Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 26. januarja 2005 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije, ki obsega:

– Zakon o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije – ZPZRTH (Uradni list RS, št. 61/2000 z dne 6. 7. 2000),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije – ZPZRTH-A (Uradni list RS, št. 42/03 z dne 9. 5. 2003) in
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije – ZPZRTH-B (Uradni list RS, št. 71/04 z dne 30. 6. 2004).

Ta zakon določa:
1. osnove za izdelavo programa postopnega zapiranja Rudnika Trbovlje-Hrastnik, d.o.o ter višino in način zagotavljanja sredstev za izvajanje programa do zaprtja rudnika;
2. višino in način zagotavljanja sredstev za plačilo odškodnin za direktno škodo zaradi obratovanja Termoelektrarne Trbovlje II v regiji.
3. osnove za izdelavo programa ukrepov za razvojno prestrukturiranje regije, organizacijo in sredstva za izvedbo programa.

Ta zakon je podlaga:
– za postopno zapiranje rudnika do vključno leta 2015 ob sočasnem pridobivanju premoga za energetske potrebe najkasneje do 31. decembra 2009 ter za izvajanje okoljevarstvenega nadzora po dokončnem zaprtju rudnika;
– za zagotovitev sredstev za plačilo odškodnine za direktno škodo kmetijskim oškodovancem, ki so jo utrpeli zaradi obratovanja Termoelektrarne Trbovlje II do pričetka obratovanja naprave za ražvepljanje dimnih plinov;
– za razvojno prestrukturiranje regije zaradi postopne opustitve energetske dejavnosti do vključno leta 2008.

Regija iz 2. in 3. točke 1. člena tega zakona obsega zasavsko statistično regijo, ki jo sestavljajo občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ter občine Litija, Šmartno pri Litiji, Radeče in Laško, ki jih povezujejo skupni problemi zaradi postopnega opuščanja energetske dejavnosti.

Osnova za izvajanje postopnega zapiranja rudnika je Program postopnega zapiranja Rudnika Trbovlje-Hrastnik (v nadaljevanju: program zapiranja rudnika).
Program zapiranja rudnika se pripravi za dobo petih let.
Program zapiranja rudnika pripravi Javno podjetje Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o.. Program revidira neodvisna strokovna inštitucija, ki jo na javnem razpisu izbere ministrstvo, pristojno za energetiko. Revidirani program sprejme Vlada Republike Slovenije.
Javno podjetje Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o. pridobi izvajalce za dela pri postopnem zapiranju rudnika v skladu z zakonom o javnih naročilih.

Program zapiranja rudnika vsebuje naslednje obvezne sestavine:
– poslovni načrt zapiranja,
– tehnično tehnološki del postopnega zapiranja,
– ukrepe in aktivnosti za sanacijo okolja nad že opuščenimi jamami in nad tistimi, v katerih bo proizvodnja ustavljena s tem zakonom,
– program aktivnega razreševanja presežnih delavcev,
– terminski plan aktivnosti,
– potrebna sredstva in vire sredstev za izvajanje aktivnosti po delih in letih,
– organizacijo za sprotno spremljanje in kriterije za evaluacijo izvajanja programa kot osnova za načrtovanje aktivnosti v naslednjem programskem obdobju.

Sredstva za izvajanje programa zapiranja rudnika se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije in iz lastnih virov javnega podjetja Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o..
Višina proračunskih sredstev za izvajanje programa zapiranja rudnika se za prvih pet proračunskih let in proračunska leta naslednjega programskega obdobja določi s tem zakonom.
Ob izteku petletnega obdobja izvajanja programa zapiranja rudnika pripravita ministrstvo, pristojno za izvajanje programa zapiranja rudnika in Agencija RS za regionalni razvoj, ki je pristojna za izvajanje programa ukrepov, pregled dosežene realizacije odprtja novih delovnih mest.
Programe zapiranja rudnika vključno z višino sredstev za njegovo izvajanje za naslednje programsko obdobje sprejme Vlada Republike Slovenije najpozneje tri mesece pred zakonskim rokom za sprejem državnega proračuna za prvo leto naslednjega programskega obdobja.

Sredstva v letnih proračunih Republike Slovenije se prioritetno zagotovijo v obsegu, ki zagotavlja izvajanje programa zapiranja rudnika in znašajo za posamezna leta prvega programskega obdobja največ do:

– za leto 2000          891 milijonov tolarjev
– za leto 2001        3.876 milijonov tolarjev
– za leto 2002        3.964 milijonov tolarjev
– za leto 2003        3.896 milijonov tolarjev
– za leto 2004       3.363 milijonov tolarjev.

Sredstva v letnih proračunih Republike Slovenije se prioritetno zagotovijo v obsegu, ki zagotavlja izvajanje programa zapiranja rudnika in znašajo za posamezna leta naslednjega programskega obdobja največ do:

– za leto 2005        3.952 milijonov tolarjev
– za leto 2006        4.985 milijonov tolarjev
– za leto 2007        5.214 milijonov tolarjev
– za leto 2008        4.902 milijonov tolarjev
– za leto 2009        4.951 milijonov tolarjev
– za leto 2010        5.248 milijonov tolarjev
– za leto 2011        4.842 milijonov tolarjev
– za leto 2012        4.141 milijonov tolarjev
– za leto 2013        3.321 milijonov tolarjev
– za leto 2014        2.689 milijonov tolarjev
– za leto 2015       2.280 milijonov tolarjev.

Proračunska sredstva za izvajanje programa zapiranja rudnika se smejo koristiti izključno za naslednje namene:
– financiranje fizičnih zapiralnih del;
– financiranje shem za razreševanje socialnih problemov, nastalih zaradi zmanjševanja proizvodnje in zapiranja rudnika;
– izvajanje ukrepov prilagajanja okoljevarstvenim standardom;
– izvajanje ekološke sanacije površin, ki so bile degradirane zaradi rudarjenja.
Rudnik je dolžan zagotoviti ločene računovodske izkaze poslovanja za pridobivanje premoga za energetske namene in za izvajanje zapiralnih del po programu. Sredstva, prejeta na podlagi tega zakona, morajo biti jasno izkazana v bilanci uspeha zapiranja rudnika.
Sredstva, prejeta po tem zakonu, se ne smejo koristiti za subvencioniranje proizvodnje premoga.
Za izvajanje programa zapiranja rudnika in namensko koriščenje proračunskih sredstev je odgovorno ministrstvo, pristojno za energetiko. Nadzor nad izvajanjem programa in porabo sredstev bo opravljala neodvisna strokovna inštitucija, ki jo bo za programsko obdobje, na podlagi mednarodnega javnega razpisa, izbralo ministrstvo, pristojno za energetiko. Uredbo o pravilih za izvajanje tehničnega in finančnega nadzora sprejme Vlada Republike Slovenije v roku treh mesecev po uveljavitvi tega zakona. Stroški nadzora se krijejo iz proračunskih sredstev vsakokratnega programa zapiranja rudnika.

Sredstva za plačilo odškodnin fizičnim osebam za ekološko škodo, ki nastane kot neposredna posledica obratovanja Termoelektrarne Trbovlje II, kot ga predvideva program postopnega zapiranja rudnika, se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije. Višina potrebnih sredstev za petletno obdobje je do 300 mio tolarjev. Za leto 2000 znaša znesek 60 milijonov tolarjev.
Glede na število in zneske dejanskih odškodnin iz prvega petletnega obdobja se bodo ta sredstva povečala oziroma zmanjšala za naslednje programsko obdobje.
Predlog potrebnih sredstev sprejme Vlada Republike Slovenije na predlog posebne komisije iz četrtega odstavka tega člena istočasno s sprejetjem programa za zapiranje rudnika.
Poravnava neposredne ekološke škode zaradi obratovanja Termoelektrarne Trbovlje se bo izvajala preko posebne komisije. Komisijo imenuje Vlada Republike Slovenije, sestavljena pa bo iz predstavnikov občin v regiji, določeni v 3. členu tega zakona, ter predstavnikov Termoelektrarne Trbovlje in ministrstev, pristojnih za energetiko in okolje in prostor.
Termoelektrarna Trbovlje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona pripravi predlog sanacijskega programa, ki bo natančno opredelil ukrepe za zmanjšanje prekomernih imisijskih koncentracij. Predlog programa sprejme Vlada Republike Slovenije. Potrebna sredstva za financiranje izvajanja sanacijskega programa se bodo zagotovila iz lastne cene električne energije.

Osnova za določanje sredstev, ki bodo usmerjena s strani države za razvojno prestrukturiranje regije, določene v 3. členu tega zakona, je Program ukrepov za razvojno prestrukturiranje regije (v nadaljevanju: program ukrepov) za razreševanje specifičnih problemov regije zaradi postopnega opuščanja energetske dejavnosti.
Program ukrepov se sprejme za obdobje od leta 2000 do vključno 2006. Predlog programa ukrepov pripravi Agencija RS za regionalni razvoj, sprejme pa ga Vlada Republike Slovenije.

Program ukrepov zajema:
– oblike razvojnih spodbud z njihovim časovnim in finančnim ovrednotenjem,
– navedbo predvidenih virov financiranja in
– organizacijo za izvajanje ter spremljanje programa.

Na podlagi programa ukrepov se pripravi letni izvedbeni program. Letni izvedbeni program vsebuje kratko obrazložitev, konkretne projekte, ki se bodo sofinancirali iz državnega proračuna ter deleže posameznih sofinancerjev. Letni izvedbeni program se pripravlja in sprejema po istem postopku kot program ukrepov.

Pri pripravi letnih izvedbenih programov, ki morajo biti usklajeni s programom ukrepov, se upoštevajo naslednji najvišji zneski sredstev, ki se v proračunih Republike Slovenije namenijo za razvojno prestrukturiranje regije iz 3. člena tega zakona:

– leto 2003     850 milijonov tolarjev
– leto 2004     850 milijonov tolarjev
– leto 2005     800 milijonov tolarjev
– leto 2006    750 milijonov tolarjev.

Ti zneski se lahko povečajo za sredstva pridobljenih razvojnih spodbud Evropske unije.

Sredstva iz prejšnjega člena se lahko uporabljajo kot spodbude samo za naslednje namene:
– vzpostavljanje razvojne infrastrukture;
– pospeševanje podjetniških vlaganj in prestrukturiranje gospodarstva;
– usposabljanje in razvoj kadrov.
Spodbude se dodeljujejo v skladu s pravili o dodeljevanju državnih pomoči v oblikah in na način, kot ga določa zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja.

Za izvajanje programa ukrepov in namensko koriščenje proračunskih sredstev iz 12. člena tega zakona je odgovorna Agencija RS za regionalni razvoj.

Občine in pravne ter fizične osebe iz regije za spodbude, ki so zajete v programu ukrepov, ne morejo kandidirati za pridobitev enakih regionalnih razvojnih spodbud iz drugih naslovov.

Postopki glede odškodninskih zahtevkov, ki do uveljavitve tega zakona še niso bili dokončani, se dokončajo po predpisih, ki so veljali ob vložitvi zahtevka oziroma tožbe.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.