Na podlagi 43. člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04, v nadaljnjem besedilu: ZPKor) ter 13. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 105/04) je Komisija za preprečevanje korupcije na seji dne 16. 2. 2005 sprejela

Načrte integritete predstavljajo ukrepi pravne in dejanske narave, ki odpravljajo in preprečujejo možnosti za nastanek in razvoj korupcije v organu.

Načrt integritete sprejmejo državni organi in organi lokalnih skupnosti, lahko pa tudi subjekti, navedeni v 42. členu Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04, v nadaljevanju: ZPKor).
Načrt integritete organov, ki jih sestavlja več organizacijskih enot, oziroma so organizirani na celotnem območju Republike Slovenije, sestavljajo načrti integritete njihovih organizacijskih enot,
– v katerih je zaposlenih več kot deset javnih uslužbencev oziroma,
– ki opravljajo svoje naloge po teritorialnem načelu (izpostave, policijske postaje,...) in je v njih zaposlenih več kot pet javnih uslužbencev.
Organizacijske enote, ki ne izdelajo lastnega načrta integritete, se vključijo v načrt integritete prve višje organizacijske enote oziroma organa.

Te smernice okvirno opredeljujejo dele načrta integritete, faze izdelave načrta in način izvedbe posameznih nalog ter roke za izdelavo in sprejetje načrtov integritete.

Načrt integritete sestavljajo predvsem:
– zbirka internih pravil,
– organigram,
– seznam delovnih mest z opisom del in nalog,
– izpolnjeno poročilo o stanju integritete ter
– vsa dokumentacija, vezana na projekt.

Poročilo o stanju integritete je sestavni del teh smernic in vsebuje:
– opomnik,
– navedbo internih pravil,
– opis obstoječega stanja – oceno korupcijske izpostavljenosti ter
– načrt izboljšav.
Že izpolnjeni deli Poročila o stanju integritete se lahko glede na specifiko dela dopolnijo oziroma razširijo.

Načrt integritete je projekt, ki se izvede v naslednjih fazah:
– pripravljalna faza (v nadaljevanju: prva faza),
– faza iskanja izpostavljenih dejavnosti (v nadaljevanju: druga faza),
– faza ocene obstoječih preventivnih mehanizmov (v nadaljevanju: tretja faza) in
– zaključna faza oziroma predlogi izboljšav (v nadaljevanju: četrta faza).

V pripravljalni fazi vodstvo organizacije formalno odobri projekt in o projektu obvesti vse zaposlene, določi vodjo in člane projektne skupine, nadzornika projekta, ki nadzira izvedbo projekta, ter morebitne zunanje svetovalce oziroma opazovalce.

Vodja projektne skupine je lahko oseba, ki je odgovorna za načrt integritete.
Projektna skupina šteje največ pet oseb.

Vodja projektne skupine v sodelovanju z nadzornikom projekta:
– pripravi program za izdelavo načrta integritete, v katerem določi zlasti ključne naloge in njihove izvajalce, urnik izdelave nalog in roke za izvedbo ter
– zbere drugo potrebno dokumentacijo (organigram, temeljno zakonodajo za konkretno področje dela, interne akte, osnovne podatke o organizaciji, akt o sistemizaciji in katalog delovnih mest...),
– poskrbi za razjasnitev drugih vprašanj, vezanih na projekt ter si pridobi dodatna navodila oziroma podporo.

Vodstvo organizacije potrdi program za izdelavo načrta integritete, z njim seznani vse zaposlene ter pridobi dodatne predloge z njihove strani.

V okviru druge faze projektna skupina opredeli dejavnosti, ki so najbolj izpostavljene nepravilnostim in morebitnim koruptivnim ravnanjem – izpostavljene dejavnosti.

Projektna skupina se osredotoči zlasti na:
 
I. Izpostavljene dejavnosti znotraj organizacije, povezane z:
1. Informacijami (varstvo tajnih in osebnih podatkov, shranjevanje podatkov v elektronski in drugih oblikah...);
2. Denarnimi sredstvi (nadzor nad porabo proračunskih sredstev, odobritev in nadzor nad izplačilom nagrad ter povračilom stroškov...);
3. Materialnimi sredstvi in storitvami (udeležba pri pogajanjih, določanje dobaviteljev, upravljanje z materialnimi sredstvi v organizaciji, razporejanje materialnih sredstev v organizaciji, uporaba materialnih sredstev – telefonov, avtomobilov, osebnih računalnikov – izven delovnega časa ali izven organizacije, čiščenje prostorov, varovanje in varnostno svetovanje...).
 
II. Izpostavljene dejavnosti, povezane z zunanjimi nalogami organizacije, kot so:
1. Zbiranje raznih prijav, zahteve za plačilo, izterjave dolgov;
2. Sklepanje pogodb (opredelitev nujnosti investicij, obravnava vabil k dajanju ponudb/javnemu razpisu, proračunski nadzor, opredelitev zahtev naročnika, izbira oblike javnega razpisa, ocenitev ponudb, pogajanja, izbira pogodbenikov, nadzor nad izvrševanjem, podeljevanje dovoljenj za dodatne dobave, nadzor nad izvršitvijo pogodbe...);
3. Plačevanje (dodeljevanje subvencij, podpor, pomoči...);
4. Podeljevanje (podelitev koncesij, izdaja osebnih dokumentov, dovoljenj...);
5. Uresničevanje nadzorstvenih pooblastil (določanje prioritet nadzora, izbira ciljnih skupin nadzora, ugotavljanje, beleženje ali prijava prekrškov, zaznavanje prekrškov, obravnavanje osumljenih storilcev kaznivih dejanj, kazenski pregon, sojenje, kaznovanje, oglobitev, izvršitev obsodbe ali izterjava globe, začasni odpust ali oprostitev, spregled globe...).
 
III. Odpornost sistema do nepravilnosti, ki se nanaša zlasti na:
1. Obstoj, vsebino, poznavanje in uporabo predpisov, ki se nanašajo na izpostavljene dejavnosti;
2. Kadrovanje;
3. Izobraževanje in informacijsko gradivo;
4. Opis del in nalog;
5. Osveščenost in ukrepe glede izpostavljenih dejavnosti ter preprečitev kopičenja izpostavljenih dejavnosti na enem delovnem mestu;
6. Obstoj neformalnih pooblastil ter omejevanje le-teh s predhodnimi posvetovanji in preverjanji zakonitosti;
7. Posvetovanja na delovnem mestu – razpoložljivost nadzora, pogostost, pozornost do problematike integritete, razgovori o zadovoljstvu z delom;
8. Zunanje stike;
9. Poročanje o izvajanju izpostavljenih dejavnosti in nadzor nad njimi;
10. Prekrivanje dela in zasebnega življenja;
11. Zlonamerne zunanje akterje;
12. Osveščenost zaposlenih glede nesprejemljivosti koruptivnih ravnanj znotraj organizacije;
13. Specifične predpise glede posebnosti v poslovanju;
14. Poslovna darila, dodatne dohodke;
15. Fizično varnost in tehnično varovanje;
16. Razmerje med zakonitostjo in učinkovitostjo;
17. Lojalnost;
18. Komunikacijo;
19. Samonadzor.

Tretja faza je namenjena oceni preventivnih mehanizmov, ki v sistemu organizacije že obstajajo in predstavlja oceno korupcijske izpostavljenosti institucije.

Vodja oziroma član projektne skupine pregleda interna pravila organizacije. Posebno pozornost posveti internim pravilom, ki se nanašajo na izpostavljene dejavnosti.
Projektna skupina v poročilu opozori vodstvo:
– če ni internih pravil, ki bi se nanašala na izpostavljene dejavnosti,
– če je njihova vsebina neustrezna,
– če jih zaposleni ne poznajo oziroma
– če jih zaposleni ne upoštevajo.

V tretji fazi projektna skupina preveri upravljanje s človeškimi viri (zaposlovanje, ocenjevanje, napredovanje, opis del in nalog, izobraževanje).
V ta namen se opravi razgovor z osebo, ki je zadolžena za upravljanje s človeškimi viri.

Vodja projektne skupine vse zaposlene seznani s tveganji za integriteto, jim predstavi izpostavljene dejavnosti in vzpodbudi diskusijo.
V tretji fazi se opravijo z zaposlenimi na izbranih delovnih mestih razgovori o delu in tveganjih pri izpostavljenih dejavnostih ali pa vsi zaposleni hkrati anonimno izpolnijo vprašalnik, ki se nanaša na izvajanje občutljivih dejavnosti.
Na podlagi odgovorov zaposlenih projektna skupina ovrednoti zaključke s področja internih pravil, upravljanja s človeškimi viri in druga vprašanja, pomembna za organizacijo.

Tretja faza se zaključi z diskusijo, pregledom in oceno ugotovljenega stanja – korupcijske izpostavljenosti.

Zaključna faza je namenjena predlaganju izboljšav, ki se nanašajo na preventivne ukrepe za zmanjševanje možnosti in nevarnosti za nastanek korupcije. Osnovo za predloge predstavlja ugotovljeno stanje – ocena korupcijske izpostavljenosti.

Vodja in člani projektne skupine predlagajo izboljšave v zvezi s/z:
– predpisi, ki se v praksi nedosledno ali ne uporabljajo,
– izpostavljenimi dejavnostmi v organizaciji,
– splošnim vodenjem,
– upravljanjem s človeškimi viri,
– drugimi vprašanji.

Hkrati s predlogi za izboljšave projektna skupina predlaga tudi prioritete oziroma vrstni red izvedbe izboljšav.
Predlogi za izboljšave in njihov vrstni red ter roki za izvedbo predstavljajo načrt izboljšav integritete.

Vodstvo organizacije sprejme načrt izboljšav integritete, z njim seznani zaposlene in vzpodbudi diskusijo.
Ko je načrt izboljšav sprejet, vodstvo razpusti projektno skupino. Naloge, povezane z integriteto prevzame oseba, odgovorna za načrt integritete.

Vodstvo organizacije redno spremlja uresničevanje načrta izboljšav integritete.
Izvajanje načrta izboljšav pregleda vodstvo organizacije po potrebi, ko je integriteta okrnjena in periodično, vsaj na vsaki dve leti od sprejetja načrta izboljšav oziroma od zadnjega pregleda.

Komisija za preprečevanje korupcije redno ali po potrebi preverja sprejetje in izvajanje načrta integritete.

Subjekti, navedeni v drugi točki teh smernic, morajo zaključiti s prvo fazo izdelave načrta integritete v enem letu od objave teh smernic.
Po zaključku prve faze morajo organizacije sprejeti načrt integritete:
– v enem letu, če imajo do 50 zaposlenih;
– v enem letu in pol (18 mesecev), če imajo do 100 zaposlenih in
– v dveh letih, če imajo nad 100 zaposlenih.

Te smernice začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.