),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije – ZVRS-C (Uradni list RS, št. 119/2000 z dne 22. 12. 2000),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev – ZODPM-C (Uradni list RS, št. 30/01 z dne 26. 4. 2001),
– Zakon o državni upravi – ZDU-1 (Uradni list RS, št. 52/02 z dne 14. 6. 2002) in
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije – ZVRS-D (Uradni list RS, št. 123/04 z dne 18. 11. 2004).

Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) je organ izvršilne oblasti in najvišji organ državne uprave Republike Slovenije.

Vlada v skladu z ustavo, z zakoni in z drugimi splošnimi akti Državnega zbora določa, usmerja in usklajuje izvajanje politike države. V ta namen izdaja predpise in sprejema druge pravne, politične, ekonomske, finančne, organizacijske in druge ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev razvoja države in za urejenost razmer na vseh področjih iz pristojnosti države.
Vlada predlaga Državnemu zboru v sprejem zakone, državni proračun, nacionalne programe in druge splošne akte, s katerimi se določajo načelne in dolgoročne politične usmeritve za posamezna področja iz pristojnosti države.
S proračunskim memorandumom predstavi vlada Državnemu zboru temeljne cilje in naloge ekonomske, socialne in proračunske politike vlade ter globalne okvire celotnih javnih financ za naslednje leto. Proračunski memorandum vsebuje tudi globalne cilje politike javnih financ za naslednja leta kot izhodišče za sestavo predloga državnega proračuna.

Vlada je samostojna pri opravljanju svojih funkcij v okviru ustave in zakonov, državnega proračuna ter načelnih in dolgoročnih usmeritev Državnega zbora.

Vlada je odgovorna Državnemu zboru za politiko države, ki jo vodi, in za razmere na vseh področjih iz pristojnosti države; odgovorna je tudi za izvajanje zakonov in drugih predpisov Državnega zbora ter za celotno delovanje državne uprave.
Za vlado so skupno odgovorni vsi njeni člani, za delo posameznega ministrstva pa pristojni minister.

Vlada usmerja državno upravo prek ministrov.
Vlada nadzoruje delo ministrstev, jim daje smernice za izvajanje politike in za izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov ter skrbi, da ministrstva usklajeno izvršujejo svoje naloge.
Vlada lahko zadrži izvršitev predpisa ministra, če oceni, da ni v skladu z ustavo, z zakonom ali z drugim predpisom Državnega zbora ali z njenim predpisom.
Vlada odloča o sporih glede pristojnosti med ministrstvi ter med ministrstvi in nosilci javnih pooblastil.
Vlada ureja delovni čas v državni upravi ter sprejema organizacijske, kadrovske in druge ukrepe za delo vlade in ministrstev.

Vlada izvršuje pravice in dolžnosti, ki pripadajo Republiki Sloveniji kot ustanoviteljici zavodov, gospodarskih družb in drugih organizacij, če s posebnim zakonom ni drugače določeno.

Vlada zastopa Republiko Slovenijo kot pravno osebo, če glede posameznih zadev s posebnim zakonom ni drugače določeno.
Vlada upravlja z nepremičninami in z drugim premoženjem Republike Slovenije, če glede posameznih nepremičnin s posebnim zakonom ni drugače določeno.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka z nepremičninami in drugim premoženjem, ki je v uporabi Državnega zbora, upravlja Državni zbor.

V vladi so ministrice ali ministri (v nadaljevanju: ministri) za:
– finance,
– gospodarstvo,
– visoko šolstvo, znanost in tehnologijo,
– zdravje,
– notranje zadeve,
– zunanje zadeve,
– pravosodje,
– javno upravo,
– delo, družino in socialne zadeve,
– promet,
– kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
– okolje in prostor,
– kulturo,
– šolstvo in šport ter
– obrambo.
Poleg ministrov iz prejšnjega odstavka ima lahko vlada tudi največ dva ministra brez resorja. Minister brez resorja pomaga predsedniku vlade pri usklajevanju dela ministrov oziroma ministrstev v okviru pooblastil, ki mu jih da predsednik vlade.
Predsednik vlade lahko da pooblastila za pomoč pri usklajevanju dela ministrov oziroma ministrstev tudi resornemu ministru.

Število ministrstev, njihove pristojnosti in organizacijo ministrstev ter drugih upravnih organov določa zakon.

Predsednik vlade in ministri ne morejo hkrati opravljati funkcij v državnih organih, sodiščih, organih lokalnih skupnosti in drugih javnih funkcij, niti opravljati drugih dejavnosti, ki po zakonu niso združljive s funkcijo člana vlade.

Predsednik vlade mora predlagati imenovanje ministrov v roku petnajst dni po svoji izvolitvi.
Če predsednik vlade v roku iz prejšnjega odstavka ne predloži sestave vlade, mu lahko Državni zbor določi rok, v katerem mora predložiti predlog za sestavo vlade. Če tudi po izteku tega roka predsednik vlade ne predloži predloga za imenovanje članov vlade, Državni zbor ugotovi, da je predsedniku vlade prenehala funkcija.
Šteje se, da je vlada nastopila funkcijo, če je imenovanih več kot dve tretjini ministrov, pri čemer se ne vštevajo ministri brez resorja. Predsednik vlade mora v desetih dneh po nastopu funkcije vlade predlagati še neimenovane ministre, oziroma obvestiti Državni zbor, katere resorje bo začasno, vendar ne dlje kot za tri mesece, prevzel sam ali jih poveril drugemu ministru.
Če Državni zbor tudi v treh mesecih po nastopu funkcije vlade ne imenuje še neimenovanih ministrov, Državni zbor ugotovi, da je funkcija predsedniku vlade in ministrom prenehala.

Predsednik vlade in posamezen minister lahko odstopi; predsednik mora o svojem odstopu obvestiti ministre, minister pa predsednika vlade.
Predsednik vlade in vsak minister ima pravico svoj odstop obrazložiti v Državnem zboru.

Predsednik vlade lahko predlaga razrešitev posameznega ministra.

Predsednik vlade vodi in usmerja delo vlade, skrbi za enotnost politične in upravne usmeritve vlade, usklajuje delo ministrov, predstavlja vlado ter sklicuje in vodi njene seje.
Predsednik vlade lahko daje ministrom obvezujoče napotke v zvezi z nalogami, ki izhajajo iz usmeritev vlade in so pomembne za delo posameznih ministrov. Če minister meni, da obvezujoči napotki predsednika vlade ne izhajajo iz usmeritev vlade lahko zahteva, da vlada obravnava sporno vprašanje.
Ministri morajo obveščati vlado o vseh vprašanjih, ki so pomembna za določanje in izvajanje vladne politike.

Predsednik vlade lahko določi ministra, ki ga nadomešča v primeru odsotnosti ali zadržanosti.
Predsednika vlade ni mogoče nadomeščati pri opravljanju nalog, ki se nanašajo na zaupnico vladi ter na imenovanje in razrešitve ministrov.

Vlada dela in odloča na sejah.
Vlada sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov ter sprejema sklepe in druge odločitve z večino glasov vseh članov. V primeru sodega števila članov vlade je ob polovici prisotnih članov ta sklepčna, če je prisoten tudi predsednik vlade, odločitev pa je sprejeta, če je zanjo glasovala polovica članov vlade, zanjo pa je glasoval tudi predsednik vlade.
Način dela in odločanja vlade ter morebitne drugačne kvorume ali postopek ponovnega obravnavanja in odločanja o že sprejeti odločitvi v primeru nestrinjanja predsednika vlade ali posameznega ministra z njo, lahko za posamezne vrste vprašanj določi poslovnik vlade.

Ministri so odgovorni za odločitve in stališča vlade ter za njihovo izvajanje, za svoje odločitve pri vodenju ministrstev, kakor tudi za opustitev ukrepov, ki bi jih morali sprejeti.

Minister v skladu s sprejeto politiko vodi in predstavlja ministrstvo, daje politične usmeritve za delo ministrstva in organov v njegovi sestavi, nadzoruje njihovo delo, izdaja predpise in druge akte iz pristojnosti ministrstva in organov v njegovi sestavi ter opravlja druge naloge, ki jih določa zakon ali drug predpis.

Vlada ima svet za nacionalno varnost kot svoj posvetovalni in usklajevalni organ za področje obrambe, varnostnega sistema, sistema zaščite in reševanja ter za druga vprašanja nacionalne varnosti.

Z uredbo vlada lahko podrobneje ureja in razčlenjuje v zakonu ali v drugem aktu Državnega zbora določena razmerja v skladu z namenom in s kriteriji zakona oziroma drugega predpisa.
Uredbo za uresničevanje pravic in obveznosti državljanov in drugih oseb lahko izda le na podlagi izrecnega pooblastila v zakonu.
Z odlokom ureja vlada posamezna vprašanja ali sprejema posamezne ukrepe, ki imajo splošen pomen, ter sprejema druge odločitve, za katere je z zakonom ali z uredbo določeno, da jih ureja vlada z odlokom.
Svojo notranjo organizacijo in delo ureja vlada s poslovnikom in sklepi.
O imenovanjih in razrešitvah ter v upravnih zadevah iz svoje pristojnosti, kakor tudi o drugih posamičnih zadevah iz svoje pristojnosti izdaja vlada odločbe.
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme vlada sklep.
Za izvrševanje predpisov Evropske unije vlada izdaja uredbe in druge akte iz svoje pristojnosti.

Predsednik vlade lahko ustanovi strateške svete. Z aktom o ustanovitvi se določijo naloge in delovno področje strateškega sveta. Strateški sveti v okviru svojega delovnega področja na predlog predsednika vlade obravnavajo posamezna vprašanja ter svetujejo in pripravljajo mnenja za predsednika vlade.
Člane strateškega sveta imenuje predsednik vlade.
Z ustanovitvijo strateškega sveta se seznani vlada na prvi naslednji seji po ustanovitvi.

Vlada lahko na predlog predsednika vlade ali ministra brez resorja imenuje državno sekretarko ali državnega sekretarja (v nadaljevanju: državni sekretar), ki pomaga predsedniku vlade ali ministru brez resorja pri opravljanju njegove funkcije v okviru danih pooblastil.
Minister brez resorja ima lahko največ enega državnega sekretarja.
Državnemu sekretarju preneha funkcija z razrešitvijo, z odstopom ali s prenehanjem funkcije tistega, ki ga je predlagal v imenovanje.

Za organizacijsko, strokovno in drugo pomoč pri delovanju vlade in usklajevanju dela ministrstev lahko vlada ustanavlja vladne službe. Predsednik vlade lahko za te naloge pooblasti tudi resorno ministrstvo.
Vladno službo vodi minister brez resorja, državni sekretar ali direktorica oziroma direktor (v nadaljevanju: direktor). Direktor vladne službe je odgovoren predsedniku vlade, ministru ali generalni sekretarki oziroma generalnemu sekretarju (v nadaljevanju: generalni sekretar) vlade.
Kot vladna služba deluje tudi generalni sekretariat vlade. Generalni sekretariat vlade vodi generalni sekretar, ki ga imenuje in razreši vlada na predlog predsednika vlade. Generalni sekretar po navodilih predsednika vlade skrbi za pripravo sej vlade in izvrševanje njenih odločitev ter opravlja druge naloge v zvezi z organizacijo dela v vladi in vladnih službah. Generalnemu sekretarju vlade preneha funkcija z razrešitvijo, z odstopom ali s prenehanjem funkcije predsednika vlade.
Kot vladna služba deluje tudi kabinet predsednika vlade. Predstojnika kabineta predsednika vlade imenuje in razreši predsednik vlade. Predstojniku kabineta predsednika vlade položaj preneha z razrešitvijo, odstopom ali s prenehanjem funkcije predsednika vlade. Za postopek njegove izbire se ne uporabljajo določbe zakona o javnih uslužbencih.

Vlada z ustrezno teritorialno organizacijo ministrstev in drugih organov državne uprave preko območnih enot in izpostav zagotavlja enakomerno dostopnost upravnih storitev na celotnem ozemlju Republike Slovenije.

Organizacijo in delovno področje ministrstev in drugih upravnih organov je treba prilagoditi določbam tega zakona najkasneje v treh mesecih po zaprisegi ministrov, imenovanih po tem zakonu.

Do roka iz prejšnjega člena nadaljujejo z delom z dosedanjim delovnim področjem in organi v njihovi sestavi, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno:
– Ministrstvo za notranje zadeve,
– Ministrstvo za zunanje zadeve,
– Ministrstvo za finance,
– Ministrstvo za obrambo,
– Ministrstvo za promet in zveze,
– Ministrstvo za kulturo,
– Ministrstvo za šolstvo in šport,
– Ministrstvo za znanost in tehnologijo,
– Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora kot Ministrstvo za okolje in prostor,
– Ministrstvo za pravosodje in upravo kot Ministrstvo za pravosodje,
– Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
– Ministrstvo za industrijo in gradbeništvo, Ministrstvo za malo gospodarstvo, Ministrstvo za energetiko in Ministrstvo za turizem in gostinstvo kot Ministrstvo za gospodarske dejavnosti,
– Ministrstvo za trgovino in Ministrstvo za planiranje kot Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj,
– Ministrstvo za zdravje, družino in socialno varstvo kot Ministrstvo za zdravje,
– Ministrstvo za delo in Ministrstvo za borce in vojaške invalide kot Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

Opomba: v enajsti alinei tega člena upoštevana določba 18. člena ZODPM.

Do uveljavitve predpisov, s katerimi bo vlada določila organizacijo in delovno področje posameznih vladnih služb, nadaljujejo z delom s položajem vladne službe z delovnim področjem, določenim z zakonom o organizaciji republiške uprave (Uradni list RS, št. 27/91), kolikor ni s tem zakonom drugače določeno:
– Ministrstvo za zakonodajo kot Služba vlade za zakonodajo,
– Ministrstvo za informiranje kot Urad vlade za informiranje,
– Republiška uprava za kadre, kot Kadrovska služba vlade,
– Republiška uprava skupnih služb, kot Servis skupnih služb vlade,
– Republiški zavod za informatiko, kot Center vlade za informatiko.
Do uveljavitve zakona, ki bo urejal državno statistiko, nadaljuje Zavod Republike Slovenije za statistiko z delom s položajem vladne službe z delovnim področjem, določenim z zakonom o organizaciji republiške uprave (Uradni list RS, št. 27/91).
Predstojnika Službe vlade za zakonodajo in Zavoda Republike Slovenije za statistiko sta neposredno odgovorna vladi in predsedniku vlade.

Ministrstva, ki prevzamejo na podlagi prejšnjih členov naloge, ki so jih do uveljavitve tega zakona opravljali drugi upravni organi, prevzamejo tudi delavce, ki so na dan uveljavitve tega zakona opravljali te naloge. Prehod delavcev iz upravnega organa oziroma vladne službe v ministrstva se opravi na podlagi dogovora ministrov oziroma predstojnikov služb najkasneje 30 dni po zaprisegi ministrov, imenovanih po tem zakonu.

Z dnem prisege ministrov, imenovanih po tem zakonu preneha funkcija dosedanjim namestnikom ministrov in generalnemu sekretarju vlade.
Določba četrtega odstavka 25. člena tega zakona velja tudi za predstojnike organov v sestavi ministrstev in predstojnike vladnih služb, ki opravljajo to funkcijo na dan uveljavitve tega zakona.

Za pravice predsednika vlade, ministrov in generalnega sekretarja vlade do plače in nadomestil ter drugih osebnih prejemkov in povračil, do socialnega zavarovanja in dopustov ter za pravice po prenehanju mandata se smiselno uporabljajo določbe zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 48/92).
Za pravice državnih sekretarjev in predstojnikov organov v sestavi ministrstev ter predstojnikov vladnih služb do plače in nadomestil ter drugih osebnih prejemkov in povračil, do socialnega zavarovanja in dopustov ter za pravice po prenehanju mandata se smiselno uporabljajo določbe zakona o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list RS, št. 30/90, 18/91, 22/91 in 2/91-I).
Generalni sekretar vlade, predstojnik organa v sestavi ministrstva ter predstojnik vladne službe, ki mu funkcija preneha, mora opravljati tekoče posle do imenovanja novega funkcionarja, pravice iz prejšnjih odstavkov v zvezi s prenehanjem mandata pa mu gredo od naslednjega dne po dnevu imenovanja novega funkcionarja.
Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za člane vlade, ki jim je prenehala funkcija z dnem konstituiranja državnega zbora, in za funkcionarje, ki jim preneha funkcija po 40. členu tega zakona. Pravice po prenehanju mandata jim gredo od naslednjega dne po dnevu prisege ministrov, imenovanih po tem zakonu, oziroma po dnevu imenovanja drugih funkcionarjev.

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
– določbe Zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82, 39/85, 37/87, 18/88), ki se nanašajo na Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije, razen določb 244. in 245. člena;
– določbe Zakona o organizaciji in delovnem področju republiške uprave (Uradni list RS, št. 27/91), ki so v nasprotju s tem zakonom.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Poglavja IV. do VII. se preštevilčijo v poglavja II. do V.
14. člen in naslednji členi se preštevilčijo tako, da postanejo 8. do 35. člen.

Opomba: 35. člen je pravilno 34. člen, kar je upoštevano v tem besedilu zakona.

Od dneva uveljavitve tega zakona opravljata z zakonom o javnih glasilih (Uradni list RS, št. 18/94) določene upravne naloge:
– vodenje evidence javnih glasil in vodenje evidence samostojnih novinarjev – Ministrstvo za kulturo,
– akreditacijo tujih dopisništev in dopisnikov – Ministrstvo za notranje zadeve.

Predpise, s katerimi bo določena organizacija in delovno področje posameznih vladnih služb, sprejme vlada najkasneje v treh mesecih od dneva uveljavitve tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Zakon o organizaciji in delovnem področju ministrstev (Uradni list RS, št. 71/94, 47/97 in 60/99) se uskladi z določbami tega zakona najkasneje v šestih mesecih od dne, ko prisežejo ministri.

Od dne, ko prisežejo pristojni ministri, pa do dne uveljavitve zakona iz 5. člena tega zakona nadaljujejo z delom:
– Ministrstvo za gospodarske dejavnosti kot Ministrstvo za gospodarstvo z delovnimi področji Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, razen delovnega področja nadzora nad državnimi pomočmi in delovnega področja Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize, Ministrstva za gospodarske dejavnosti in delom delovnega področja Ministrstva za znanost in tehnologijo, ki se nanaša na tehnologijo, ter Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, kot jih določajo prvi, tretji, četrti, peti, šesti in sedmi odstavek 4. člena, 6. člen, prvi odstavek 16. člena in 17.a člen zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev;
– Ministrstvo za šolstvo in šport kot Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport z delovnima področjema Ministrstva za šolstvo in šport in Ministrstva za znanost in tehnologijo, razen tistega dela delovnega področja, ki se nanaša na tehnologijo, kot ju določata 14. in 16. člen zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev;
– Ministrstvo za promet in zveze kot Ministrstvo za promet z delovnim področjem Ministrstva za promet in zveze, kot ga določa 13. člen zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev, razen delovnega področja Uprave Republike Slovenije za telekomunikacije, področja poštnega in telekomunikacijskega prometa ter telekomunikacijskih zvez in sistemov ter področja inšpekcijskega nadzora za poštni in telekomunikacijski promet, telekomunikacijske sisteme in zveze v delovnem področju prometnega inšpektorata Republike Slovenije;
– Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj kot vladna služba, ki jo vodi direktor, ki je neposredno odgovoren predsedniku vlade.
Delovno področje Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, ki se nanaša na nadzor nad državnimi pomočmi, preide v delovno pristojnost Ministrstva za finance.
S prevzemom delovnih področij Ministrstva za znanost in tehnologijo, Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj ter Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem po prvem odstavku tega člena, ta ministrstva prenehajo delovati.

Z dnem prisege ministra za informacijsko družbo prične z delom Ministrstvo za informacijsko družbo. V njegovi sestavi sta:
– Uprava Republike Slovenije za telekomunikacije in
– Inšpektorat Republike Slovenije za pošto in telekomunikacije.
Ministrstvo za informacijsko družbo opravlja zadeve, ki se nanašajo na informatiko in informacijske sisteme, na razvoj informacijske tehnologije, pospeševanje informacijske družbe in elektronskega poslovanja, na poštni in telekomunikacijski promet, na telekomunikacijske zveze in sisteme ter inovacije.
Uprava Republike Slovenije za telekomunikacije opravlja zadeve, ki se nanašajo na upravljanje radijskega frekvenčnega spektra, na telekomunikacijske sisteme in naprave, na urejanje telekomunikacijskih storitev ter druge zadeve v zvezi s telekomunikacijami.
Inšpektorat Republike Slovenije za pošto in telekomunikacije nadzoruje izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, ki urejajo poštni in telekomunikacijski promet, telekomunikacijske zveze in sisteme.

Ministrstvo za informacijsko družbo z dnem prisege ministra za informacijsko družbo prevzame vse zaposlene, dokumentacijo in materialna sredstva, s katerimi razpolaga Uprava Republike Slovenije za telekomunikacije znotraj Ministrstva za promet in zveze, kot tudi tiste zaposlene, dokumentacijo in materialna sredstva, s katerimi se znotraj Ministrstva za promet in zveze ter Prometnega inšpektorata Republike Slovenije opravljajo naloge, ki jih prevzema Ministrstvo za informacijsko družbo.
Ministrstva in Urad za makroekonomske analize in razvoj, ki na podlagi prvega in drugega odstavka 6. člena tega zakona prevzamejo naloge ministrstev iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona, prevzamejo tudi delavce, ki so na dan prisege pristojnih ministrov opravljali te naloge.

Vlada v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona uskladi organizacijo in naloge vladnih služb s tem zakonom.
Direktorji tistih vladnih služb, ki nadaljujejo z delom po reorganizaciji, se imenujejo najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona, razen tisti, ki jim v skladu z zakonom mandat še ni potekel. Na mesto direktorja je lahko brez javnega natečaja imenovan dotedanji predstojnik vladne službe, če izpolnjuje predpisane pogoje.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Minister za informacijsko družbo in minister za šolstvo, znanost in šport nadaljujeta z opravljanjem funkcije do nastopa funkcije nove vlade.
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.