Na podlagi 175. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/02 popr. in 58/03-ZZK-1) in 33. člena Statuta Občine Logatec (Logaške novice, št. 5/99) je Občinski svet občine Logatec na 16. seji dne 3. 2. 2005 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za odprti prostor v Občini Logatec
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Logatec spremenijo in dopolnijo prostorsko ureditveni pogoji za odprt prostor Občine Logatec (Uradni list RS, št. 6/99).
2. člen
Prostorski ureditveni pogoji so izdelani v skladu z odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Logatec za obdobje od leta 1986 do leta 2000 – dopolnjenega 2000, in srednjeročnega družbenega plana Občine Logatec za obdobje od leta 1986 do leta 1990, dopolnjenega 2000, za območje Občine Logatec.
3. člen
Prostorski ureditveni pogoji za odprti prostor določajo:
– merila in pogoje za urejanje prostora,
– merila in pogoje za določanje gradbene parcele,
– merila in pogoje za urejanje prometnega, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja,
– merila in pogoje za varstvo okolja, ohranjanja narave, varstvo kulturne dediščene.
– trajnostno rabo naravnih dobrin,
– ukrepe za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
Prostorski ureditveni pogoji (PUP) vsebujejo besedni del in grafične prikaze. Kot kartografski del prostorskih ureditvenih pogojev se smiselno uporabljalo kartografski prikazi prostorskih sestavin veljavnega dolgoročnega in srednjeročnega plana – kartografska dokumentacija na preglednem kartografskem načrtu 1: 5000, razen za področje ohranjanja narave, kjer se upoštevajo grafične priloge Naravovarstvenih smernic za pripravo sprememb in dopolnitev Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditveno območje naselja Logatec, ureditvena naselja v Občini Logatec, za odprti prostor Občine Logatec in naselje Hotedršica – ZRSVN, OE Ljubljana, julij 2004, št. 3-III-308/2-O-04/AŠ (priloge in zgoščenka), ki so priloga temu odloku.
PUP so podlaga za izdajo lokacijske informacije ter v nadaljevanju za izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev dovoljenja za gradnjo oziroma poseg v prostor.
4. člen
Posegi v prostor pri javnih objektih in na javnih površinah morajo biti načrtovani, tako da bo občanom omogočen neoviran in varen dostop do zemljišč, objektov in naprav ter njihova uporaba.
II. OBMOČJA NAMENSKE RABE
5. člen
Prostorske sestavine planskih aktov opredeljujejo pretežne namembnosti območij. To so:
– K kmetijske površine,
– G gozdne površine,
– Vo površine voda,
– S, C, P, Z poselitvena območja naselij,
– S druga poselitvena območja,
– W območja počitniških hiš,
– Ob območja izključne rabe,
– R območja rekreacije,
– Ip prometna infrastruktura,
– Ik komunalna infrastruktura,
– T turistična območja,
– TT tovorni terminal.
6. člen
Območje Občine Logatec, ki se ureja s temi PUP, pokriva območje odprtega prostora:
1. območje Logaške kotline – zunaj območja UZ Logatec,
2. območje Laz zunaj poselitvenih jeder naselij,
3. hotenjsko območje zunaj območja UZ Hotedršica in ostalih poselitvenih območij naselij,
4. območje Rovt zunaj območja UZ naselja Rovte in ostalih poselitvenih območij naselij.
Odprti prostor sestavljajo naslednja območja:
– kmetijska območja (najboljša in druga kmetijska zemljišča),
– gozdna območja,
– območja za poselitev zunaj ureditvenih območij naselij (druga ureditvena območja),
– območja izključne rabe,
– območja rekreacije,
– območja vodotokov,
– območja zemljišč za pridobivanja mineralnih surovin,
– območja prometne in komunalne infrastrukture.
Za odprti prostor Občine Logatec so opredeljene prevladujoče in dodatne dovoljene namembnosti:
Prevladujoča Dodatno
namembnost dovoljena funkcija
-----------------------------------------------------------------------
K kmetijska zemljišča K I, T, E, O, OB
G gozdna zemljišča G I, T, E, O, OB
Vo površine voda V I, T, E, O, OB, Z
S druga ureditvena območja SK SE, SV, SP, MB,
DS, DC, Z
W območje počitniških hiš SP SK, ZD, I, E, O
Ob območja izključne rabe OB K, G, DS, ZS, N
R območja rekreacije Z ZS, ZD, I, T, E, O, OB
T turistična območja MB MP, ZD, I, E, O
TT tovorni terminal PI MP, I, E, O
-----------------------------------------------------------------------
Oznake namembnosti po območjih urejanja so naslednja:
Namembnost Oznaka
--------------------------------------------------------------------
Območja kmetijskih zemljišč K
Območja gozdov G
Izključno stanovanjska območja SE
Splošna stanovanjska območja SV
Stanovanjska območja s kmetijskimi gospodarstvi SK
Območja počitniških hiš SP
Turistična območja MB
Območja za šport DS
Območja čaščenja in opravljanja verskih dejavnosti DC
Območja športnorekreacijskih in zelenih površin Z
Območja vodnih zemljišč V
Območja zemljišč za izkoriščanje mineralnih površin L
Območja prometne infrastrukture I
Območja energetske infrastrukture E
Območja komunalne infrastrukture O
Območja za potrebe obrambe OB
Območja za potrebe varstva pred naravnimi
in drugimi nesrečami N
--------------------------------------------------------------------
7. člen
SPLOŠNA MERILA IN POGOJI
1. Merila in pogoji za urejanje prostora
1.1 Merila in pogoji za oblikovanje prostorskih ureditev in gradnjo objektov
1.2 Merila in pogoji za urbanistično načrtovanje
1.3 Merila in pogoji za arhitektonsko oblikovanje
1.4 Merila in pogoji za krajinsko oblikovanje
2. Merila in pogoji za določanje gradbene parcele
3. Merila in pogoji za urejanje prometnega, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja
4. Merila in pogoji za varstvo okolja, ohranjanja narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin
5. Ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
IV. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE PROSTORA
1. Merila in pogoji za posege glede na vrsto rabe
1.1 Kmetijska in gozdna zemljišča (z oznakami K in G)
8. člen
Območja, ki so z dolgoročnim planom opredeljena kot kmetijske in gozdne površine, je treba prvenstveno opredeliti kmetijski in gozdnogospodarski funkciji ter sočasno varovanju in smotrni rabi ostalih dobrin splošnega pomena ter varovanju videza kulturne krajine.
9. člen
Na območjih urejanja z oznakami K in G, ki zajemajo kmetijske in gozdne površine, obstoječo razpršeno gradnjo zunaj ureditvenih območij naselij ter vsa ostala območja odprtega prostora, ki niso posebej definirana kot ureditvena območja, so poleg osnovne namembnosti dovoljeni naslednji posegi:
– kmetijske in gozdnogospodarske prostorsko ureditvene operacije in gradnja objektov in naprav, namenjenih izključno kmetijski in gozdnogospodarski dejavnosti,
– melioracije zemljišč,
– izjemoma je možno odpirati tudi peskokope in kamnolome ob predhodni predložitvi rudarskega elaborata in načrta sprotne sanacije in renaturacije,
– vodnogospodarske ureditve,
– gradnje objektov in naprav javne komunalne infrastrukture,
– širitev in ureditev pokopališč,
– določitev funkcionalnega zemljišča k obstoječim legalno zgrajenim objektom,
– gradnja objektov za potrebe obrambe in zaščite,
– postavitev spominskih objektov, sakralnih simbolov in turističnih oznak,
– postavitev začasnih objektov za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti,
– postavitev zavetišč in nadstreškov ob postajališčih javnega potniškega prometa in v varovalnem pasu cest,
– postavitev turističnih oznak in informatike,
– na objektih in napravah so dovoljena vzdrževalna dela, adaptacije in nujne funkcionalne dopolnitve ob ohranjanju gabaritov, naklonov, gradbenih linij in značilnih arhitektonskih elementov,
– pri vseh posegih, predvsem pa pri posegih, naštetih v zgornjih alineah tega člena, je treba ohranjati in negovati značilne krajinske vzorce in sliko kulturne krajine ter arhitekturne elemente.
Posegi so možni pod pogojem, da ne ovirajo osnovne dejavnosti oziroma kmetijstva, gozdarstva ali varstva naravne in kulturne dediščine; zanje je treba pridobiti vsa ustrezna soglasja.
10. člen
Posegi v območju kmetijskih in gozdnih površin morajo ohranjati značilnosti kulturno krajinskega vzorca, tako da upoštevajo:
– naravne in antropogene elemente prostora (kulturne terase, sistem parcelacije, sistem komunikacij, oblike podpiranja terena in ograjevanje prostora),
– morfologija prostora (relief, sistem poljskih površin, struktura vegetacije),
– značilne pejsažne in mikroambientalne poglede,
– ohranjanje sistema poljskih poti.
1.1.1 Kmetijska zemljišča
11. člen
Prostor na kmetijskih območjih se ureja skladno z zakonom o kmetijskih zemljiščih in sektorsko izdelanimi strokovnimi podlagami. Na kmetijskih območjih, ki so opredeljena kot območja ohranjanja naravne in kulturne dediščine je treba čimbolj ohraniti rabo v smislu tradicionalnega in trajnostnega kmetovanja.
Agromelioracije je dovoljeno izvajati na podlagi predhodno izdelanih posebnih strokovnih podlag. Na teh površinah je treba ohraniti značilne prvine narave in krajinsko sliko.
Na območju kmetijskih zemljišč je potrebno zagotoviti takšen način obdelave, da bo ohranjena pestrost krajine. Prepovedana je sečnja posameznih dreves in omejkov.
Gnojenje kmetijskih površin mora biti v skladu z uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96) in z Navodilom za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju (Uradni list RS, št. 34/00).
Na kmetijskih zemljiščih se poleg primarne rabe dopuščajo še:
– gradnja kmetijsko-gozdarskih objektov, ki se naj izvaja skladno s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov,
– zaščita kmetijskih površin pred divjadjo, ki ne sme biti vidno moteča in ne sme prekiniti ustaljenih migracijskih poti prostoživečih divjih živali,
– vzdrževalna dela, rekonstrukcije in novogradnja infrastrukturnih objektov prometnega, komunalnega, energetskega in TK omrežja in naprav,
– gradnja objektov in naprav za namen vodooskrbe in vodnogospodarskih ureditev,
– gradnja objektov za zaščito in reševanje.
1.1.2 Gozdni prostor
12. člen
Poseganje v gozd in gozdni prostor je dovoljeno, kadar je to skladno z opredelitvami iz republiškega in občinskega dolgoročnega plana ter z določili veljavnega zakona o gozdovih. V gozdnih sestojih so dovoljeni posegi, ki so opredeljeni v veljavnih gozdnogospodarskih načrtih.
Poseganje v območju gozdov in gozdnega prostora je dovoljeno, kadar ni v nasprotju s splošnimi načeli varstva okolja in naravnih vrednot, z določili zakona o gozdovih in kadar ne ovira opravljanja osnovne dejavnosti gozdarstva ali katerekoli druge dejavnosti.
Za posege v gozd in gozdni prostor je potrebno dovoljenje za poseg v prostor v skladu s predpisi. V gozd in gozdni prostor so dovoljeni posegi pod določenimi pogoji in s soglasjem Zavoda za gozdove Slovenije – Območna enota Ljubljana.
Pri gradnji objektov ob gozdnih površinah (gozdnem robu) zunaj ureditvenih območij naselij je priporočena varnostna razdalja enaka najmanj eni drevesni višini odraslega gozdnega sestoja; pod določenimi pogoji je možna tudi gradnja v minimalni oddaljenosti 10 m, vendar je lastnik sam odgovoren za morebitno škodo, ki bi nastala na objektu ob podiranju drevja; takšni objekti morajo biti opremljeni z iskrolovci.
13. člen
Posegi na območju gozdov morajo upoštevati značilnosti kulturno krajinskega vzorca in njegovih posameznih elementov, tako da ohranjajo:
– značilno porazdelitev gozdnih mas v prostoru,
– značilnosti roba in oblikovanja gozdnega roba,
– značilni vzorec gozdnih cest in poti ter ostalih antropogenih elementov prostora.
14. člen
V varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim pomenom so posegi dovoljeni le izjemoma; vse morebitne posege in ravnanje z gozdom je treba uskladiti z določili in varstvenimi režimi iz odlokov o razglasitvi teh gozdov.
Ravnanje z gozdovi na območjih, ki veljajo za objekt ali del objekta naravne dediščine, je treba prilagoditi predpisanim varstvenim režimom za naravno dediščino.
15. člen
Pri načrtovanju, graditvi in vzdrževanju gozdnih prometnic je treba upoštevati odprtost gozdov in tehnične gospodarske pogoje. Poleg gospodarskega pomena je treba pri tem upoštevati splošne funkcije ter nego krajine in ohranjanje krajinskega vzorca.
Za urejanje gozdnega in obgozdnega prostora velja, da je treba s posegi zagotavljati nemoteno spravilo lesnih sortimentov po vlakah iz gozdov, ki gravitirajo na ureditvena območja naselij.
Prometnice, na katere so priključene transportne poti, ki omogočajo kamionski prevoz gozdnih lesnih sortimentov, morajo imeti urejena ustrezna obračališča. Vozišče mora biti ustrezno grajeno, tako da prenese 10t osne obremenitve.
16. člen
Krčitve se smejo izvajati le v primeru spreminjanja terena v kmetijska zemljišča in v primeru trasnih koridorjev planirane infrastrukture, kjer niso možne druge izpeljave tras. Pri takšnih posegih je obvezna ureditev gozdnih robov. Na opredeljenih območjih varstva naravne in kulturne dediščine krčitve niso dovoljene.
Melioracija gozdnih zemljišč se lahko izvajajo na opredljenih območjih skladno z gozdnogospodarskimi načrti. Pogozdovanje naj praviloma upošteva vegetacijo, ki je primerna rastišču. Še posebej to velja na opredeljenih območjih ohranjanja naravne in kulturne dediščine.
Na območjih gozdov s poudarjeno varovalno in biotsko funkcijo je treba zagotoviti stalno zastrtost gozdnih tal, naravno obnavljanje sestojev, razgibano zgradbo in ugoden razvoj vsem manjšim ekosistemom ter ohraniti primarne gozdne razmere za ogrožene in redke živalske vrste. Na teh območjih se je treba izogibati gradnji infrastrukturnih in drugih objektov.
Na gozdnih območjih se poleg primarne rabe dopuščajo še:
– gradnje gozdarskih objektov skladno s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov,
– vzdrževalna dela, rekonstrukcije in novogradnje infrastrukturnih objektov prometnega, komunalnega, energetskega in TK omrežja in naprav,
– gradnje objektov in naprav za namen vodooskrbe in vodnogospodarskih ureditev,
– gradnje infrastrukturnih objektov za potrebe avtoceste (cestninska postaja in baza),
– gradnja objektov za zaščito in reševanje.
1.2 Druga poselitvena območja
17. člen
Na obravnavanih območjih so v planskih okvirih dovoljeni naslednji posegi:
– redno vzdrževanje,
– rekonstrukcije,
– prizidave,
– nadzidave,
– nadomestna gradnja,
– novogradnja,
– spremembe namembnosti,
– gradnja enostavnih objektov,
– gradnja komunalne, prometne in turistične infrastrukture.
Posegi v prostor na teh območjih veljajo za logično dopolnitev ureditvenega območja. Pri lokaciji in oblikovanju je treba upoštevati zaokrožitev v kontekstu domačije z odnosom do krajine. Smernice za urbanistično oblikovanje območij in arhitektonsko oblikovanje objektov in naprav sledijo skupnim usmeritvam odloka PUP za ureditvena območja naselij v Občini Logatec.
18. člen
Druga poselitvena območja zajema praviloma razpršeno gradnjo razloženih domačij pretežno ruralnega izvora, ki imajo plansko opredeljena območja stavbnih zemljišč zunaj poselitvenih območij naselij. Pretežna namembnost teh območij so stanovanjska območja s kmetijskimi gospodarstvi. Dovoljene dodatne funkcije oziroma namembnosti znotraj teh območij so centralne dejavnosti v smislu oblikovanja jedra, turistične in rekreacijske dejavnosti. V sklopu domačij (zemljišče objektov, vezanih na skupno dvorišče) so dovoljene dopolnilne dejavnosti na kmetijah in posamezne obrtne dejavnosti, ki v sklopu domačije ne sme presegati 50% bruto uzurpirane površine proti obstoječim stanovanjskim in gospodarskim grajenim površinam domačije.
Znotraj plansko opredeljenih drugih poselitvenih območij je možno objekte in naprave, ki so zgrajeni z ustreznimi dovoljenji, dozidati, nadzidati, rekonstruirati ter jim spremeniti namembnost pod enakimi pogoji, kot veljajo za novogradnje. Dovoljena so tekoča vzdrževalna dela in notranje adaptacije.
19. člen
Dozidave obstoječih objektov so dovoljene pod naslednjimi pogoji:
– predhodno je treba ugotoviti, da grajena struktura še ni bila dozidana, oziroma dozidava ne presega 50% tlorisne površine osnovnega objekta,
– velikost dozidanega dela se določi ob upoštevanju razmerij med pozidano in nepozidano površino parcele, tako da skupni tloris obstoječega in dozidanega dela objekta ne presega 40% površine parcele (faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ), obenem pa mora biti s tlorisnimi gabariti prilagojen sosednjim objektom, ki imajo enako namembnost in podoben faktor zazidanosti gradbene parcele.
Dozidava obstoječih počitniških objektov je dovoljena le takrat, ko je ugotovljeno, da je obstoječi objekt ali objekt skupaj z že izvedeno dozidavo zgrajen z ustreznimi dovoljenji in da skupni tloris obstoječega in dozidanega dela še ne dosega 50 m2.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, je izjemoma dovoljena rekonstrukcija in dozidava počitniškega objekta za potrebe funkcionalno omejene osebe ob soglasju župana Občine Logatec in ob predhodni predložitvi potrdila o statusu invalida 1. ali 2. kategorije lastnika ali ožjega družinskega člana-lastnika objekta. Z adaptacijo in dozidavo se ne sme spremeniti namembnosti objekta.
Objekte na drugih območjih urejanja je mogoče prizidati večkrat, pri tem pa tlorisne dimenzije vseh dozidanih delov ne smejo presegati 50% velikosti osnovnega objekta.
20. člen
Nadzidave obstoječih objektov so dovoljene pod naslednjimi pogoji:
– nadzidava obstoječega objekta je dovoljena takrat, ko ugotovimo, da objekt še ni bil nadzidan,
– obstoječi objekt je bil nadzidan le na enem delu in je nižji od sosednjih objektov,
– ne posega v kvalitetne vedute širšega območja,
– ne zakriva pogledov na prostorske dominante,
– z nadzidavo ne odstopa bistveno od višinskih gabaritov sosednjih objektov z enako namembnostjo.
21. člen
Spremembe namembnosti obstoječih objektov so dovoljene takrat, ko je nova namembnost skladna s pretežno namembnostjo območja urejanja oziroma skladna z dodatno dovoljeno namembnostjo ob pogoju, da nova namembnost ne poslabšuje pogojev bivanja v sosednjih objektih in ne spreminja namembnosti celotnega območja. Poleg tega je treba pridobiti predhodno soglasje Občine Logatec, ki ugotovi, da objekt ne bo imel negativnih vplivov na prometno in komunalno infrastrukturo ob upoštevanju pogojev nove dejavnosti.
22. člen
Z nadomestno gradnjo se nadomešča dotrajani objekt, za katerega je ugotovljeno, da je bil zgrajen z ustreznimi dovoljenji, oziroma je bil zgrajen pred letom 1967. Namembnost objekta se ne sme spremeniti; ostati mora enaka namembnosti objekta, ki se nadomešča.
Gradnja nadomestnih objektov je praviloma dovoljena ob predhodni odstranitvi obstoječega objekta.
23. člen
Medsosedske ograje, varovalne, igriščne in druge ograje in robniki naj bodo praviloma postavljene 0,50 m od meje sosednjega zemljišča in do višine 0,50 m brez soglasja soseda. V vseh drugih primerih je potrebno soglasje soseda.
24. člen
1.2.1 Območja počitniških hiš (w)
Območje je namenjeno izgradnji počitniških hiš in spremljajočim ureditvam.
Za oblikovanje objektov v ureditveni enoti počitniških hiš velja:
– tloris: največ 60 m2,
– višina: največ P+M ter v celoti vkopana klet (K+P+M); pritličje pri vhodu je največ 30 cm nad terenom, kolenčni zid pa visok največ 50 cm,
– naklon strešin: 35–45°.
Posek avtohtonega drevja ni dovoljen, razen za potrebe stavbišča.
25. člen
1.2.2 Turistična območja
Turistično infrastrukturna cona Lom se deli na dve urejevalski enoti, vzhodno in zahodno od avtoceste. Na podlagi smernic Občine Logatec je treba izdelati skupno zasnovo za posamezno urejevalsko enoto, ki podrobneje opredeli namensko rabo prostih površin.
Urejevalski enoti T – Lom sta namenjeni turističnemu programu ob avtocesti, razvoju tega programa, dopolnilnim dejavnostim turistične ponube ter površinam mirujočega prometa in javni gospodarski infrastrukturi.
Vse ureditve morajo ohranjati dostop do zalednih zemljišč. Na stiku turistično infrastrukturne cone in odprtega prostora je treba izvesti prostorsko ločnico kot krajinsko gosto bariero.
Faktor pozidanosti znotraj posamezne enote je možen v razmerju 60% (pozidano) 40% (proste površine).
Maksimalna višina objektov je P+1 ali na padajočem terenu K+P+1. Dozidave obstoječih objektov so možne v okviru razpoložljivih zemljišč.
26. člen
1.22 Območje transportno skladiščnih površin
Urejevalska enota TT – transportni terminal je namenjen skladiščnim, poslovnim in manipulacijskim površinam ter dopolnilnemu transportnemu programu.
Faktor pozidanosti znotraj posamezne enote je možen v razmerju 60% (pozidano): 40% (prosta površina).
Tlorisna zasnova sledi tehnološkim potrebam, oblikovanosti razpoložljivega zemljišča z upoštevanjem varovanih transpornih koridorjev.
Maksimalna višina objektov je visoko P+1, oziroma do skupne višine od kote pritličja največ 8,50 m. Del zgradbe, ki je namenjen poslovnemu delu, je lahko visok vkopana K+P+2 do skupne višine od kote pritličja največ 10 m.
1.3 Območja izključne rabe
27. člen
Območja ohranjajo pretežno rabo. Pred novimi posegi je treba izdelati posebne strokovne podlage in idejne zasnove, ki so skladne s strategijo Občine Logatec. Osnova za izdelavo posebnih strokovnih podlag in idejnih zasnov je posnetek stanja, ovrednotenje prostora in potreb in opredelitev dejavnosti ter vpliv na širše območje. Predhodno izdelane elaborate obravnava občinski svet Občine Logatec. Postopek sprejemanja poteka skladno z zakonodajo za tovrstno rabo prostora.
1.4 Območja rekreacije
28. člen
Na območjih zunaj poselitvenih območij naselij, kjer obstaja interes za rekreacijsko dejavnost, pogoji in naravne razmere pa to omogočajo, so možni naslednji posegi:
– gradnja rekreacijsko-športnih površin in naprav,
– gradnja objektov in naprav kot dopolnilo osnovni rekreacijsko-športni dejavnosti,
– ureditev zelenih in športnih površin,
– izgradnja potrebne gospodarske infrastrukture.
Za takšne ureditve je treba predhodno izdelati strokovno presojo posega, pridobiti soglasja kmetijsko svetovalne službe, zavoda za gozdove, zavoda za varstvo narave in zavoda za varstvo kulturne dediščine ter občine, ki preveri skladnost namenske rabe s strategijo Občine Logatec ter z razvojnimi programi lokalne skupnosti, glede obremenitve prostora in načrtovanja. V postopku pridobitve ustreznega dovoljenja se izdela krajinska presoja s smernicami vklapljanja posega v krajinski vzorec ter opredeli način obratovanja, vzdrževanja, in v primeru vplivov degradacije na okoliško prvotno rabo, tudi način sanacije.
Na območjih rekreacije se dovoli postavitev servisnih in enostavnih objektov, ki služijo osnovni dejavnosti. Večji objekti ne smejo biti locirani na vizualno izpostavljenih legah; skriti morajo biti v zelenju. Enostavni objekti se oblikujejo v smislu rastočih gabaritov. Za potrebe turistično rekreacijske dejavnosti je treba predvideti ustrezno število parkirnih mest.
1.5. Območja izkoriščanja mineralnih surovin
29. člen
Posegi v prostor, gradnje in ureditve na območjih izkoriščanja mineralnih surovin, ki lahko imajo negativne vplive na okolje, morajo izpolnjevati zahteve zakona o varstvu okolja.
Tako velja za vse nelegalne kamnolome in peskokope, da si morajo lastniki zemljiških parcel, na katerih se le-ti nahajajo, pridobiti dovoljenje za legalno izkoriščanje naravne surovine na osnovi ustreznega rudarskega projekta v skladu z zakonom o rudarstvu, v nasprotnem primeru so dolžni takoj prekiniti z eksploatacijo in sanirati zemljišče v prvotno stanje.
1.6. Merila za določanje gradbenih parcel
30. člen
Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so predvidene površine, ki služijo takemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
Če velikost gradbene parcele ne zagotavlja normalnega funkcioniranja objekta, gradnja objekta ni dovoljena.
Velikost gradbenih parcel za novogradnje stanovanjskih hiš se določa ob upoštevanju kriterijev za gostoto poselitve. Priporočena je gostota za območja zunaj naselij 40 prebivalcev na ha. Na območjih plansko opredeljenih stavbnih zemljišč ne sme velikost gradbene parcele za stanovanjski objekt presegati 1500 m2 oziroma je faktor izrabe gradbene parcele (FI) 40%: 60%, 40% je velikost bruto etažne površine objekta proti 60% velikosti parcele.
Na bolj strmih in reliefno zahtevnejših legah je velikost gradbene parcele za stanovanjski objekt tudi do 60% večja.
Gradnja objektov ob gozdnih površinah znotraj drugih poselitvenih območij je možna v oddaljenosti 25 m; izjemoma je odmik lahko manjši (minimalno 10 m), če so izvedeni vsi požarno-varnostni ukrepi in ukrepi pred nekontroliranim rušenjem dreves ob gozdnem robu skladno s soglasjem pristojne gozdarske službe.
Za druge objekte se velikost gradbene parcele določi ob upoštevanju zahtev, ki jih zahteva funkcija objekta.
2. Merila in pogoji glede komunalnega opremljanja zemljišč
31. člen
Gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, vodnega gospodarstva in zvez ter ostalih infrastrukturnih naprav je dovoljena v vseh območjih urejanja v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
V predvidenih koridorjih za potrebe komunalnega urejanja ni dovoljena gradnja drugih objektov in naprav, dovoljena so le redna vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah.
Posamezni komunalni objekti in naprave morajo biti locirani v prostor ob upoštevanju smernic in pogojev pristojnih dajalcev soglasij. V primeru izpostavljenih lokacij je treba izdelati posebne smernice za vmestitev v krajino.
Pri vzdrževalnih delih, rekonstrukcijah in novogradnjah katerekoli podzemne infrastrukturne napeljave ali naprave ter pri cestah je na tem delu praviloma obvezna kompleksna ureditev oziroma prenova vseh infrastrukturnih naprav.
Pri večjih rekonstrukcijah in pri novogradnjah je potrebna priključitev na javno komunalno in infrastrukturno omrežje. Poteki komunalnih vodov morajo biti med seboj usklajeni.
2.1 Vodotoki
32. člen
Ves nadzemni vodni svet (vodotoki, hudourniki, hudourniška območja, melioracijski jarki in njihova poplavna območja – inundacijska območja poplavne vode 100-letne pogostnosti) predstavlja območje varovalnega režima.
Pri načrtovanih ureditvah se posegi izvajajo v skladu veljavnimi zakonskimi določbami, kjer je treba upoštevati meje pribrežnih zemljišč 5 m od meje vodnega zemljišča na vodotokih, razen v primerih:
– gradnje objektov javne infrastrukture,
– gradnje objektov grajenega javnega interesa,
– ukrepov, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
– ukrepov, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
– gradnje objektov, potrebnih za rabo voda,
– gradnje objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,
– gradnje objektov, namenjenih obrambi, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja.
33. člen
V skladu z veljavnimi predpisi so na vodnem zemljišču prepovedane dejavnosti, ureditve in posegi v prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode.
Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo ob poplavi škodljiv vpliv na vode ali povečajo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
Zacevljenje ali prekrivanje vodotokov je strogo prepovedano, razen v krajših razdaljah, ki omogočajo dostop oziroma prehod preko vodotoka v primeru, da gre za objekt javne prometne infrastrukture (mostovi, prepusti na javnih cestah oziroma poteh).
Posegi na območju naravne vrednote naj se izvajajo tako, da ne bodo razvrednotili, poškodovali ali uničili naravne vrednote in prizadeli njeno svojevrstnost. Za posege na območju naravne vrednote je treba pridobiti naravovarstveno soglasje.
34. člen
Za posege v vodotoke in v 20 m širok pas vodotoka je treba pridobiti tudi predhodne pogoje in soglasja pristojnih služb.
Ob strugah hudournikov in melioracijskih jarkov je treba zagotavljati koridor širine 4 m zaradi dostopa s težko gradbeno mehanizacijo zaradi vzdrževanja.
35. člen
V odprtem prostoru ni dovoljena manipulacija z nevarnimi snovmi (goriva, olja, kemikalije). Uporabniki prostora, ki v tehnološkem procesu uporabljajo strupene snovi in imajo lastne čistilne naprave, morajo voditi dnevnik in redno opravljati analizo odpadnih voda, ki jih spuščajo v javno kanalizacijo ali v naravni recipient.
2.2 Vodooskrba
36. člen
Pri izdelavi dokumentacije je treba upoštevati veljavne predpise, pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi javnih vodovodov za Občino Logatec ter Odlok o oskrbi z vodo v Občini Logatec. Na območjih varovanja vodnih virov v Občini Logatec se morajo vsi posegi izvajati v skladu z odloki o varstvu pitne vode.
Ob izgradnji novih objektov, ki bodo oskrbovani z vodo, je treba preučiti kapacitete vodooskrbe in jih v primeru nezadostnosti povečati. Na območjih, kjer je predvidena gradnja vodovodov, se lahko sočasno gradijo tudi drugi objekti.
Za požarno zaščito je treba predvideti zadostne količine vode v skladu s predpisi.
2.3 Kanalizacija
37. člen
Pri izdelavi dokumentacije je treba upoštevati veljavne predpise in Pravilnik o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih vod (Uradni list RS, št. 105/02). Vsi priključki s prvim revizijskim jaškom so locirani na uporabnikovem zemljišču.
Na drugih poselitvenih območjih, kot so: manjša poselitvena jedra, razpršena gradnja in skupine več stavb na geografsko zaokroženem območju, se komunalna odpadna voda, ki nastaja v njih, čisti v skupni mali komunalni čistilni napravi, ki je namenjena skupnemu čiščenju komunalne odpadne vode in je v lasti in v upravljanju lastnikov stavb.
Do izgradnje kanalizacijskih sitemov oziroma skupne male čistilne naprave je dovoljeno odvajati komunalno odpadno vodo v pretočne greznice oziroma na vodovarstvenih območjih v vodotesne greznice brez iztoka na občasno praznjenje, če letna obremenitev ni večja od 10 PE.
Na vodovarstvenih območjih prvega ali drugega razreda, pa se mora odpadna voda zbirati v nepretočnih, nepropustnih greznicah.
Odvod odpadnih voda se mora izvesti v ločenem sistemu na način, da padavinske vode ponikajo v največji meri na mestih njihovega nastanka.
38. člen
Gnojišča pri kmečkih gospodarskih poslopjih morajo biti grajena po določilih strokovnega navodila o urejanju gnojišč in greznic. Gnojnične jame in gnojišča morajo biti nepropustna brez iztoka. Razredčena vsebina gnojničnih jam in gnoj se lahko odvažata na kmetijske površine. Dopusten način in količinski vnos hranil v tla mora biti skladen z uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96). Deponiranje gnojevke na principu “obdelane lagune” ni dopustno. Na kmetijska zemljišča, ki so pod varstvenim režimom zajetij pitne vode, ter pribrežna zemljišča vodotokov se tekoča vsebina greznic, gnojnih jam in gnojišč (gnojevka) ne sme odvažati.
V naseljih, zaselkih in ob posameznih objektih, kjer so gnojnične jame in gnojišča neurejena, se morajo urediti ali primerno sanirati v sklopu ureditev na parceli.
39. člen
Prometne površine, večji platoji in druge manipulativne površine morajo imeti urejen odtok padavinske vode brez posledic za sosednja zemljišča. Urejena padavinska kanalizacija vodi izpust vode preko lovilcev maščob v meteorno kanalizacijo ali v ponikovalnico.
Padavinske vode z zelenih ali gozdnih površin in s streh morajo biti speljane v ponikovalnice oziroma v naravne recepiente (odprte jarke).
2.4 Odvoz odpadkov
40. člen
Postavitev kontejnerjev za komunalne odpadke v odprtem prostoru je dopustna le ob prometnicah. Stojišče kontejnerja je treba opredeliti kot obcestni prostor. Urejena ploščad mora biti dobro dostopna za peš in dostavni promet, dobro osvetljena, ne sme prepuščati izcedne vode v podtalje in ne sme skupaj s kontejnerjem ovirati preglednost prometa. Za nemoteno funkcioniranje zbiranja in odvoza odpadkov ter vzdrževanje zbiralne ploščadi je treba določiti vzdrževalca.
41. člen
Strogo je prepovedano odlaganje odpadkov ali odpadnega materiala v opuščene struge – rokave potokov ali na zamočvirjena kmetijsko manj vredna zemljišča.
Gradbeni odpadki se odvažajo na deponijo, urejeno za tovrstne odpadke oziroma se ustrezno predelajo. Odlaganje odpadnega, rušitvenega in izkopanega materiala v 15 m obvodni pas na brežine, v pretočne profile vodotokov, na kmetijska in gozdna zemljišča ter nestabilna zemljišča, kjer bi lahko prišlo do splazitve ali erodiranja, ni dovoljeno.
V projektni dokumentaciji predvidene gradnje ali ureditvenih del je treba opredeliti maksimalen obseg materiala, način odvoza in deponiranja ter ukrepe varovanja in način sanacije deponiranega materiala.
2.5 Elektroenergetsko omrežje
42. člen
Na območju Občine Logatec je treba upoštevati objekte elektroenergetske infrastrukture za razdeljevanje in prenos električne energije ter za distribucijsko omrežje.
Pri obstoječem elektroenergetskem prenosnem koridorju napetosti DV 220 kV Kleče – Divača (šifra D-215) je treba zaradi predvidenega dviga napetostnega nivoja na 400kV upoštevati širino koridorja na 50 m, in sicer 25 m levo in 25 m desno od osi DV.
Obstoječi elektroenergetski prenosni koridor napetosti DV 2 X 110 kV Kleče–Logatec–Cerknica ima širino koridorja 45 m.
Za vsako graditev objekta v koridorjih obstoječih in predvidenih prenosnih daljnovodov je treba pridobiti pisno soglasje GJS Prenos električne energije. Novogradnje, dozidave in nadzidave objektov, namenjenih za stalno ali občasno bivanje ter za pomožne objekte, ki posegajo elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov, je treba predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti elektromagnetnega sevanja, kot to določa veljavna Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96).
V koridorjih distribucijskega značaja za napetostni nivo 20 kV širine 15 m je pogojno dovoljena gradnja objektov pod pogoji upravljavca.
Posamezne vrste posegov so pod pogoji upravljavca omrežja izjemoma dovoljene v varovanem koridorju.
2.6 Omrežje zvez
43. člen
Ob upoštevanju obstoječih tras TK omrežja je treba predhodno pridobiti ustrezno soglasje. Če na željo investitorja novega posega pride do prestavitve dela TK omrežja, se prestavitev izvede na stroške investitorja.
2.7 Plinovodno omrežje
44. člen
Na območju urejanja je treba upoštevati obstoječi (M3 in R36) plinovod ter načrtovane prenosne plinovode. Za poseganja v nadzemne vode oziroma varnostne pasove plinovodov se morajo pridobiti pogoji in soglasja operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina.
V varstvenem pasu vseh plinovodov se dela lahko izvajajo le pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom sistemskega operaterja.
45. člen
Pogoji za renaturacijo zemljišč po končanih kakršnihkoli delih za potrebe infrastrukture
Gozd
Gozdne površine na manj občutljivih območjih, kjer ni prisotna erozija ali ni gozdni rob kvalitetne konstante širšega prostora, lahko prepustimo naravni sukcesiji.
Na posameznih območjih pa je treba izvesti pogozdovanje skladno s smernicami pristojnega Zavoda za gozdove.
Pašniki
Potrebna je vzpostavitev naravnega stanja po poti naravne sukcesije, vendar ne do končne faze zaraščanja.
Travniki
Na zemljiščih izrazito proizvodnih površin je treba pred pričetkom del pri izkopih rušno plast razrezati v plošče in jih deponirati. Po opravljenih delih pa je treba z rušno plastjo ustvariti učinkovito zatravitev v avtohtonem okolju.
Njive
Orno plast zemlje je treba deponirati in jo po končanih delih spet zasuti. Poleg tega je treba omogočiti, da se zemljišče še naprej uporablja v kmetijske namene, zato je treba vkopati infrastrukturo dovolj globoko – min. 0,80 m.
Sadovnjaki
Če je možno se je treba ogniti koreninskem delu in rušo renaturirati kot je opisano za travniške površine.
Drevoredi
Pri posegih v neposredni bližini drevoredov je treba zagotoviti dovolj velik odmik. Ne sme se prizadeti koreninski del.
3. Merila in pogoji glede prometnega urejanja
46. člen
Načrtovanje in izvajanje novega ter preurejanje in sanacija obstoječega omrežja in naprav mora biti skladno s predpisi, ki urejajo to področje, in skladno s pogoji upravljavcev.
Vsak objekt mora imeti urejen dostop in dovoz na cesto ali na pot v skladu z veljavnimi predpisi in pogoji upravljavca. Minimalna širina dovoza do individualnega objekta je najmanj 3,5 m, do skupine objektov pa 5 m. Širina cestišča, po kateri poteka javni promet, znaša najmanj 6 m, širina vozišča pa najmanj 4,2 m. Dovozi in priključki se smejo graditi samo s soglasjem pristojne službe za vzdrževanje cest.
Kjer so možnosti naj se v skladu s potrebami uredijo tudi kolesarske steze oziroma kolesarske rekreacijske poti.
47. člen
Gradnja stanovanjskih hiš in ostalih objektov ter naprav, ki niso v neposredni zvezi s prometnim in infrastrukturnim urejanjem, v varovalnih pasovih obstoječih regionalnih cest zunaj naselij praviloma ni dovoljena.
V koridorjih na novo predvidenih cest in predvidenih rekonstrukcij cest je dovoljeno le redno vzdrževanje objektov in naprav.
Za vse posege v varovalnem pasu cest in poti je potrebno soglasje pristojne službe za upravljanje in vzdrževanje cest. V varovalnem pasu državnih cest ni odškodnin zaradi hrupa in tresenja.
Prometne ureditve morajo biti izvedene na način, ki bo zagotavljal ustrezno varstvo okolja in ustrezal tudi obrambno zaščitnim potrebam.
48. člen
V 200 m varovalnem progovnem pasu železniške proge Ljubljana–Sežana je treba upoštevati minimalne odmike vseh bodočih objektov od osi skrajnega tira, gradnje protihrupnih zaščit in zaščito vseh morebitnih kovinskih delov v zemlji proti vplivu blodečih tokov zaradi elektrifikacije železniške proge skladno z veljavnimi predpisi.
4. Merila in pogoji glede varovanja naravne in kulturne dediščine
4.1. Ohranjanje narave
49. člen
Območja naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij in posebnih varstvenih območij so prikazana v grafičnih prilogah Naravovarstvenih smernic za pripravo sprememb in dopolnitev odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditveno območje naselja Logatec, ureditvena naselja v Občini Logatec, za odprti prostor Občine Logatec in naselje Hotedršica, ki je priloga tem smernicam. V odloku se upoštevajo tisti objekti in območja, ki ležijo znotraj območja urejanja s tem odlokom.
Pri načrtovanju gradenj in ureditev se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanju biotske raznovrstnosti, navedene v citiranem strokovnem gradivu.
Če se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja na območju, ki se ureja s tem odlokom, in je gradnja predvidena na naravni vrednoti, zavarovanem območju ali območju biotske raznovrstnosti, je treba pred začetkom izdelave projekta pridobiti naravovarstvene pogoje ter k projektnim rešitvam naravovarstveno soglasje, in sicer za tista območja oziroma za tiste vrste posegov, za katere je to določeno v citiranih smernicah.
4.2. Varstvo kulturne dediščine
50. člen
Objekti in območja kulturne dediščine so vrisani na grafičnih prilogah. V tem odloku so upoštevani le tisti objekti in območja, ki ležijo znotraj območja urejanja.
Na podlagi Strokovnih podlag za spremembe in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Logatec so objekti in območja kulturne dediščine evidentirani in klasificirani.
Če se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja na objektu kulturne dediščine ali na območju kulturne dediščine, je treba pred začetkom izdelovanja projekta pridobiti kulturnovarstvene pogoje ter k projektnim rešitvam tudi kulturnovarstveno soglasje za vso evidentirano kulturno dediščino.
5. Merila in pogoji glede varovanja okolja
51. člen
Pred posegom v prostor, ki ima kakršenkoli vpliv na okolje, mora investitor izpolnjevati zahteve zakona o varstvu okolja, podzakonskih in občinskih predpisov, ki urejajo varstvo okolja.
Posamezne vplive obravnavajo posebni predpisi (za varstvo zraka, varstvo pred hrupom), ki jih je treba pri posegih v prostor nujno upoštevati. V odprti prostor ne sodijo objekti oziroma dejavnosti, ki posebej obremenjujejo prostor.
Vsaka gradnja ali ureditev v prostoru, ki bi lahko trajno ali začasno vplivala na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja ali vodnega dovoljenja. Skladno z zakonom o vodah je treba pridobiti vodno soglasje in vodno dovoljenje za vsako spremembo vodnega režima, ki lahko nastane:
– z rabo in izkoriščanjem vode,
– z izpuščanjem onesnažene vode oziroma snovi, ki onesnažujejo vodo,
– z gradnjo in rekonstrukcijo vodnogospodarskih in drugih objektov ter naprav,
– z drugimi posegi v naravni ali umetni vodotok in vodna zemljišča, s katerimi se spreminja količina, kakovost, prostorska ali časovna razporeditev voda oziroma se spreminjajo razmere na vodnih in pribrežnih zemljiščih.
Na celotnem območju Občine Logatec ni dovoljeno odlaganje komunalnih, posebnih ali drugih nevarnih odpadkov, razen na urejeni deponiji.
Pri odlaganju gradbenega in drugega materiala pa je treba pridobiti dovoljenje za poseg v prostor na podlagi predhodno izdelanega elaborata sanacije in renaturacije.
52. člen
Še dodatni ukrepi za varstvo voda:
– z novimi posegi se ne smejo poslabšati sedanje odtočne razmere padavinske vode,
– v padavinske odvodnike in v podtalje se spušča le čista padavinska voda,
– na mestih izpusta mora biti dana možnost jemanja vzorcev vode za analizo kvalitete,
– padavinske vode s prometnih, manipulativnih prostorov in parkirišč je treba voditi preko lovilcev olj in maščob ter usedalnikov, za katere je treba izdelati poslovnike obratovanja,
– na območjih skladiščenja tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena dela na način, ki onemogoča njihov izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo,
– predvideti je treba ustrezne ukrepe za preprečitev erozijskega delovanja,
– vegetacijo ob vodotokih ali strugah je treba ohranjati v čim večji meri,
– preprečiti je treba negativne vplive na mikroklimatsko, bioekološko, rekreacijsko in krajinsko funkcijo vodotokov, kot so onesnaževanja s trdimi ali tekočimi odpadki, zasipavanji in neustreznimi regulacijami,
– vodotoke in hudournike je dopustno regulirati z uporabo avtohtonih naravnih materialov.
Skladiščenje nevarnih snovi (goriva, maziva, strupene snovi) naj bo urejeno na pokritih površinah z ustreznimi lovilnimi skledami. Tako ne more priti do škode pri eventualnem mešanju padavinske vode z nevarno snovjo. Pri večjih skladiščih nevarnih snovi je treba v primeru požara onemogočiti iztok požarne vode v odprte vodotoke ali podtalnico.
Vsaka gradnja ali ureditev v prostoru, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja ali vodnega dovoljenja. Skladno z zakonom o vodah je treba pridobiti vodno soglasje in vodno dovoljenje za vsako spremembo vodnega režima, ki lahko nastane:
– z rabo in izkoriščanjem vode,
– z izpuščanjem onesnažene vode oziroma snovi, ki onesnažujejo vodo,
– z gradnjo ali rekonstrukcijo vodnogospodarskih in drugih objektov ter naprav,
– z drugimi posegi v naravni ali umetni vodotok in vodna zemljišča, s katerimi se spreminja količina, kakovost, prostorska ali časovna razporeditev voda oziroma se spreminjajo razmere na vodnih in pribrežnih zemljišč.
5.1 Okolje
53. člen
Gradnje in prostorske ureditve so možne v vseh območjih urejanja, če v okolju ne povzročajo večjih motenj, kot so dovoljene s predpisi. Pred posegom v prostor, ki bi lahko imel negativne vplive na okolje, mora investitor izpolnjevati zahteve zakona o varstvu okolja.
Širitev posameznih dejavnosti, ki ima čezmerne vplive na okolje, je pogojena s sočasno sanacijo čezmernih vplivov na okolje, ki jih povzroča posamezna dejavnost.
5.2 Krajina
54. člen
Pri gospodarjenju s prostorom (kmetijska proizvodnja, prenova, rekonstrukcija, novogradnja objektov, vzdrževalni ukrepi vodnega gospodarstva, agro- in hidromelioracije, vzdrževanje obrežij in drugega zelenja v poselitvenih jedrih) je treba upoštevati pogoje varovanja naravnih prvin:
– ohranjanje krajinskih vzorcev naravnih prvin in njihovih površinskih in volumenskih razmerij ter fiziografske in ekološke strukture krajine, ohranjanje krajinsko-oblikovane strukture in rabe prostora (razmerja kmetijske rabe, poselitvenih jeder in gozda) ter zaščite gozdnega roba,
– dovoljene so vse vrste posego za izboljšanje okolja (sanacija plazov, preprečevanje erozije in drugo) ob dejstvu, da so pridobljeni projektni pogoji soglasodajalcev.
Vsi posegi v prostor morajo biti izvedeni v obliki in na način, ki sledi obstoječim strukturam v prostoru, ter upoštevajo naravne značilnosti prostora (materiali, vegetacija, neformalna zasnova zasaditve, značilne smeri in oblike pri regulacijah in melioracijah).
5.3 Vodni viri
55. člen
Za varovanje vodnih virov je treba upoštevati poleg drugih predpisov, ki urejajo vodno gospodarstvo še naslednje pogoje:
– območje širšega varstvenega pasu vodnega vira pitne vode so mogoči ob upoštevanju pogojev iz predhodnega soglasja upravljavca,
– pri proizvodnih objektih in obrtnih delavnicah so dovoljeni le takšni tehnološki posegi, katerih morebitne škodljive vplive v okolje (prekomerni hrup, onesnaževanje zraka, površinskih voda in podtalnice ter odvodnjavanje tekočin in odstranitev trdnih odpadkov) je možno z ustreznimi ukrepi preprečiti, kar je treba prikazati v investicijskem elaboratu in zagotoviti s projektno dokumentacijo in izvedbo objekta,
– vse posege v varstvene pasove pogojuje upravljavec s soglasji,
– varujejo se tudi vsi vodni viri z manjšo izdatnostjo (zajeti in nezajeti), ki nimajo določenega varstvenega pasu,
– hišne vodnjake je treba ohraniti in vzdrževati.
5.3 Zrak
56. člen
Za varstvo zraka pred onesnaženjem je treba za objekte, ki so vir onesnaževanja, pridobiti meritve emisij v zrak ter pripraviti program sanacije. Pri gradnji novih objektov in naprav je treba zagotoviti, da ne bodo prekoračene s predpisi dopustne emisije.
5.4 Hrup
57. člen
Območja urejanja po teh PUP se na podlagi uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju opredeljujejo v več stopenj varstva pred hrupom. Ta posamezna območja urejanja se stopnja varstva pred hrupom določa na osnovi prevladujoče namembnosti.
Obravnavana ureditvena območja se na osnovi zgoraj navedenih parametrov opredeljujejo v:
4. ureditvena območja naselij, za katere so določene prevladujoče
dejavnosti:
proizvodna dejavnost P
dejavnost za potrebe komunalne deponije KO
posebne dejavnosti PD
območja izkoriščanja mineralnih surovin L
območja prometne in komunalne infrastrukture I, O
so razvrščena v IV. stopnjo varstva pred hrupom;
5. ureditvena območja naselij, za katere so določene prevladujoče
namembnosti:
območja stanovanj SE, SV, SK, SS
mešana območja MP, MS
druga proizvodna območja (obrt in storitve) PI,
kmetijske dejavnosti K,
gozdarska dejavnost G,
so razvrščena v III. stopnjo varstva pred hrupom;
6. ureditvena območja, za katere so določene prevladujoče namembnosti:
športno rekreacijske in zelene površine Z
območja počitniških hiš SP
dejavnosti za potrebe turizma MB,
območja vodnih zemljišč V,
najboljša kmetijska zemljišča K1,
gozdovi s posebnim namenom GRD
so razvrščena v II. stopnjo varstva pred hrupom.
Pri načrtovanju objektov in naprav je treba upoštevati moč hrupa, ki bo nastal zaradi dejavnosti v objektih, in predvideti ustrezne rešitve. Ob začetku obratovanja oziroma uporabe objektov in naprav, v katerih bi utegnil nastati prekomerni hrup, je treba opraviti meritve hrupa pri najbližjem objektu. V primeru, da bi se stanje poslabšalo, je treba moč hrupa zmanjšati z ustreznimi tehničnimi ukrepi.
V območju s prekomernim hrupom zaradi obratovanja avtoceste je nujno za nova poselitvena in druga območja izvesti zaščite, ki so obveznost lokalne skupnosti oziroma investitorjev posegov.
6. Merila in pogoji za varovanje krajinskih značilnosti
58. člen
Na vseh območjih je treba v čim večji možni meri ohraniti značilno tipiko parcelacije zemljišč, najznačilnejšo vegetacijo, reliefne elemente, kvalitetne prostorske cezure med rabami ter v okviru možnosti tudi obstoječo kulturo zemljišča.
Posebno pozornost je treba posvetiti ohranjanju gozdnega roba in določiti potrebna dela za oblikovanje in nego naravnega roba ter ohranitev krajinske tipike. Pri tem je treba paziti, da se ohrani biološko ravnotežje in biološka raznolikost ter ohrani zaščitna funkcija gozda (veter, erozija, zaloge pitne vode). Ohranjanje in varovanje ima pomembno krajinsko-estetsko vlogo pa tudi velik vpliv na mikroklimo.
Na območjih značilnih pogledov na posebno vredne krajinske elemente ali elemente grajene strukture niso dopustni posegi, ki bi motili njihovo vrednost v prostoru.
59. člen
Relief kot eno najpomembnejših posebnosti krajine je treba ohranjati. Za varstvo značilnih krajinskih elementov je treba upoštevati naslednje smernice:
– zasipavanje vrtač in dolov ni dovoljeno,
– izjemoma se dovoli zasipavanje za posege širšega pomena, za katere je treba predhodno izdelati krajinsko sanacijsko zasnovo vklapljanja v širši prostor,
– iz vrtač in dolov ni dovoljeno odvažati plodne zemlje,
– v vrtačah in dolih je treba ohraniti njive in avtohtono vegetacijo,
– vrtače je treba obvarovati pred zaraščanjem,
– prepovedana so zemeljska dela v ožjem območju ali na površju nad jamami, brezni in koliševkami.
7. Merila za urejanje zelenih površin
60. člen
S tem odlokom se obravnavajo zelene površine, ki opravljajo posebne funkcije in niso pretežno kmetijska in gozdna zemljišča:
– zavarujejo zemljišča pred negativnimi klimatskimi in drugimi vplivi,
– zagotovijo estetski videz v odnosu do naselij in ohranjajo krajinske kvalitete.
Za zelene površine se štejejo:
– javni parki in nasadi, drevoredi in zelenice,
– zelenice ob javnih komunikacijskih površinah,
– zelenice ob spomenikih, zgodovinskih objektih, posameznih turističnih in drugih javnih objektih,
– zelene površine v sklopu rekreacijsko-športnih kompleksov,
– zelenice v sklopu pokopališč.
61. člen
Lastniki in investitorji so dolžni vzdrževati, prenoviti ali na novo urediti zelene površine v skladu z izdelano zasaditveno zasnovo s pozitivnim mnenjem zavoda za spomeniško varstvo. Zasnovo potrdi glede na celostno razvojno prostorsko politiko občinski organ, pristojen za prostor.
8. Ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
62. člen
Interesi in potrebe po zaklanjanju in zavarovanju prebivalstva in dobrin v izrednih razmerah je potrebno urejati skladno z veljavnimi predpisi.
Za varstvo pred požarom je treba upoštevati požarnovarnostne predpise, zlasti pa je treba:
– zagotoviti potrebne odmike med objekti oziroma izvesti ustrezno požarno ločitev objektov, pri čemer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru,
– zagotoviti dostop interventnih vozil vsaj s treh strani objekta ali naprave,
– zagotoviti takojšnjo izvedbo cest, interventnih poti in dostopov, da bo omogočena vožnja interventnega vozila (vsaj 3,5 m širina ceste ter osni pritisk do 10 t),
– zagotoviti zadostne količine požarne vode iz obstoječega oziroma predvidenega hidrantnega omrežja,
– ob objektih in napravah zagotoviti zadosten zunanji prostor, ki omogoča morebitno evakuacijo ljudi in dobrin iz objektov,
– upoštevati razdalje, čas in oddaljenost najbližje gasilske enote.
IV. KONČNE DOLOČBE
63. člen
Izdelovalec projektne dokumentacije je obvezen vse elemente in odnose v prostoru opredeliti v projektni dokumentaciji, ki so navedeni v tem odloku, oziroma pridobiti ustrezno strokovno idejno reštev, ki definira te odnose.
64. člen
S sprejetjem tega odloka in Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditvena območja naselij v Občini Logatec prenehata veljati Odlok o urbanističnem redu Občine Logatec (Uradni list SRS, št. 11/68 in 34/79) ter Odlok o uskladitvi urbanističnega reda z dolgoročnim planom Občine Logatec za obdobje 1986–2000 in z družbenim planom Občine Logatec za obdobje 1986–1990 (Uradne objave LN, št. 6-7/97).
65. člen
Prostorski ureditveni pogoji, ki jih je izdelala area-LINE, d.o.o., Cerknica, v juniju 2004 pod štev. 04 / VII-03, so vsem zainteresiranim stalno na vpogled na Občini Logatec in na Upravni enoti Logatec.
66. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne državne in inšpekcijske službe.
67. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 003-03/05-2
Logatec, 4. februarja 2005.
Župan
Občine Logatec
Janez Nagode l. r.
